Mandala – univerzalna praslika duše človeka, glavni simbol za koncentracijo, meditacijo, osebnostni zrelostni proces, zaščito in zdravljenje

1

ZDRAVILNI KROG – MANDALA
M a n d a l a – že v samem imenu se skriva harmonično nihanje. Beseda izvira iz sanskrita in pomeni krog, red, strukturo ali osrediščenje. Krog nas spremlja povsod v naravi, tako v mikro in makrokozmosu. Že od praveka je bila glavni simbol za koncentracijo, meditacijo, osebnostni zrelostni proces, zaščito in zdravljenje.

V naravi se mandale pojavljajo povsod okoli nas, na celem planetu in v vesolju. To so krogi pravilnih oblik, ki predstavljajo celoto. So naravni „Feng shu“. Skoraj vsak dan, ko oblaki ne prekrivajo neba, lahko s prostim očesom opazujemo sonce, ki je ena od največjih mandal. V naravi naletimo na mandale ob vsakem koraku. Ko opazujemo prerezano deblo drevesa, vidimo, da so v deblu zarisani krogi, za vsako leto rasti eden. V njih so zbrane vse informacije o razvoju drevesa. Ptice si zgradijo gnezdo v obliki kroga. Pajek po naravnih tokovih, ki se gibljejo v naravi splete mrežo, ki je krasen primer mandale. Če prerežemo pomarančo, limono ali greipfrut opazimo iz centra navzven izhajajoče trikotnike, ki si sledijo v pravilnem zaporedju. Prerezano jabolko skriva v sebi obliko pešk, ki tvorijo manjši pentagram. Cvetovi rastlin, kot so sončnica, narcisa, vrtnica, hibiskus in druge so prekrasne mandale, ki jih radi občudujemo. Školjke morskih polžev tvorijo pravilno zaporedje trikotnikov. Vsak dan uporabljamo za začinjanje jedi sol in za sladkanje sladkor. Ti kristali so čudovit primer mandale, prav tako snežinke, ki padajo na zemljo pozimi.

15 16 17

Prerezano jabolko, pajkova mreža, zmrznjen vodni kristal.

Z mandalami so ljudje že od nekdaj krasili svoje domove in središča družabnega dogajanja. Tako so poslale simboli prizadevanja, da se življenje uredi po naravnih, božanskih zakonih harmonije in skladnosti. V njej se združujejo narava in kultura, preteklost, sedanjost in prihodnost, duh in materija, starodavno in sodobno, zavestno in podzavestno …
5

 

Umetniki, misleci in duhovniki, a tudi preprosti ljudje so skozi stoletja ustvarjali mandalo kot pripomoček za dvig zavesti iz linearnega, racionalnega, ki ga predstavlja leva polovica možganov, v ciklično, imaginarno, intuitivno, ki ga predstavlja desna polovica možganov.

Carl Gustav Jung

Švicarski psiholog C. G. Jung, (1875 – 1961) ustanovitelj analitične psihologije, je v prakso s psiho terapijo uspešno vključil delo z mandalami. Zanj so predstavljale arhetipi, univerzalno prasliko duše človeka. Razumel jo je kot ključ k skrivnostim našega notranjega sveta. Krožne podobe so bile zanj premik v smeri osebnostne rasti, izražanje ideje varnega zatočišča, pot v lastno sredino.

7jung1

Ugotovil je, da risanje mandal lahko pomaga pri tem, da se v človekovi podzavesti ponovno vzpostavi naravni, univerzalni red – stanje „samo ozdravitve“. Ob opazovanju procesov pri svojih pacientih je opazil, da so z risanjem mandal uspešno vzpostavili duševno ravnotežje, odpravili stanja strahu in tesnobe ter kaotična psihična stanja. Zanj so bila zato sredstvo za samo ozdravitev.

Fibonacci in Zlati rez

Fibonacci, s pravim imenom Leonardo Pisano, ki je živel med 12. in 13. stol. v Pizi je opazoval naravne zakone in na podlagi tega prišel do zaključka, da je celotna narava matematično urejena. Njena kaotičnost in neurejenost je samo iluzija, ki zavaja nevedneže. Utemeljil je teorijo o Fibonaccijevoem zaporedje in zlatem rezu. Pravilno zaporedje je v naravi povsod prisotno – od razmerij med posameznimi deli teles živali, oblike polževe hišice, razmerja med številom čebel in trotov v panju ter do števila cvetnih listov. Zlati rez lahko zasledimo tudi pri velikih umetniških dosežkih človeštva, pa naj bo to arhitektura, glasba, slikarstvo itn. Zlati rez naj bi bil najboljše možno vodilo vseh, ki poskušajo skladno lepoto ujeti v sliki. Uporablja se tudi ob risanju mandal.

5fibonacci1 5fibonacci2

4

Leonardo da Vinci

Leonardo da Vinci (1452 – 1519) je pri risanju človeka upošteval sredinsko točo telesa, ki se nahaja štiri centimetre pod popkom. Ko je v ta prostor zapičil šestilo, je okoli razkoračenega človeka, ki ima navzgor iztegnjene roke zarisal pravilni krog. Ohranjene so njegove slike mandal, z narisano rožo življenja.
19 186davinci1

Roža življenja ali mandala, kot jo je risal Leonardo da Vinci

Notre Dame Pariz, 1163 – 1240

8
Rozete katedrala Notre Dame, so upodobljene po vzorcu vrtenja osnovnih čakrah v naših telesih. Kelti so ustvarjali zapletene pentlje in vzorcev krogov ter s tem opozarjali na večnost gibanja. V mošejah krasijo stene in strope bogata besedila iz korana, zapisana v krogih. Budisti in hindujci ustvarjajo različne mandale, ki imajo vsaka svoj namen. V vsakdanjem živlenju je krog simbol povezanosti, nerazdružljivosti in solidarnosti, kot na primer družinski krog, krog znancev in prijateljev, olimpijski krogi…

Mandala je prisotna v vseh kulturah na svetu.

Stari Egičani  so negovali tradicijo izdelovanja rože življenja. Vklesali so jo na steno stebra v zadnjem delu Ozirisovega templja v Abydosu v Egiptu.

3egipt4

6

Ozirisov tempelj v Abydosu, Egipt

Drugi primeri uporabe mandal v starih kulturah: budistične in tibetanske mandale, keltski labirint, azteški koledar, taoistični simbol jin-jang, mošej, medicinska kolesa in peščene mandale ameriških Indijancev, avstralski domorodci aborigini in Bora obroč.

Starodavna ljudstva so uporabljala mandale iz naravnih materialov za zdravljenje obolelega člana skupnosti. Ko je nekdo zbolel, so se zbrali vsi vaščani in v tišini nabrali kamenje, ter jih položili v krog. Na ta način se je v obolelega postopoma vrnilo kozmično ravnotežje.

12
Aborđini pri obredu zdravljnja z „Bora obročem“

4kulture1 4kulture2

Budistična in Tibetanska mandala

Keltska mandala

4kulture3
Azteški koledar

4kulture4

Severno Ameriški Indijanci  in njihovo „medicinsko kolo“

11

Risanje mandal hrani našo kreativno energijo ter nam pomaga doseči harmonijo med zunanjim svetom in notranjimi stanji zavesti, obenem pa dopušča fantaziji prosto pot.

13

Skladnost in uravnovešena oblika, moč, ki se prebija iz središča mandale, navdušuje vsakega ustvarjalca ali opazovalca in ga spodbuja, naj poišče lastno središče.

Risanje mandal na podlagi svete geometrije ustvarja v nas mir, povezanost z lastnim bitjem, širi zavest, obenem pa dopušča fantaziji prosto pot.  V sodobnem svetu je zelo priljubljena oblika sproščanja in kreiranja.

 

Ko rišemo mandale se je potrebno skoncentrirati na to drobno delo. Posledica tega je močno povečana pozornost. Pri risanju mandale na podlagi svete geometrije se srečujemo z jasno zgradbo slike, ki ima svoj namen in tisočletja staro osnovo. Vse razlage njenega pomena so si enotne, da je središče mandale povezano s središčem tistega ki jo riše. Zato pravijo mandali tudi »zdravilni krog« in »krog svetlobe«.

P0vzeto po internetni strani – http//www.mandala.si

in

avtorici Ireni Jarc

 

Advertisements

Abraham Lincoln – humanist ali strateg kapitalistične tiranije

Pokojnega ameriškega predsednika Abrahama Lincolna zgodovina prišteva med največje humaniste v vsej doslej znani in opisani zgodovini sveta. V krvavi vojni med severom in jugom je kot dober strateg združil severne in južne države, istočasno pa je osvobodil 3 milijone sužnjev. (3.000.000).

 

Rojen je bil 12.2.1809 v zvezni državi Kentacky. Umorjen, pa je bil na današnji dan 15.4.1865. torej natanko pred 151 leti. Bil je trgovec, drvar, pravnik. Pred atentatom je bil izvoljen za predsednika takratnih ZDA. V dinastiji ameriških predsednikov je bil 16 po vrsti. Predsedoval je 2 mandata. Odličen politik in še boljši strateg.

 

Vojna med severnimi in južnimi državami se je pričela leta 1861, ter je trajala 5 let. V njej je umrlo 600.000 državljanov. Svobodo pa je dobilo 3.000.000 črnih sužnjev.

 

11 držav, ki so tvorile konfederacijo južnih držav je vodil njihov predsednik Jefferson. V začetku so imele južne države iniciativo, potem pa so jih pričele severne države, zaradi boljšega orožja, odlične strategije, kateri je načeloval A. Linkoln, dobivati bitko za bitko. Osvajali so čedalje več ozemlja in njemu pripadajočih mest in nazadnje so konfederacijske sile podpisale kapitulacijo.

 

Vsa strategija te krvave bratomorne vojne ter osvoboditev sužnjev je rezultate pokazala v največji meri šele znatno pozneje. Velika večina osvobojenih sužnjev je zaradi nuje in ker s svobodo niso vedeli kaj početi, odšla na sever, kjer je bilo delo lahko dobiti. Sever je imel poleg  močne industrije tudi razvito kmetijsko zaledje.

 

Višek delovne sile je takoj povzročil 30% znižanje mezd. S temi strateškimi potezami je Lincoln še bolj pridobil kapitaliste na severu. Istočasno je spravil na kolena jug, ki je bil prisiljen sodelovati s severom, ne samo zaradi izgubljene vojne, sedaj tudi zaradi delovne sile. Vse to je vodilo jug v močno ekonomsko in politično odvisnost od severnih držav. Zaradi poceni delovne sile je bil sedaj sever še močnejši, industrija pa je dobila nov zagon. Izvoz in s tem bogastvo kapitalistov se je enormno povečalo. Predsedniku je uspelo notranjo povezanost in slogo, sedaj že  Združenih Držav  Amerike dvigniti na višji nivo. Znižal je ceno delovni sili, povečal konkurenčnost, osvobodil sužnje, povečal ekonomsko in politično moč.

 

S temi strateškimi potezami pa ni samo ustvaril samo zgoraj omenjene uspehe, s tem je nakazal celemu svetu, kaj je potrebno storiti v podobnih primerih. Zgodbe pa še s tem ni konec.

Sedaj so prišle na vrsto še ženske. Zunanje, nam neznane sile, ter notranji pritiski so ženske prisilili v borbo za njihove pravice. Dobile so volilno pravico, ter pravico enakopravno sodelovat v vseh vidikih človeškega udejstvovanja. Rezultat vsega tega pa je bil ponovni padec cen delovne sile. To je bilo nujno saj je žena v  načelu več kot moških. To se je zgodilo brez da bi ženske vedele zato. Trend in strategija sta bila namreč znana, znan pa je bil tudi cilj.

 

Potrebno je najti samo ustrezen teren in primerno politično situacijo in cena delovne sile bo ponovno padla.

 

Ne vemo, kam bi ZDA njegova politična in vojaška strategija pripeljala, če ga ne bi doletela usoda številnih ameriških predsednikov. V gledališču ga je na današnji večer v tilnik ustrelil južnjaški fundamentalist. On je umrl. Njegova strategija pa je čedalje bolj živa.

(tekst Jože Laubenstain)

Dodatno

Je hotel Abraham Lincoln osvoboditi sužnje? Da. Jim je hotel zagotoviti enakost? Ne. Črnce je imel za nižjo raso. Zakaj jih je hotel potem osvoboditi? Ker so bili, pravi Jim Cullen v knjigi Ameriški sen (The American Dream, 2004), brezplačna delovna sila in s tem nelojalna konkurenca belski delovni sili. Belci so bili zaradi sužnjev slabše plačani, kot bi bili sicer. Lincoln je hotel le urediti oziroma osvoboditi trg dela. Suženjstvo ni bilo slabo za črnce, ampak za belce, pa ne le za belsko delovno silo, ampak tudi za male belske podjetnike, male belske kmete, ki – drugače od veleposestnikov – niso imeli denarja, da bi kupovali sužnje. Lincoln je itak mislil, da se bodo črnci po osvoboditvi vrnili v Afriko.

Sužnjelastništvo in kapitalizem sta dolgo živela drug ob drugem, potem pa so ugotovili, da lahko vlogo sužnjelastništva odigra kar kapitalizem – še bolje od sužnjelastništva. In več kot ironično je, da je George Fitzhugh, lastnik plantaže in »politični filozof« iz Virginije, tik pred ameriško državljansko vojno objavil knjigi Sociologija Juga ali Neuspeh svobodne družbe (Sociology for the South, or, the Failure of Free Society, 1854) in Sami kanibali! ali Sužnji brez gospodarjev (Cannibals All!, or Slaves Without Masters, 1857), v katerih je trdil, da je sužnjelastniška ureditev družbe boljša in humanejša od kapitalistične. Zakaj? Ker kapitalizem delavce bolj izkorišča kot sužnjelastništvo. Lastnik sužnjev namreč sužnju zagotavlja hrano, streho in zdravstveno oskrbo. Pa tudi delo, se razume. Delavci v sužnjelastništvu niso pod takim pritiskom kot v kapitalizmu. Kapitalizem je represivnejši od sužnjelastništva. Le sužnjelastništvo lahko delavcem – no, sužnjem, črnim ali belim – zagotavlja ekonomsko in socialno varnost. Fitzhugh je v prostem trgu, ki sta ga oznanjala Adam Smith in John Locke, videl zlo, ker le bogati bogate, revne pa dela še revnejše. Tudi v kapitalizmu je videl zlo, ker ustvarja razredno vojno – vojno med bogatimi in revnimi. Edina alternativa kapitalizmu je sužnjelastništvo. Sužnjelastništvo je priporočal črncem in belcem. Sužnji so svobodnejši od mezdnih delavcev, le univerzalno sužnjelastništvo pa lahko odpravi neenakost, ki jo je ustvaril kapitalizem. »Devetnajst od dvajsetih posameznikov ima naravno in neodtujljivo pravico do suženjstva.«

Novodobni kapitalizem je z vrnitvijo k sužnjelastniški ekonomiji izpolnil vse Fitzhughove fantazije in aforizme.

http://www.mladina.si/173452/polovico-so-vam-zamolcali/

 

»Naravni gospodarski red« model Silvio Gesell, ki je dogmo monetaristov postavil povsem na glavo

Neredki proučevalci denarnih sistemov so zaprepadeni nad spoznanjem, kako malo ljudje na splošno vemo o denarnih alternativah, in kako docela so pozabljene tiste uspešne epizode iz denarne zgodovine, ki so ogrozile vladajoči centralizirani monetarizem. Enega prvih celovitih predlogov za korenito drugačen denarni sistem je na prelomu XX. stoletja v knjigi »Naravni gospodarski red« predstavil Silvio Gesell, ki je dogmo monetaristov postavil povsem na glavo – če ne morda šele na noge.

Silvio Gesell, nemški trgovec in teoretični ekonomist, je 1916. leta predlagal t.im. naravni ekonomski red, od katerega se še danes učijo tako makroekonomisti kot anarhisti. Novi red bo naravni ekonomski red (v izvirniku Natürliche Wirtschaftsordnung), ki bo na temeljih svobodnega gospodarstva omogočil nastanek svobodnega gospodarstva (Freiwirtschaft), temelječega na ideji svobodnega denarja (Freigeld) in svobodne zemlje (Freiland), ki bo vsa v javni lasti. V takšnem ekonomskem redu bi bil vsak odvisen le od svojih talentov, kar bi izboljševalo zmožnosti cele skupnosti, da skrbi za revne. V tem je izvir razlike med njim in Karlom Marxom, ki je ekonomski red obravnaval kot družbeno ustvarjeno strukturo.

 

 

Skratka, Gesell je na denarnem področju opazil, da skladiščenje katerega koli blaga, razen denarja, nekaj stane – žito izgublja svojo vlago, kovinski izdelki rjavijo, hiše se amortizirajo zaradi vremena ipd. Tako ima denar veliko prednost pred vsemi drugimi vrstami blaga, ker je cenen hranilec vrednosti. Gesell je dojel naslednje: denar v kroženju rabi spodbudo zato, da svojo menjalno nalogo opravi čim hitreje in čim večkrat v enoti časa, tako da lahko manjša količina denarja pri zadostni hitrosti obrata nadomesti celoten izpad obtoka denarja zaradi varčevanja. Če se denar obrne samo enkrat, tedaj nakup sto vrednostnih enot proizvodnje zahteva sto vrednostnih enot denarja; če bi se denar obrnil desetkrat, bi za nakup sto enot proizvodnje zadoščalo že samo deset enot denarja itn. Njegov predlog torej izhaja iz tega, da je treba denar, ki ga človek ne prihrani ampak nameni potrošnji, obvezno kaznovati z razvrednotenjem, če predolgo leži v žepu in se ne ‘obrača’. Zato predlaga, da bi centralna banka namesto obresti varčevalcu in posojilodajalcu zaračunala ležarino za denar v obtoku ali prispevek za obtok.

Takšen predlog, četudi najprej precej sumljiv tistim z malo denarja, ima dve veliki prednosti: skupno povpraševanje po denarnih sredstvih ne bi več naraščalo z eksponentno rastjo, saj bi denar ostajal v obtoku z zelo veliko hitrostjo obrata; obenem pa je pomembno tudi to, da medtem, ko gredo danes plačane obresti v zasebne žepe, pa bi prispevek za obtok pomenil javno pridobitev, ki bi zmanjšala potrebo po obdavčenju dohodkov iz dela in obdavčenju nakupa osnovnih dobrin, kar je ljudem z malo denarja neposredno v prid.

Praktični poskusi uporabe Gesellovega predloga so izjemno odločno potrdili njegova predvidevanja. Svetovno je odmeval velik uspeh in propad denarne reforme v avstrijskem mestecu Wörgl, ki je leta 1932 izpeljal denarno reformo, ki še danes navdihuje.

To je bil čas velike svetovne depresije, ki jo je Avstrija po razpadu imperija že dočakala v slabem stanju, kriza pa je vse skupaj le še poslabšala. V Wörglu je brezposelnost takrat dosegla 30% stopnjo, davčni prihodki občine so se krčili, močno so usahnila nakazila iz državne in pokrajinske blagajne, za vratom pa so jim visela še bremena visokih dolgov, ki jih ni bilo več mogoče odplačevati – občina je bila skratka na robu bankrota. V takih brezupnih razmerah se je mestni svet odločil izdati 12.600 potrdil oz. t.im. brezobrestnih šilingov, ki so bili zavarovani z enako vsoto pravih šilingov, naloženih v običajni banki. Mestni svet je potrdila izdal za financiranje projektov kot so popravila cest, gradnja mostu in smučarske skakalnice, namestitev uličnih svetilk ter podobnih komunalnih del. Z novoustvarjenim denarjem so lahko plačali delavce, kupili material, sprejemali so ga v mestnih trgovinah in pri lokalnih obrtnikih,  z njimi pa je bilo mogoče plačati tudi dajatve občini. Z možnostjo kroženja potrdil torej ni bilo težav. Ker v takem denarnem sistemu ni smiselno kopičiti denarnega bogastva, je s pomočjo denarja ustvarjena resnična koristnost.

V Wörglu je skratka veljalo, da mora ob koncu meseca imetnik potrdila nanj nalepiti znamko v protivrednosti enega odstotka vrednosti, kar pomeni, da je denar devalviral letno po 12% stopnji. To je negativna obrestna mera ali strošek posedovanja denarja. Pravilo je povzročilo t.im. ‘taljenje denarja’, zato so vsi potrebne nakupe skušali opraviti čim prej in se pred koncem meseca znebiti potrdil – denar se je stekal v trgovine in k obrtnikom, ti pa so z njim na koncu plačali svoje davke, tako da se je denar vsak mesec vrnil nazaj Mestnemu svetu.

Zaradi spodbude kroženju se je v enem letu celoten znesek potrdil obrnil 416-krat ali 13-krat hitreje, kot se je takrat povprečno obračal avstrijski šiling, in s tem ustvaril za tolikokrat večji obseg transakcij v lokalnem gospodarstvu. Poleg tega je na koncu mestni svet dobil nazaj vseh svojih 12.600 brezobrestnih šilingov, tako da je lahko sprostil bančno garancijo in s pobiranjem ležarine zbral še za 1.512 avstrijskih šilingov taks. Z minimalnim dodatnim obdavčenjem, ležarino, je ukrep mestnega sveta na koncu omogočil toliko dodatnih del v lokalni ekonomiji, da je stopnja brezposelnosti v enem samem letu padla za četrtino. Edina težava za širjenje wörglskega denarnega sistema je bilo neposredno vmešavanje imperialne denarne politike, saj je wörglske šilinge zaradi ogrožanja monopola tiskanja denarja v naslednjem letu prepovedala osrednja avstrijska banka. In to kljub temu, da so se za dosežke mnogi osebno zanimali, npr. takratni francoski premier Edouard Daladier in ameriški ekonomist svetovnega slovesa, Irving Fisher. (Povzeto po Ukradena blaginja – Bojan Radej )

 

 

Bojan Radej na temo »Naravni gospodarski red«

Pripomba k »Naravnemu gospodarskemu redu« oz. modelu  Silvio Gesell

“Blagovna menjava dopušča koruptivno vedenje, zato ne bo nikoli uspešna. Edini uspešni sistem je blagovno podarjevanje in blagovno “fehtanje” oziroma izražanje pristne potrebe po nečem. In nato podarjevalec s svojo intuicijo lahko presodi, ali ti res pripada stvar, ki jo ima v posesti, da ti jo podari. Tudi glede na reference tvoje podarjevalnosti. Sploh nismo več navajeni fehtat in prosjačit, vzgojeni smo kot da je to nekaj slabega, nadležnega ali negativnega. Ravno nasprotno.” Mihael Simič

Prevod knjige – povabilo Bojan Radej

Ključna knjigo za izgradnjo alternativne, ekonomsko svobodne skupnosti Silvia Gesella na voljo z linka

Silvio Gesell – The Natural Economic Order

V premislek – bi se lotili prevoda v slovenščino? Samo 200 strani;

 

Dodatno

Revščina, družbene spremembe in razlogi zanjo

Dogma neomejene gospodarske rasti vodi v kolektivni samomor človeštva

Svobodni denar iz Wörgla – Čudež v Wörglu Povzetu po članku Franceta Susmana: Čudež tirolskega župana

 

Domači pripravki in ukrepi za varstvo rastlin na vrtu

Zaradi glivnih okuzb na svetu letno propade toliko pridelka, da bi z njim lahko nahranili 600 milijonov ljudi navaja znana agrohomeopatinja  in pravi “V Sloveniji na letni ravni povzročajo 15-odstotno gospodarsko škodo”.

1. Sabesa – škropivo univerzalen eko fungicid zoper vseh vrst plesni, spor

 

Beseda Sabesa izvira iz izpeljanke latinskih imen za vrbo (salix), betula (breza) in salvi (žajbelj). Zakaj vrba (ni toliko važno katera), breza in žajbelj.

Vrbe največkrat rastejo ob vodi, pa nimajo nobenih težav z sporami. Plesni in spore namreč ljubijo vlago. Vrbovo lubje vsebuje asicilinsko kislino, ki je mimogrede osnovna sestavina aspirina. Kisline pa so nasplošno zaviralci razvoja nižjih gliv. Ali veste, da so najstarejši zapiski na svetu ohranjeni na brezovem lubju. Na potepu v naravi boste morda videli (ali pa ste že videli), že dolgo podrto drevo breze, z popolnoma strohlenim lesom, lubje pa ima isto strukturo kot na dan ko je “padla”. Iz tega lahko mirno povzamemo, da je lubje breze eden najmočnejših fungicidov v naravi. Ostane nam žajbelj, ki pa je tudi odporna rastlina z veliko količino eteričnega olja, kar morda pripomore tudi k zmanjševanju števila škodljivcev.

Priprava.

Takole gre: Odpravite se na malo daljši potep po gozdu in ob potoku. Ko najdete podrto brezo vzemite žepni nož in jo olupite. Enako storite pri vrbi, žajbelj pa naberite kar doma ali prijateljih, ki ga sadijo. V večji lonec stresite po nekaj pesti vsakega lubja in dobro pest žajblja. Lonec napolnite z vodo in kuhajte na zmernem ognju 45 minut. Počakajte da se ohladi, in razredčite z vodo. 1l sabese-5l vode. Mešanico (mirno ji lahko rečemo kar čaj), precedimo, pretočimo v škropilnico in špricamo po okuženih rastlinah. Še boljše pa je, če sabeso uporabljamo preventivno. Odlično se obnese na paradižniku, krompirju, vinski trti in proti breskovi kodravosti.

Lubje od breze in vrbe smo uporabili od starih dreves, ki smo jih našli med sprehodi po gozdu, tj, debla in večje veje najdene že na tleh, od katerih se lubje lepo “odlušči”. sploh pri brezi gre z lahkoto lubje stran, pri vrbi pa smo uporabili včasih še kaj ostrega za odlupit (nožek). Morebitni mah smo odstranili s krtačo.
Glede količine smo se srečevali z istim vprašanjem kot vi, smo pa potem ves čas uporabljali merice kot pri biodinamiki, tj.po ščep vsega skupaj (kar se prime s tremi prsti), tj. te zdrobljene mešanice vrbovega, brezovega lubja in žajblja na liter vode in potem pač povečevali glede na potrebno količino vode (deževnice).
Špricali smo bolj po občutku, vglavnem pa vedno takoj po padavinah.
Upam, da vam bo navedeno v pomoč, tudi mi se šele nekaj let učimo in vedno radi preizkušamo še kaj novega.

Vodikov Peroksid

Enake dobrodejne učinke lahko dosežete pri sobnem rastlinju, če dodate 30 g 3% razstopine vodikovega peroksida (ali 16 kapljic 35% razstopine) na vsak liter vode za zalivanje. (Z njim lahko napravite tudi odličen in varen insekticid. Rastlinje preprosto poškropite z mešanico 225 g 3% razstopine vodikovega peroksida zmešanega z 225 g belega sladkorja in 4 l vode.) http://vsi-zdravi.org/%C4%8Ditalnica/764-mnogostranske-koristi-vodikovega-peroksida.html

je dobra alternativa nekaterim antibiotikom. Če poljščine
napršimo z vodikovim peroksidom, bolje uspevajo in so
manj občutljive na insekte in bolezni (Baker, 1996). Tudi
v rastlinjaku lahko rastline pred napadom gliv in pršic
zaščitimo, če jih poškropimo z vodikovim peroksidom.
Spomnimo se, da rastline za obrambo pred bolezenskimi
klicami tudi same uporabljajo to snov

Lesni pepel

Pepel se dobro obnese tudi kot sredstvo proti polžem in ušem. Zato ga obvezno prihranimo za preko poletja in ga po potrebi potresamo okoli ogroženih rastlin.

Lesni pepel, potrosen okrog vrta. Polžem načne zaščitni ovoj sluzi. Žaganje, ker jih izsušuje in zato ne marajo laziti po njem.

Več  v članku Uporabnost lesnega pepela

Vendar! Pazljivo s pepelom; obilica pepela je obilica kalija, ta pa zavira kaljenje. Spomladi bodo zaradi tega lahko problemi, če ne boste sadili samo sadik ampak tudi sejali seme.

Čaji , prevrelke in preparati

Gradivo so pripravila društva Zveze AJDA:

 

Kopriva: Kopriva je znana po svojem delovanju zoper škodljive listne uši, zelo pomembno pa je, da čaj, brozgo ali prevretek pravilno pripravimo. Za čaj in brozgo potrebujemo 150 g suhih ali en kilogram svežih kopriv, ki jih prelijemo z 10 litri kropa ali namočimo v 10 litrov vode za 24 ur, malo povremo, ohladimo in uporabimo.

Paradižnik: Priljubljeno plodovko lahko izkoristimo za zatiranje škodljivcev. Dve pesti listov namočimo v dveh litrih vode in škropimo proti gosenicam in bolhačem vsak drugi dan.

Korenje: Eterična olja v korenjevih listih bodo pregnala čebulno muho. 50 g listov prelijemo z litrom vroče vode, pokrijemo in pustimo, da se ohladi, nato pa škropimo po čebuli.

Rabarbara: Peclje rabarbare rabimo za kuhanje kompota in pripravo peciva, z namočenimi listi pa bomo zatirali listne uši in druge škodljivce. Kilogram listov brez pecljev namočimo v pet litrov vode in počakamo do konca vrenja, nato pa mešanico še 10 minut kuhamo, ohladimo in uporabimo proti gosenicam, ušem in škodljivim muham na čebuli, poru in korenju.

Pelin: Uporabimo ga pripravljenega v čaju ali brozgi proti pršicam in listnim ušem.

 

 

 

Naravno gnojenje

prepisano iz revije EKODEŽELA. kateri “pleveli” vsebujejo posamezna hranila…

DUŠIK (rast listov): detelja, nokota, grahor, ptičja grašica, kopriva, gabez
FOSFOR (nastanek cvetov,plodov in semen): navadni tolščak, kristavec, bela metlika, grahor, gabez
KALIJ (kakovost cvetov in plodov, odpornost proti boleznim in
škodljivcem): gabez, navadna zvezdica, cikorija, bela metlika, trpotec,
tolščak, grašice, kristavec, praprot
KALCIJ (omogoča boljše izkoriščanje drugih hranil): divja kamilica,
regrat, tolščak, navadni plešec, rogovilček, bela metlika, gabez
SILICIJ (odpornost rastln, krepi tkiva): pirnica, preslica, koprive
ŽVEPLO (vpliva na dihanje rastlin): bela metlika, tolščak, njivska gorjušica, njivska redkev

Alkoholni kis in polži

V plastenko s pršilom se nalije alkoholni kis in se jih poprska.Kar stopi jih ….Več na Španski lazar, invaziven rdeči polž terminator naše zelenjave

 

Škodljivci

Glede na to, da gre nekaterim slabše poznavanje žuželk, prilagam seznam tistih škodljivih. Če si v google prekopirate latinsko ime, dobite še veliko več informacij o določenem žužku. Ker niso vse žuželke in njihova jajčeca uši.

 

http://www.fito-info.si/index1.asp?ID=OrgCirs%2FSeznami%2FSeznam.asp&t=ps&o=1&s=1

 

VARNA IN VAROVALNA PREHRANA – Kaj je to? PREDAVANJE v Celju

Moderna družba je izgubila kompas. Večina ljudi ne ve, katera hrana daje življenju polnost in zdravje, katera pa mu oboje jemlje in vodi v kronične bolezni. Sodobna dognanja o prehrani so ujeta v labirintu znanstvenih nedoslednosti, političnega lobiranja, neetičnega trženja in nadvlade ekonomskega modela korporacijske rasti in finančne uspešnosti. Epidemije degenerativnih kroničnih obolenj se pojavljajo že zgodaj v odraslosti in zdravje otrok se izrazito slabša. Uradna doktrina dirigirano jadra od enega pričakovanega super-odkritja do drugega, nenehno spreminja svoje smernice, toda razmere se kljub temu slabšajo in ljudje so čedalje bolj bolni.redavanje o varni in varovalni hrani

stran2

V Celju bo v četrtek, 7. aprila ob 19. uri, predavanje na temo VARNA IN VAROVALNA PREHRANA – KAJ JE TO?
predavanje-251x300
Mag. Mojca Vozel, svetovalka za dojenje in prehrano otrok, doktorska študentka in raziskovalka multikulturnih vzorcev prehranjevanja in zdravja, bo govorila o tem, zakaj »varna« hrana ni to, kar danes mislimo, da je, in ali se moramo bati bakterijsko bogate hrane kot potencialno nevarne. Nas kuhanje, pasterizacija in sterilizacija varujejo ali ogrožajo? Kako je z dilemo glede varnosti surovega mleka? Soočila se bo tudi z aktualnimi pomisleki glede varnosti uživanja medu.

 

Predavanje bo v Domu sv. Jožef v Celju na Plečnikovi ulici 29.

Več info

Predavanja

IZVOR PRAZNIKA VELIKE NOČI v globokih predkrščanskih koreninah, ki segajo v obdobje spomladanskega enakonočja, začetka pomladi in praznovanja začetetka novega leta, novega cikla in življenja

Ste se kdaj za veliko noč vprašali, zakaj se Jezusovo vstajenje proslavlja s pisanimi jajci in čokoladnimi zajčki? Odgovor tiči v izvoru tega praznika!


Angleško ime za veliko noč, ki je največji katoliški praznik, je Easter, kar ustreza izgovorjavi imena boginje Ishtar, ki so jo častile mnoge predkrščanke civilizacije (Babilonci, Sumerci, Akadijci, Semiti, Aramejci …).

10422085_10209168309069667_6465800956198669246_n

Velika noč ima torej globoke predkrščanske korenine, sega v obdobje spomladanskega enakonočja, začetka pomladi, ko so stara ljudstva praznovala začetek novega leta, novega cikla in življenja.
11059838_10209168034222796_179141939911767093_n

Praznik boginje Ishtar, boginji plodnosti, vojne, ljubezni in seksa so ljudje slavili na način, ki je bil temu primeren – s simboli boginje (jajca, ki so očiten simbol za razmnoževanje in zajci, ki so znani po svoji plodnosti), odvijale pa naj bi se tudi orgije.

Znano je, da se mnogi krščanski prazniki ujemajo s starimi poganskimi, boginja Ishtar naj bi se denimo rodila za božič, umrla pa na noč čarovnic, ki je večer pred katoliškim praznikom vseh svetih.
To je razumljivo, saj so prvi kristjani tako z lahkoto uveljavili svoje praznike med pogani, saj so na te dneve tako ali tako slavili, spremenili so le zgodbo, v katero verujejo.

Vir: Velika noč je bila sprva praznik

 

Sorodno

Božič je starodavno praznovanje rojstva sonca, zimski solsticij pa je edini naravni praznik.

IVAN MOHORIČ – Borec za svobodo drugačnega razmišljanja in Legenda raziskovanja pradavnih skrivnosti, večnih vprašanj človeštva

Img_00002033.gif

Ivan Mohorič – John, je bil človek, ki je v svojih razmišljanjih vedno stopal korak pred časom. „Edino naključje so ključi, naloženi drug vrh drugega“, je bilo načelo, ki je zaznamovalo delovanje in življenje tega raziskovalca pradavnih skrivnosti, večnih vprašanj človeštva, pisatelja, novinarja. Prek različnih poklicev si je pridobil pravo polihistrorsko znanje, ki ga je nadgradil z meseci prečutih večerov in noči ob prebiranju poljudnih in strokovnih knjig najrazličnejših mislecev in raziskovalcev.

Podvomil je v današnje znanstvene razlage in ideologije, ki vladajo svetu in začel raziskovati pri temeljih – v zapisih najstarejših zemeljskih civilizacij, v sporočilih mitov in bajk, v pročilih o presenetljivih sodobnih odkritjih. Gradil je svoje teorije, ki so se mu potrjevale na mednarodnih kongresih v osebnih pogovorih s svetovno znanimi znanstveniki „drugačnih razmišljanj“, upokojenimi strokovnjaki Nase, nekdanjimi uslužbenci ruske vojske, alternativnimi zdravilci in arheologi, ki postavljajo na glavo trditve uradne znanosti.

Pri tem pa ni širil le svoja, ampak tudi naša obzorja. Ivan Mohorič je že pred več kot dvajsetimi leti v idrijsko in slovensko javnost vnesel svobodo drugačnega razmišljanja in prepričanje, da si vsaka, na prvi pogled še tako nenavadna ideja, zasluži resen in temeljit, celo znanstven premislek.

Prav zaradi svoje širine, izjemne razgledanosti, nezmotljivega spomina in redkega daru povedati zapletene vsebine na človeku razumljiv način, začinjeno s humorjem, je bil zelo priljubljen gost številnih radijskih in televizijskih oddaj.

30. junij 2015 v 64-letu življenja pa je po težki, hudi bolezni sklenil svoje življenje

http://www.primorskival.si/novica.php?oid=6498

Ciklus člankov SVETA ARHITEKTURA

skmbt_28317020215500_0001

skmbt_28317020215500_0002

skmbt_28317020215500_0003

skmbt_28317020215500_0004

skmbt_28317020215500_0005

skmbt_28317020215500_0006