Kar se dogaja, ni plod zarote – Posameznik ne more spremeniti civilizacije, lahko pa sam zaživi bolj kakovostno

V svetu se dogajajo »zanimivi« in čudni procesi. Kriza, recesija, vojne, brezposelnost, veliko ljudi je nezadovoljnih. Slovenija ni izjema. Kar se dogaja v svetu, se v večji in manjši meri odraža tudi pri nas. Bržkone ste se tudi vi že vprašali, kaj se dogaja. Ali je to naravno ali je umetno sprožen proces? Ali gre za zaroto, za katero stojijo nekateri najbogatejši ljudje na svetu, ali gre za kaj drugega? Kaj lahko stori posameznik?

Na vprašanja odgovarja dr. Yuri Yatsko, doktor fizike in psiholog, ki od leta 1996 živi in dela v Sloveniji. Kot znanstvenik raziskuje meje znanosti, paraznanosti in ezoterike, svetuje številnim podjetjem, menedžerjem in vodi programe o osebnostnem razvoju, medsebojni komunikaciji in miselnih sposobnostih.

Ali gre za teorijo zarote?
Obstajajo številne teorije zarote, da naj bi za tem stali neki bogataši. A glede na izsledke mojih raziskav lahko rečem, da zarot ni. Zarota pomeni, da obstaja neka družba, država ali skupnost držav, ki funkcionira po določenih pravilih in ki se odloči, da bo naredila državni udar, preobrat. To pomeni, da se nekdo vmeša v naravni proces, tok razvoja človeštva. Tega, kar se zdaj dogaja, pa ne morem imenovati zarota, ker gre za smer razvoja, po kateri se človeštvo razvija že tisočletja. Gre za razvoj, ki je bil definiran že pred več tisoč leti.

Kako potem deluje sodobna država, družba?
Navajeni smo videti strukturni mehanizem upravljanja naše civilizacije, kot je to videti navzven: vlada, ministrstva, parlament, OZN, NATO in tako naprej. Prepričani smo, da so ti ključni za funkcioniranje naše družbe in civilizacije, da vlade odločajo na ravni države, OZN na globalni ravni, neka skupina držav pa prednjači. A ta slika zamegljuje dejanske procese, ki potekajo v naši družbi. Našo družbo ne upravljajo strukturni mehanizmi, ampak nestrukturni mehanizmi, to so mehanizmi, ki nimajo konkretnih materialnih struktur.

Kateri so ti nestrukturni mehanizmi?
Jaz sem jih naštel osem, delujejo pa po načelih ruske igrače babuške. V notranjosti je majhna babuška, okoli njene večja in nato vedno večja. Delovanje vsake ravni je podrejeno višji ravni nad njo, čeprav je vsaka prepričana, da deluje le v lastnem interesu. Nekateri ljudje se zavedajo višjih ravni, večina ne. Te ravni veljajo tako na ravni civilizacije kot tudi za posameznika.

Prva raven so vse oblike nasilja – vojne, revolucije; druga raven je genocid z alkoholom, nikotinom, zdravili, gensko spremenjenimi organizmi; tretja raven je kreditno-finančni sistem; četrta raven so mediji; peta raven je ideologija, šesta raven je zgodovina, sedma raven je sistem vrednot, nravstvenost; in osma raven je koncept, vizija razvoja. Pa si jih poglejmo podrobneje.

PRVA RAVEN – NASILJE
Pomeni vse oblike nasilja, v katero je vpleteno orožje, to so vojne, revolucije in podobno. Formalni razlogi vojn so vedno le pesek v oči ljudstvu, med drugim sveta vojna, vojna za osvoboditev svojega ozemlja, državljanska vojna. Dejansko pa se za vsak začetek vojne odločajo že nekaj deset let prej. Dogovorijo se vse – kdaj se bo začela, kdo se bo bojeval in koliko časa bo trajala. Denimo, projekt vojne proti terorizmu je bil znan že tedaj, ko se je zaključevala vojna v Vietnamu. Eden od višjih oficirjev ameriške obveščevalne službe Cie je tedaj omenjal v svoji knjigi, da čez trideset, štirideset let načrtujejo vojno proti terorizmu. A terorizem je treba seveda ustvariti. Vendar pa je narava tega mehanizma taka, da agresor, napadalec dolgoročno izgubi, četudi vojno dobi.

Vsaka vojna izpolnjuje različne cilje. To je najprej povezano z denarjem, ker je vsaka vojna zelo dobičkonosna. Recimo, ena od glavnih nalog druge svetovne vojne je bilo oblikovanje nove svetovne valute – dolarja in za ta cilj je bilo pobitih šestdeset, sedemdeset milijonov ljudi. Dolar so kot svetovno valuto formirali leta 1944 z Brettonwoodskim sporazumom. Seveda so vzporedno uresničevali še druge cilje.

V zadnjem času ZDA večkrat nastopajo kot napadalec, kar pomeni, da so kot država že obsojeni na propad in da bodo na koncu za svoje nasilje plačali ogromno ceno. Vendar, na žalost, bo to plačal ameriški narod, ne pa tisti, ki je to zakuhal.

DRUGA RAVEN – GENOCID
Druga raven je genocid. Njen namen je uničevanje genskega fonda ljudi, rušenje osnov narodov. Klasično orodje za to so alkohol, nikotin, droga, zdravila, E-ji v hrani, gensko spremenjena hrana, pesticidi, herbicidi, kemične sledi (chemtrails). Denimo, Evropejci so za iztrebljanje Indijancev v severni Ameriki uporabili ognjeno vodo – alkohol, saj jim z orožjem niso bili kos. Posledica uporabe alkohola je bila, da je od rdečega naroda ostala le še manjšina, ki živi v rezervatih; muzejski eksponati nekdaj velikega rdečega naroda. V dveh stoletjih so tako uničili dvesto milijonov Indijancev. A o tem vsi molčijo, enako kot molčijo, da je bilo med drugo svetovno vojno po raznih ocenah uničenih od sedemdeset do sto milijonov Slovanov in Nemcev, skratka bele rase.

Alkohol povzroči degradacijo, propadanje genskih struktur. Zakaj se je alkohol lahko tako hitro razširil? Idejo za uporabo alkohola so vzeli iz narave. Vsi vemo, kako dobro organizirane so mravlje. Malokatera žival se upa spopasti z njimi, ker imajo odličen sistem obrambe. Samo močne živali se jih upajo napasti, saj so mravlje tako močne, da tudi desetkrat večje žuželke od njih postanejo njihova žrtev. Edina žuželka, ki se jih upa napasti, je lamihuza. Kako to naredi? Zraven njenih tačk so žleze, ki proizvajajo alkohol. Lamihuza pride k mravljišču in prek tačk steče z nje kapljica alkohola. Ko mravlje zavohajo alkohol, ga začnejo piti in čez nekaj ur dobro organizirano mravljišče povsem razpade. Lamihuza ima nato lahko delo, le pride in požre njihove ličinke ter mravljišče povsem uniči. Namen alkohola je povsod enak: uničiti, razrušiti. Seveda je alkohol danes šele deseti po pomembnosti, ker obstajajo že učinkovitejša sredstva od njega za genocid narodov: gensko spremenjena hrana, zdravila, E-ji, droge.

TRETJA RAVEN – KREDITNO-FINANČNI SISTEM
Tretja raven je povezana z denarjem, gre za kreditno-finančni sistem. Denar je zamenjava grobe oblike suženjstva, kot so jo poznali včasih, z bolj prefinjeno obliko zasužnjenja. Prejšnja, groba oblika je temeljila na prisili, nadzoru in je bila zelo neučinkovita, nestabilna, ljudje so se bojevali zoper njo, se ji upirali, kar je zahtevalo armado nadzornikov sužnjev, ki so jih priganjali k delu.

Namesto tega so uvedli bolj prefinjeno obliko – denar. In so ljudem rekli, da morajo delati, če želijo zaslužiti denar. Od tedaj smo vsi sužnji, hkrati pa nam je dobro prikrito, kdo je dejanski lastnik sužnjev. V resnici ne delamo zaradi denarja, ampak za tiste, ki so ga ustvarili in ga dajejo v obtok. Da ljudje ne bi vedeli, kdo je dejansko izkoriščevalec, so ustvarili hierarhijo bogatih, manj bogatih, revnih, zelo revnih. Ker je manj bogatih, revnih in zelo revnih večina, imajo ljudje občutek, da jih izkorišča manjšina, to je bogataši, lastniki tovarn. A v resnici so tudi oni sužnji, le malo boljši gmotni položaj imajo.

Sistem je narejen tako, da smo popolnoma odvisni, samo majhen odstotek ljudi je, ki lahko v življenju toliko zaslužijo, da se v starosti počutijo varne. Pokojnina nam ne zagotavlja varnosti, vse, kar zaslužimo, nam bo »požrla« inflacija ali pa manipulacije raznih skladov, držav, denar lahko tudi ukinejo … Nimamo nobene varnosti in smo popolnoma odvisni, kar je stoodstotno suženjstvo.

V ozadju tega niso banke, kot bi kdo pomislil. Gre za sistem. In ker je to hierarhija, je logično, da je na vrhu zelo ozka skupina ljudi, to so družine, ki so ustvarile bančni sistem, kot so Rothschildi, Rockefellerji … Bančni sistem tudi nadzira tiskanje denarja in odloča o vojnah. Tiskanje denarja po vsem svetu je v rokah zasebnikov. Vse centralne banke so le navidezno državne, v resnici so v večini držav privatne ustanove, tudi v ZDA.

ČETRTA RAVEN – MEDIJI
Ljudje so prepričani, da so mediji namenjeni objektivnemu obveščanju, a to je napačno. Nikoli ni bilo in nikoli ne bo svobodnih medijev, to je pravljica. To ne pomeni, da lastniki medijev odločajo in so glavni, zadeva je narejena bolj prikrito; temu rečemo samocenzura novinarjev. Ni nujno, da jim namreč kdo ukazuje, kaj naj pišejo; to jim narekuje življenje sámo. Če bodo pisali o negativnostih v naši družbi, bodo taki članki zagotovo objavljeni in bodo imeli službo; če pa bodo pisali o pozitivnih stvareh, jo bodo prej ali slej izgubili, saj to ni privlačno za bralce, poslušalce in gledalce. Uredniki in novinarji delujejo v okviru sistema, ki od njih zahteva tako delovanje; če ne upoštevajo pravil sistema, v katerem je vse podrejeno dobičkonosnosti, pač izpadejo iz igre.

Dejanski namen medijev pa je, da ustvarjajo in usmerjajo razvoj dogodkov v družbi in da s svojim delovanjem oblikujejo prihodnost. V nekdanji Sovjetski zvezi je nek moški naredil samomor s samozažigom in o tem so mediji začeli na veliko poročati. Ti primeri so se začeli množično širiti, o čemer so mediji tudi poročali. Ko so že prerasli število več sto ljudi, so prepovedali poročati o teh samomorih in že čez dva meseca so ti prenehali.

Enako je s terorizmom. Enega od teroristov so vprašali, zakaj nastavlja bombe na avtobusne postaje, v bolnišnice in drugod, in odgovoril je, da zato, ker bodo tja zagotovo prišli mediji in o tem poročali. Dejansko so prav mediji glavni sponzorji in financerji terorizma. Poglejte, kako draga je stran oglasa v časopisu ali minuta oglasa na televiziji in potem izračunajte, koliko časa in časopisnih strani mediji namenijo opisovanju terorizma, terorističnih dejanj … Če tega ne bi počeli, terorizem ne bi bil zanimiv in počasi bi ugasnil.
Mediji so ustvarjalec tega, kar se dogaja v našem svetu; če želiš, da se začne epidemija, začneš opisovati njene simptome in ljudje bodo čez čas začeli zbolevati, četudi se ne bodo okužili z nobenim virusom; telo sámo bo ustvarilo obolenje.

PETA RAVEN – IDEOLOGIJA
Vse politične stranke, religije, filozofije in znanstvene doktrine so ideologije. Tudi učenja Marxa in Darwina so deloma ideologija. Vse ideologije in religije so zgrajene na istih načelih, glavno načelo pa je »deli in vladaj«. To pomeni, da je treba ljudstvo razdeliti na čim več različnih skupin, ki so med seboj v konfliktu in ki se medsebojno izključujejo in spopadajo, saj jih tako lažje obvladuješ in nadzoruješ.

To se dogaja tudi v Sloveniji; naj bodo levi, desni ali sredinski, vsi zagovarjajo svojo resnico. A če nanje pogledamo kot na celoto, vidimo, da vsi delujejo kot dobro uglašen orkester. Nacionalisti ne morejo delovati brez internacionalistov, demokrati nujno potrebujejo pripadnike avtoritarne oblasti, desni ne morejo brez levih, fašisti ne morejo živeti brez antifašistov …

V parlamentu napadajo drug drugega, a vse politične stranke imajo iste cilje: oblast, denar, priljubljenost. Ljudstvo jih zanima le v okviru lastne ideologije. Zato politiki različnih političnih strank tudi ne morejo najti višjesmiselnega skupnega jezika, ker so omejeni vsak z ideologijo svoje stranke. Namen ideologij pa ni združevanje, ampak ločevanje, zato se Slovenija na temelju ideologije ne bo mogla »pobrati«; stranke in njihove vodje bi morali najprej preseči lastno omejenost.

ŠESTA RAVEN – ZGODOVINA
Zgodovino pišejo zmagovalci. Vsak, ki pride na oblast, napiše svojo zgodovino. Ta je zelo pomembna, saj preteklost določa prihodnost; od zgodovine je namreč odvisno, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. V tej luči je razumljiv boj slovenskih levih in desnih političnih strank za razlago polpretekle zgodovine, saj je od tega, katera resnica bo obveljala, odvisno, v katero smer se bo razvijala Slovenija.

Vendar pa o resnični zgodovini do petnajstega stoletja mi že po definiciji ne moremo nič vedeti. Zgodovina, kot jo mi poznamo zdaj, nima skoraj nobene materialne podlage, dejansko je pravljica, ki jo je napisala skupina ljudi od petnajstega do sedemnajstega stoletja, tedanji znanstveniki, menihi … V osemnajstem in devetnajstem stoletju pa je nastajajoča zgodovinska znanost le še dodala podrobnosti.

Uradnih zgodovinarjev niti ne zanimajo resnična dejstva. Marsikatera trditev zgodovine je tako povsem absurdna. Recimo ta, da so kitajski zid zgradili Kitajci. Po logiki obrambnih zgradb se je obrambni zid vedno gradil na naslednji način: zid je bolj visok s tiste smeri, s katere se pričakuje napad; s tiste strani, s katere se branimo, pa mora biti nižji, da je možno lažje dostaviti orožje in druge potrebščine za obrambo. Dejstvo pa je, da je ves kitajski zid najbolj visok s tiste strani, ki gleda na jug. Uradno so ga zgradili Kitajci, da bi se zavarovali pred divjimi Mongoli na severu. Vendar pa je logično, da so ga zgradili tisti, ki so živeli na severu, da bi se zavarovali pred tistimi, ki so živeli na jugu.

Druga absurdna trditev je, da so kitajski zid gradili skoraj dva tisoč let, gradnjo pa naj bi zaključili na začetku sedemnajstega stoletja. Vsak arhitekt in gradbenik vam pove, da bi moral v dva tisoč letih del zidu že zdavnaj propasti – poglejte gradnje, ki so jih gradili s podobnimi tehnikami oziroma tehnologijami v Evropi. Tudi rimski zid je po dva tisoč letih že davno razpadel. Veliki kitajski zid pa še stoji kot nov, pa naj bi bil star dva tisoč let. Naslednje dejstvo je, da se je v dva tisoč letih velikokrat spreminjala tehnika gradnje, materiali za gradnjo, arhitektura … Kitajski zid pa je ves zgrajen z isto tehniko in gradbenimi materiali. Logično je torej, da je bil zgrajen bistveno kasneje in v krajšem času, kot pa to trdi uradna zgodovina. Gradili ga niso Kitajci, ampak narodi, ki so živeli na severu, da bi se branili pred Kitajci. To niso bili Mongoli, bili so Slovani.

Največja potvorba zgodovine pa je, da so nam Slovanom ukradli preteklost, ker nočejo, da bi imeli prihodnost. Slovani pa imamo bolj starodavno izročilo, zgodovino kot Egipt in Sumerci.

SEDMA RAVEN – SISTEM VREDNOT
Gre za nravstvenost, katere del so morala, kultura, sistem vrednot in jezik. Na tej ravni se spremembe dogajajo počasneje. Če hočemo na tej ravni kaj spremeniti, moramo že zdaj sprožiti procese, ki bodo pripeljali k spremembam čez petdeset, sto let, vendar pa je moč vpliva te ravni večja, kot jo imajo vse prej naštete.

Nravstveni temelj naše družbe sta ustvarila Charles Darwin s svojo teorijo selekcije in Karl Marx, ki je to njegovo teorijo prenesel na raven družbe; temelji pa na tem, da zmaguje močnejši, šibkejši pa mora umreti, ker ni vreden preživetja. Ti dve teoriji sta zelo kompatibilni. Malokdo ve, da sta Darwin in Marx delovala usklajeno in da sta si izmenjevala knjige. S tem sta odprla prosto pot pohlepu, ki opravičuje vojne, uničenje, kazniva dejanja, ustvarila sta nravstveni, kulturni temelj naši družbi in desetletja je bilo potrebnih, da je to prišlo v našo podzavest. In to, kar se dogaja v naši družbi, propad, uničenje naše narave, okolja, imamo zdaj za »normalno«, kot tudi načelo, da mora močnejši zmagati in da lahko pobijemo milijone ljudi, da upravičimo svobodo in demokracijo. Pri čemer nihče ne ve, za čigavo svobodo in demokracijo gre.

To je bilo narejeno načrtno, da bi ljudi spravili na raven živali. Iz božjih otrok so ustvarili divje živali. Rezultat je, da so ljudem spremenili smisel življenja. Da so to dosegli, je bilo nujno spremenili vrednote v naših glavah. Zato so nam spremenili tudi jezik in pisavo, saj sta to ključna elementa sistema vrednot. Spremenili so nam smisel in cilj življenja, kajti prej so se ljudje bolj zavedali, kdo so. Vsi modreci preteklosti so govorili, da smisel življenja ne more biti na ravni materialnega zadovoljstva. Zdaj pa je smisel veliko ljudi le imeti več in še več, kar vodi v propad. Smisel življenja je le v osebnem, duhovnem razvoju, materialni aspekt pa nudi le pogoje za to. Materialni smisel življenja so nam »podtaknili« v osemnajstem in devetnajstem stoletju in zdaj smo ujetniki tega sistema.

OSMA RAVEN – KONCEPT, VIZIJA
Koncept razvoja določa, v kateri smeri se bo civilizacija razvijala, to je tisto, kar združuje različne narode. Pred nekaj tisoč leti, ne vemo točno kdaj in kdo, so imeli drugačne koncepte razvoja. Eden od teh je bil božanski načrt, a bili so še drugi. To, kar se dogaja zdaj naši civilizaciji, je bil le eden od teh možnih konceptov razvoja. Na začetku se je zdel lep in tudi kar precej koristi so naši prednamci imeli od njega, a posledice te odločitve plačujemo zdaj mi, potomci teh ljudi. Gre za ogromen padec. A za to ne moremo kriviti naših prednikov, saj smo bili ti predniki kar mi sami, kot duše, nekoč. In zdaj moramo pojesti to juho, ki smo si jo sami skuhali v prejšnjih življenjih. A kdor se je odločil za drug koncept, je šla njegova resničnost v drugačen koncept. Nihče nikogar ni v nič silil, koncept je bil sprejet prostovoljno, padli smo na skušnjavah.

To, kar se dogaja na ravni civilizacije, se dogaja tudi na ravni posameznika, vsi ti mehanizmi enako delujejo. In če jih poznamo, kaj lahko naredimo? Posameznik ne more spremeniti civilizacije, lahko pa se sam premakne iz ene linije dogodkov na drugo linijo dogodkov, da mu življenje začne potekati na bolj kakovostni, bolj smiselni ravni.
Vsak ima možnost spremeniti svojo vizijo, za to pa potrebuje znanje in mora biti pripravljen se učiti. Biti mora pripravljen spremeniti svoj koncept, sistem vrednot, zgodovino, osebno zgodovino, tedaj se začne njegovo življenje samodejno spreminjati in gre v drugo smer, pridobi svobodo in v določeni fazi se lahko premakne iz ene resničnosti v drugo, iz enega koncepta civilizacije v drugega. Da, to je možno.

Tatjana Svete

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s