Domači pripravki in ukrepi za varstvo rastlin na vrtu

Zaradi glivnih okuzb na svetu letno propade toliko pridelka, da bi z njim lahko nahranili 600 milijonov ljudi navaja znana agrohomeopatinja  in pravi “V Sloveniji na letni ravni povzročajo 15-odstotno gospodarsko škodo”.

1. Sabesa – škropivo univerzalen eko fungicid zoper vseh vrst plesni, spor

 

Beseda Sabesa izvira iz izpeljanke latinskih imen za vrbo (salix), betula (breza) in salvi (žajbelj). Zakaj vrba (ni toliko važno katera), breza in žajbelj.

Vrbe največkrat rastejo ob vodi, pa nimajo nobenih težav z sporami. Plesni in spore namreč ljubijo vlago. Vrbovo lubje vsebuje asicilinsko kislino, ki je mimogrede osnovna sestavina aspirina. Kisline pa so nasplošno zaviralci razvoja nižjih gliv. Ali veste, da so najstarejši zapiski na svetu ohranjeni na brezovem lubju. Na potepu v naravi boste morda videli (ali pa ste že videli), že dolgo podrto drevo breze, z popolnoma strohlenim lesom, lubje pa ima isto strukturo kot na dan ko je “padla”. Iz tega lahko mirno povzamemo, da je lubje breze eden najmočnejših fungicidov v naravi. Ostane nam žajbelj, ki pa je tudi odporna rastlina z veliko količino eteričnega olja, kar morda pripomore tudi k zmanjševanju števila škodljivcev.

Priprava.

Takole gre: Odpravite se na malo daljši potep po gozdu in ob potoku. Ko najdete podrto brezo vzemite žepni nož in jo olupite. Enako storite pri vrbi, žajbelj pa naberite kar doma ali prijateljih, ki ga sadijo. V večji lonec stresite po nekaj pesti vsakega lubja in dobro pest žajblja. Lonec napolnite z vodo in kuhajte na zmernem ognju 45 minut. Počakajte da se ohladi, in razredčite z vodo. 1l sabese-5l vode. Mešanico (mirno ji lahko rečemo kar čaj), precedimo, pretočimo v škropilnico in špricamo po okuženih rastlinah. Še boljše pa je, če sabeso uporabljamo preventivno. Odlično se obnese na paradižniku, krompirju, vinski trti in proti breskovi kodravosti.

Lubje od breze in vrbe smo uporabili od starih dreves, ki smo jih našli med sprehodi po gozdu, tj, debla in večje veje najdene že na tleh, od katerih se lubje lepo “odlušči”. sploh pri brezi gre z lahkoto lubje stran, pri vrbi pa smo uporabili včasih še kaj ostrega za odlupit (nožek). Morebitni mah smo odstranili s krtačo.
Glede količine smo se srečevali z istim vprašanjem kot vi, smo pa potem ves čas uporabljali merice kot pri biodinamiki, tj.po ščep vsega skupaj (kar se prime s tremi prsti), tj. te zdrobljene mešanice vrbovega, brezovega lubja in žajblja na liter vode in potem pač povečevali glede na potrebno količino vode (deževnice).
Špricali smo bolj po občutku, vglavnem pa vedno takoj po padavinah.
Upam, da vam bo navedeno v pomoč, tudi mi se šele nekaj let učimo in vedno radi preizkušamo še kaj novega.

Vodikov Peroksid

Enake dobrodejne učinke lahko dosežete pri sobnem rastlinju, če dodate 30 g 3% razstopine vodikovega peroksida (ali 16 kapljic 35% razstopine) na vsak liter vode za zalivanje. (Z njim lahko napravite tudi odličen in varen insekticid. Rastlinje preprosto poškropite z mešanico 225 g 3% razstopine vodikovega peroksida zmešanega z 225 g belega sladkorja in 4 l vode.) http://vsi-zdravi.org/%C4%8Ditalnica/764-mnogostranske-koristi-vodikovega-peroksida.html

je dobra alternativa nekaterim antibiotikom. Če poljščine
napršimo z vodikovim peroksidom, bolje uspevajo in so
manj občutljive na insekte in bolezni (Baker, 1996). Tudi
v rastlinjaku lahko rastline pred napadom gliv in pršic
zaščitimo, če jih poškropimo z vodikovim peroksidom.
Spomnimo se, da rastline za obrambo pred bolezenskimi
klicami tudi same uporabljajo to snov

Lesni pepel

Pepel se dobro obnese tudi kot sredstvo proti polžem in ušem. Zato ga obvezno prihranimo za preko poletja in ga po potrebi potresamo okoli ogroženih rastlin.

Lesni pepel, potrosen okrog vrta. Polžem načne zaščitni ovoj sluzi. Žaganje, ker jih izsušuje in zato ne marajo laziti po njem.

Več  v članku Uporabnost lesnega pepela

Vendar! Pazljivo s pepelom; obilica pepela je obilica kalija, ta pa zavira kaljenje. Spomladi bodo zaradi tega lahko problemi, če ne boste sadili samo sadik ampak tudi sejali seme.

Čaji , prevrelke in preparati

Gradivo so pripravila društva Zveze AJDA:

 

Kopriva: Kopriva je znana po svojem delovanju zoper škodljive listne uši, zelo pomembno pa je, da čaj, brozgo ali prevretek pravilno pripravimo. Za čaj in brozgo potrebujemo 150 g suhih ali en kilogram svežih kopriv, ki jih prelijemo z 10 litri kropa ali namočimo v 10 litrov vode za 24 ur, malo povremo, ohladimo in uporabimo.

Paradižnik: Priljubljeno plodovko lahko izkoristimo za zatiranje škodljivcev. Dve pesti listov namočimo v dveh litrih vode in škropimo proti gosenicam in bolhačem vsak drugi dan.

Korenje: Eterična olja v korenjevih listih bodo pregnala čebulno muho. 50 g listov prelijemo z litrom vroče vode, pokrijemo in pustimo, da se ohladi, nato pa škropimo po čebuli.

Rabarbara: Peclje rabarbare rabimo za kuhanje kompota in pripravo peciva, z namočenimi listi pa bomo zatirali listne uši in druge škodljivce. Kilogram listov brez pecljev namočimo v pet litrov vode in počakamo do konca vrenja, nato pa mešanico še 10 minut kuhamo, ohladimo in uporabimo proti gosenicam, ušem in škodljivim muham na čebuli, poru in korenju.

Pelin: Uporabimo ga pripravljenega v čaju ali brozgi proti pršicam in listnim ušem.

 

 

 

Naravno gnojenje

prepisano iz revije EKODEŽELA. kateri “pleveli” vsebujejo posamezna hranila…

DUŠIK (rast listov): detelja, nokota, grahor, ptičja grašica, kopriva, gabez
FOSFOR (nastanek cvetov,plodov in semen): navadni tolščak, kristavec, bela metlika, grahor, gabez
KALIJ (kakovost cvetov in plodov, odpornost proti boleznim in
škodljivcem): gabez, navadna zvezdica, cikorija, bela metlika, trpotec,
tolščak, grašice, kristavec, praprot
KALCIJ (omogoča boljše izkoriščanje drugih hranil): divja kamilica,
regrat, tolščak, navadni plešec, rogovilček, bela metlika, gabez
SILICIJ (odpornost rastln, krepi tkiva): pirnica, preslica, koprive
ŽVEPLO (vpliva na dihanje rastlin): bela metlika, tolščak, njivska gorjušica, njivska redkev

Alkoholni kis in polži

V plastenko s pršilom se nalije alkoholni kis in se jih poprska.Kar stopi jih ….Več na Španski lazar, invaziven rdeči polž terminator naše zelenjave

 

Škodljivci

Glede na to, da gre nekaterim slabše poznavanje žuželk, prilagam seznam tistih škodljivih. Če si v google prekopirate latinsko ime, dobite še veliko več informacij o določenem žužku. Ker niso vse žuželke in njihova jajčeca uši.

 

http://www.fito-info.si/index1.asp?ID=OrgCirs%2FSeznami%2FSeznam.asp&t=ps&o=1&s=1

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s