Dobro in zlo nista odvisna samo od posameznika, ampak tudi od določenih okoliščinah

Dobro in zlo nista odvisna samo od posameznika, ampak lahko v določenih okoliščinah vsak od nas postane dober ali slab. To spoznanje je zelo pomembno, saj pomeni, da ljudje nismo nemočne žrtve usode, genov in človeške narave, ampak lahko vplivamo na naše obnašanje in spodbujamo dobro v človeku. S spreminjanjem zunanjih okoliščin Je možno močno vplivati na obnašanje primerljivih posameznikov.

Izjemno močna referenca temu je : Stanfordski zaporniški eksperiment.

Na osnovi eksperimenta posnet tudi film


V začetku sedemdesetih let je ameriški profesor Philip Zimbardo po naročilu ameriške mornarice zasnoval psihološki poskus, zaradi katerega je postal eden izmed najbolj znanih in hkrati razvpitih psihologov dvajsetega stoletja. Izbral je štiriindvajset čisto običajnih študentov – nihče ni imel problematične mladosti ali psihičnih težav – in jih naključno razdelil na paznike in zapornike. Prostovoljci bi morali dva tedna preživeti v improviziranem zaporu, ki so ga postavili v kleti univerze Stanford. A so se mladeniči nepričakovano hitro vživeli v zaporniške vloge.

Pazniki so postajali vse bolj avtoritarni in zaporniki so se začeli obnašati kot pasivne žrtve. Zapornike so poniževali in jih psihološko mučili, ti pa so ubogali ukaze paznikov in se celo sami znašali nad uporniškimi sojetniki. Razmere so se tako poslabšale, da sta se dva zapornika psihično zlomila in zapustila zapor. Po samo šestih dneh so morali poskus prekiniti in Zimbardo se je moral zagovarjati pred etično komisijo, ker se je tudi sam začel obnašati kot vodja zapora in ni takoj posredoval.

Ponesrečeni zaporniški preizkus je močno vplival na Zimbardovo znanstveno kariero. Trudil se je razumeti, zakaj so se popolnoma normalni ameriški študenti tako hitro spremenili v krute paznike in pasivne žrtve. Vsi so vedeli, da gre le za prostovoljen poskus, ki bo trajal samo dva tedna, a se je njihovo dojemanje časa v zaporu popolnoma spremenilo in so videli samo nevzdržno sedanjost. Začel je raziskovati psihologijo časa in opozarjati na družbene okoliščine, v katerih ljudje pozabijo na človeškost. Pomoč sočloveku v modernih urbaniziranih družbah namreč ni več družbena norma. Norma je prepustiti posameznika njegovi usodi in se brigati zase. več o tem http://www.rtvslo.si/…/poskus-ki-je-paznike-spremeni…/264356

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s