Plastika in naš nenasiten potrošniški apetit grožnja planetarni prehranjevalni verigi in nam samim

Vprašanje je : Če želimo preživet/živet in tudi omogočit približno znosno življenje našim otrokom, vnukom itd., se bomo morali v kratkem odločiti , katero vrsto industrije si lahko sploh privoščimo ali katere posamezne izdelke. Onesnaženje s plastiko se kot  popotnica in dota našim zanamcem še najbolj očitno pozna kaj kot civilizacija puščamo za sabo, na to približno odgovarja dok. film Addicted to Plastic.

Oceani so domala mrtvi, razmerje fitoplankton:plastični mikrodelci je že 1:40, 70% kisika pa menda pride od planktona.

 

 Potrošništvo je postalo temelj post-industrijske dobe. Vendar kolikor vemo o njem in kaj počne z nami? Film Consumed – Is Our Consumer Culture Leading to Disaster? nas s turnejo pelje  po čudni duševni bolezni potrošništva«, ki prikazuje, kako nas naš nenasiten potrošniški apetit  pelje v čeljusti zveri“. Ponuja drzno pripoved naših časov,  tako apokaliptičen kot tudi odrešilni pogled človeškega stanja.


Dobre Prakse

Plastic Recycling in Bangladesh

Kar je nekomu odpadek , je drugemu priložnost. Pa naj nam bod Bangladeš in Ruanda za vzgled

 

Resitev:
Could a teenager save the world’s oceans? Student, 19, claims his invention could clean up the seas in just five years

 

http://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-2415889/Boyan-Slat-19-claims-invention-clean-worlds-oceans-just-years.html

Oznake s številkami, ki označujejo nevarno in zdravju bolj prijazno plastiko 

Oznake na plastiki TUKAJ

Dejstva o plastičnih vrečkah TUKAJ Nekatere vrste plastičnih vrečk potrebujejo tudi od 500 do 1000 let za svojo razgradnjo.

Še esej s strani Zdravje PovejNaprej “Strupena plastika je še bolj strupena, kot smo mislili ”

Nedavno smo bralce že seznanili s tem, da je škodljivo kemikalijo v plastenkah in drugih plastičnih posodah, bisfenol A (ali krajše BPA), zamenjala še veliko bolj strupena kemikalija BPS (1).

otroska-steklenicka

Tudi o tem, kaj vse BPA povzroča in zakaj bi se ga nujno morali izogibati, lahko preberete marsikaj (2). Na kratko, bisfenol A je hormonski motilec ali disruptor, ki v telesu in v Naravi imitira delovanje estrogena ter povzroča debelost, poudarjenost ženskih atributov pri moškem (n.pr. rast moških prsi, zamaščenost bokov in zadnjice, upad moškega hormona testosterona, upad libida, plodnosti in motnje erekcije), nemalokrat pa tudi druga, ne tako očitna neravnovesja in celo pojav rakavih obolenj (n.pr. raka dojke, maternice, prostate itd.).

Na udaru so tudi otroci, ki zaradi tovrstnih hormonskih motenj kot posledice vseprisotne plastike in drugih škodljivih kemikalij prezgodaj dozorijo, in tako imajo punčke menstruacijo že pri osmih letih, fantki pa se nikoli ne razvijejo v moške, kot bi se morali. Oboji imajo lahko zaradi tega vse življenje čustvene motnje in probleme. K temu prispeva tudi hrana iz konvencionalne pridelave, kjer uporabljajo pesticide, saj tudi pesticidi na naše telo delujejo kot estrogeni.

Vse več je tudi dokazov, da so otroci, ki so bili tem kemikalijam izpostavljeni že kot plod v maternici, pozneje nagnjeni k homoseksualnosti, motnjam v dojemanju svoje spolne identitete, želji po spremembi spola in podobno.

Da bi otrokom (in sebi) zagotovili normalno bodočnost in normalno življenje brez hormonskih motenj, se strogo izogibajte tudi uporabe sintetičnih parfumov – pa ne le tistih iz drogerij in parfumerij, ki so vsi po vrsti strupeni za naše hormone, pa če so še tako luksuzni, temveč tudi cenenih dišav za prostore, raznih “osveževalcev” zraka in podobno. Nevarni so tudi razni dišeči predmeti, kot so odišavljen toaletni papir, odišavljeni zvezki, pisala, perilo, nogavice, posteljnina in pohištveni tekstil. Ne dovolite, da bi kdorkoli kdajkoli kaj odišavil nameto vas. Če ne veste, kaj je notri, se lahko zanesete, da nekaj močnega, sintetičnega, nepreverjenega in poceni. Prav tako se lahko zanesete, da vam bo to škodovalo.

Nekatere neetične firme so razvile celo sintetične dišave, ki vplivajo na nakupovalne navade kupcev in delujejo na možgane tako, da odstranijo inhibicije in trezno presojo ter poženejo kupce v večje zapravljanje. Tudi če ne bi bilo kemično manipuliranje z možgani nevarno za prizadete (ker to lahko možgane poškoduje, lahko pa vodi naprimer tudi v druge vrste odvisnosti, kot so igre na srečo, odvisnost od sladkorja, nikotina in mamil, odvisnost od naročanja izdelkov prek spleta itd.), bi morale biti take prakse prepovedane vsaj z etičnega vidika, saj je tako ravnanje enako oboroženemu ropu, le da pri tem kupcem odvzamejo denar s pomočjo kemije namesto s pomočjo pištole. Pri nas je dišave za manipuliranje kupcev pršila Supernova na Rudniku (čeprav so to seveda zanikali), vendar so zadnje čase to bolj ali manj opustili.

Izogibati se moramo tudi soje, ki je polna fitoestrogenov, a tudi brez tega izjemno toksična, škodljiva in nevarna rastlina. Soja ni hrana – še za živali ne! – in nikoli ni bila namenjena za človeško prehransko verigo. Zato je tam ne bi smelo biti.

Še en vir sintetičnih estrogenov so ženske kontracepcijske tabletke, katerih sestavine z urinom vsakodnevno odplakujemo v odpadne vode, od tam pa se na žalost vedno znova in nezmotljivo vračajo v našo prehransko verigo in jo kontaminirajo. Vi mislite, da ste pojedli ribo in naredili s tem celo nekaj dobrega za svoje zdravje. V resnici pa ste pojedli kemično estrogensko bombo. (Ribe v naših rekah – in drugod po svetu – zaradi preobilice sintetičnega estrogena spreminjajo spol ali postajajo dvospolne, o tem lahko preberete na povezavah 3) in 4)).

Poleg prehranskih virov nas zastruplja seveda tudi plastika, ki jo človeštvo meče v oceane in morja.

Kako je mogoče, da se je BPA sploh znašel v hrani? Potrebujejo ga izdelovalke raznovrstnih plastičnih embalaž, namenjenih med drugim tudi za hrano. In ker je to velik posel, saj plastiko uporabljamo precej več, kot je smotrno, pogosto tudi brez potrebe …, je na kocki velik denar. Za velik denar pa je dovoljeno vse in se zakonodaja brez težav napiše “a la carte”. Se pravi, kot si ta gigantska industrija želi. Če obstaja rdeča nit, ki povezuje vse naše pisanje o hrani in okolju, potem je to gotovo dejstvo, da postanejo človeška življenja vsakič, ko bi utegnila stati kakšni korporaciji na poti do še večjega zaslužka, irelevantna. (Pa že prej niso bila dosti vredna.)

BPA je polikarbonat, ki se uporablja za strjevanje plastičnih izdelkov, kot so plastenke za vodo, plastične posode, sklede in krožniki, plastični jedilni pribor, kuhinjske deske za rezanje in drugi kuhinjski pripomočki, pa tudi sončna očala, notranje obloge kovinskih konzerv in podobno. Univerza v Cincinnatiju, ZDA, je že leta 2008 odkrila, da se BPA obnaša kot sintetični estrogen (5), od sitntetičnega estrogena do raka pa ni daleč. O tem se je lahko prepričalo nad 27.000 udeleženk velike ameriške študije Women’s Health Initiative, kjer so (v eni od vej) 15 let dajali ženskam sintetični estrogen, nato pa so jo leta 2002 morali nenadoma ustaviti, ker so ženske množično umirale (6, 7, 8, 9, 10, 11). Celo izvajalec in plačnik študije, ameriški NIH (National Institute of Health), je na svoji spletni strani z diplomatsko izbranimi besedami priznal, da študije zaradi “varnosti udeleženk” niso mogli nadaljevati (12).

Kot da ni dovolj slabo, da BPA povzroča in spodbuja raka, se je izkazalo tudi, da bo BPA pri ženski z rakom dojke, ki prejema kemoterapijo, morebitne zaviralne učinke kemoterapije na rakave celice preprečil.

Zaskrbljenost vzbuja tudi dejstvo, da megakorporacije v prizadevanju, da bi se pred kupci prikazale kot zaupanja vredne (temu v angleščini rečejo ‘white-washing’ oziroma pranje svoje podobe pred javnostjo), zdaj hitijo zamenjevati zloglasni BPA z novimi, še manj preverjenimi in pogosto še bolj strupenimi kemikalijami. Ko bomo če desetletje odkrili, kaj vse povzročajo te zamenjave, pa bo imela industrija plastike v rokavu že kakšnega novega asa. Zato se je treba plastike čimbolj izogibati in jo predvsem pri kuhi, shranjevanju hrane in podobno nadomestiti z steklom in ognjevarno keramiko. Najbolj nevarne so plastične posode, ki prihajajo v stik z mastno hrano, kot so juhe, meso, solate, omake in podobno, in seveda vse, kar segrevamo. Pa tudi mehka plastika, kot so razne prozorne folije za ovijanje hrane, ter polistirenski pladnji niso nedolžni.

Še zlasti pa je nujno opustiti kakršnokoli plastiko pri stekleničkah za hranjenje dojenčkov. Morda je plastika res bolj praktična od stekla, toda vaš otrok vam bo nekoč hvaležen! Če pa mu lahko kupite kakšno plastično igračo manj … pa še toliko bolje.

plastika-otroci

Novejše raziskave pa so pokazale še nekaj: tudi če izdelek ni vseboval ne BPA ne nadomestne kemikalije BPS, je še vseeno spuščal estrogen v hrano. Tako so v nedavni študiji raziskovalne firme PlastiPure preverili več kot 20 najbolj znanih znamk otroških stekleničk in 450 drugih plastičnih izdelkov in ugotovili, da so skoraj vsi izdelki problematični. Z njimi so sicer opravili tudi običajne “stresne” teste, ki imitirajo normalno uporabo in izpostavljenost izdelkov – potopili so jih v vrelo vodo, jih segrevali v mikrovalovkah in jih obsevali z blagimi ultravijoličnimi žarki, podobnimi sončnim. Toda nad 90 % teh izdelkov je puščalo sintetične estrogene v hrano in tekočine že PREDEN so jih izpostavili kakšnemu stresu (13).

Lahko smo previdni (14) in takih posod ne segrevamo, ne izpostavljamo soncu itd. Toda mnoge od njih so bile vroče v času polnjenja hrane, v času zavijanja/varjenja ovoja ali pokrova in podobno. Nihče tudi ne ve, kje in kako so bile skladiščene (n.pr. na soncu), koliko časa in pod kakšnimi pogoji. Vpliva na to ali pregleda nad tem, kaj se je zgodilo prej, nimamo. Na žalost ko gre za vnos strupov v telo, ne velja rek, da kar ne veš, te ne boli …

Ne nazadnje pa se sleherna omejitev uporabe plastike pozitivno odraža tudi na okolje.

Ostanite zdravi in neestrogenizirani. Poiščite bolj zdrave alternative in povejte naprej.  © Zdravje PovejNaprej

 

Reference:

1) http://wearechange.si/pozor-kemikalijo-bpa-bisfenol-je-nadomestil-se-nevarnejsi-bps/

2) https://www.google.com/search?pseudoq=BPA&pseudosite=site%3Ahttp%3A%2F%2Fwearechange.si&q=site%3Ahttp%3A%2F%2Fwearechange.si+BPA&btnG=I%C5%A1%C4%8Di

3) http://wearechange.si/feminizirani-moski-in-maskulinizirane-zenske/

4) http://wearechange.si/zacimbe-za-mozgane-kaj-imajo-s-tem-bioidenticni-hormoni/

5) Ewbank, D. 2008, October 8. Bisphenol A linked to chemotherapy resistance. University of Cincinnati press release available online at http://healthnews.uc.edu/news/?/7560

6) http://en.wikipedia.org/wiki/Women%27s_Health_Initiative#HT_component_findings_and_ensuing_events

7) Lagro-Janssen, A; Knufing, MW; Schreurs, L; van Weel, C (August 2010). “Significant fall in hormone replacement therapy prescription in general practice.”. Family practice 27 (4): 424–9. doi:10.1093/fampra/cmq018. PMID 20406789.

8) Hersh, AL; Stefanick, ML; Stafford, RS (Jan 7, 2004). “National use of postmenopausal hormone therapy: annual trends and response to recent evidence.”. JAMA: the Journal of the American Medical Association 291 (1): 47–53. doi:10.1001/jama.291.1.47. PMID 14709575.

9) http://www.nytimes.com/2011/04/10/weekinreview/10estrogen-sidebar.html?ref=weekinreview&_r=0

10) http://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2012/06/03/hormone-therapy-not-recommended.aspx

11) http://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2007/10/13/do-you-understand-the-dangers-of-hormone-therapy.aspx

12) http://www.nhlbi.nih.gov/whi/estro_alone.htm

13) Sohn, E. 2011, July 11. Even BPA-free plastic not always safe. Discovery News. Article from http://news.discovery.com/human/health/bpa-plastic-food-hormones-chemicals-110715.htm

14) Zeratsky, K. 2013. What is BPA and what are the concerns about BPA? Mayo Clinic factsheet,  http://www.mayoclinic.com/health/bpa/AN01955

Advertisements

One thought on “Plastika in naš nenasiten potrošniški apetit grožnja planetarni prehranjevalni verigi in nam samim

  1. Ewa februar 21, 2015 / 7:15 dop

    Ko berem takšne in podobne članke se mi zdi, da nisem s tega sveta. Že leta se izogibam plastiki, na tržnico vzamem svojo posodo za zelje in repo, vodo prenašam v stekleni flaški, čeprav je težja, ne kupujem flaširanih sokov in podobnih zadev….V drogerijah mi postane slabo ali pa me napade nekontroliran kašelj, zato ne zahajam v njih. Ne uporabljam nobenih dišav razen naravna eterična olja, prašek za pranje perila si naredim sama iz marsejskega mila, kot čistilo uporabljam alkoholni kis in sodo bikarbono….Moja mama pravi, da pretiravam. Mogoče res. Toda to je način življenja, ki me osrečuje in mi je ravno, kaj drugi mislijo o tem. Problem je, da sem že tako očistila organizem, da mi smrdi vse, kar je odišavljeno z umetnimi dišavami, zato ne zdržim prav dolgo v prostorih, kjer vsi tako opojno dišijo, ne grem več v restavracije, ker sem po takšni hrani vsa napihnjena in dobim prebavne motnje, ne hodim v nakupovalne centre, ker tam nimam kaj kupiti. Za marsikoga je tak način življenja nesprejemljiv.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s