Zemljenje ali Stik človeka in zemeljskih tal ter posledice pomanjkanje stika z Zemljo

Od stvarstva, organizma Zemlje kot bitja, od ciklov narave ter od sebe ODTUJEN je sodobni človečnjak popolnoma zgubljen.
V svoji domišljavi nevednosti si voli še bolj odtujene predstavnike v svoja posvetna in svetna predstavništva, kateri delujejo ODTUJENO ne le do prepotrebnih principov navezave na naravne elemente pač pa tudi ODTUJENO celo do teh, ki so jih volili.
ODTUJENI vsi skupaj tako ostajamo čvrsto pogojeni v tej skrajno omejeni realnosti zadovoljni z bežnimi zadovoljstvi in koristmi, občasno potešeni z izpolnitvijo nagonov, večinoma pa zafrustrirani, nezadovoljni, jezni, prenavelicani vsega in zgubljeni v iskanju tega kar nas naj bi osrecevalo brez pojemka.
STIK Z ZEMLJO REŠUJE ZDRAVJE – OZEMLJEVANJE
 
Indijski jogiji že tisočletja vedo, kako zelo pomemben je stik z zemeljskimi tlemi. Med meditacijo sedijo na tleh, na živalski koži. Po njihovem prepričanju prihaja energija od zgoraj v zemljo in od tam v ljudi, če so ti povezani s tlemi. Indijski jogiji pogosto živijo tudi v votlinah, v katerih so z vseh strani obdani z zemljo. Nekoč so indijskim kraljem priporočali naj spijo na posteljah z odejo iz tankih bakrenih vlaken, ki je bila z bakreno nitjo in palico, zapičeno v tla na prostem, in tako ozemljena. Tudi Indijanci častijo zemljo. Na tleh sedijo zato, da so v stiku z njeno materinsko močjo. Starejši si pogosto sezujejo mokasine, hodijo bosi in se tako krepijo.
 
Več kot desetletje si je Američan Clinton Ober, strokovnjak za napeljevanje kabelske televizije, neutrudno prizadeval opozoriti zdravnike in znanstvenike na preprosto in pozabljeno dejstvo, da je zemlja pod našimi nogami nosilka čudovite zdravilne energije in da stik z njo ne škoduje, temveč samo koristi.
 
 
 
Njegovo življenje se je začelo na farmi, v ameriški državi Montana. Že kot najstniku mu je za levkemijo umrl oče, ostal je z materjo in petimi mlajšimi brati, zato je kot najstarejši sin moral opustiti šolanje in prevzeti kmetijo. V zgodnjih šestdesetih letih, ko so njegovi bratje že odrasli, pa se je odpravil v mesto in se zaposlil v razvijajoči se kabelski televiziji. Veliko je delal na terenu pri postavljanju kabelskih povezav in se ukvarjal tudi s trženjem. Nato je leta 1972 ustanovil svoje podjetje specializirano za televizijski in radijski prenos, in to je preraslo v vodilno podjetje s tega področja v Združenih državah Amerike. Užival je sloves vrhunskega podjetnika in strokovnjaka. Leta 1993, ko mu je bilo devetinštirideset let in je bil poslovno izjemno uspešen, bogat, družinski oče, poln energije, pa se je vse spremenilo. Po rutinskem čiščenju zobnega kanala zaradi hudega granuloma se mu je zdravje zelo poslabšalo. Po številnih preiskavah so odkrili obsežen abces (ognojek) v jetrih, teh je bilo prizadetih kar 80 odstotkov. Zdravniki so mu odkrito povedali, da je njegovo življenje ogroženo, in svetovali, naj uredi vse zadeve pred dokončnim slovesom od sveta. Le neki mladi kirurg mu je predlagal zelo tvegano operacijo, s katero bi mu odstranil večino jeter in tako bi morda vendarle preživel. Clinton Ober je privolil v operacijo. Po slabem mesecu zdravljenja in fizioterapije je odšel domov in počasi začel okrevati. Kar nekaj mesecev je potreboval, da je lahko naredil nekaj korakov, in leto dni, da je prehodil dva kilometra, medtem pa so jetra že zrasla do prvotne velikosti.
Med okrevanjem je imel dovolj časa za premišljevanje o sebi in svojem življenju. Ugotovil je, da je postal suženj svojega dela in bogastva, zato je sklenil, da bo začel živeti drugače. Bolj za »svojo dušo« in v dobro drugih ljudi. Poklical je svoje že odrasle otroke, ki so živeli na različnih koncih Združenih držav Amerike, in jim predlagal, naj vzamejo, kar želijo, vse drugo pa bo prodal. Prodal je hišo, podjetje je prodal zaposlenim, si kupil avtodom, vanj naložil le najnujnejše in se z njim odpravil na pot. Naslednja štiri leta je tako potoval po ZDA in pri tem iskal sebe in svojo prihodnjo življenjsko nalogo. Ko pa je prišel v Sedono, kjer ga je prevzela lepota pokrajine, se je odločil, da se bo tam za nekaj časa ustalil.
 
 
Dan, ki je spremenil njegovo življenje
 
Nekega dne, ko je sedel na klopi pred lokalno veletrgovino in opazoval mimoidoče, se mu je pogled ustavil na njihovi obutvi. Opazil je, da je večina ljudi obuta v teniške copate ali čevlje z gumijastimi ali plastičnimi podplati. Tudi sam je bil tako obut. Zamislil se je predvsem nad tem, da so tako obuti ljudje izolirani od tal, in se začel spraševati, ali morda to ne vpliva na človekovo zdravje. Tudi sam se po operaciji ni več počutil dobro, bolela ga je hrbtenica in tudi spal je slabo. Zato je jemal zdravila za spanje in prebujanje ter protibolečinska zdravila.
 
Šel je v svoje najeto stanovanje in poiskal merilnik električne napetosti (napravo, ki meri razliko v električnem potencialu med zemljo in poljubno električno napravo ali med dvema poljubnima mestoma v električnem krogu). Nanj je priklopil približno 15 metrov dolg ozemljitveni kabel, ki ga je skozi stanovanje napeljal na prosto in tam zvezal s palico, potisnjeno v tla. Vrnil se je v stanovanje in začel meriti vrednost statične elektrike, ki ji je bilo izpostavljeno njegovo telo, saj je bil v stanovanju izoliran od zemeljskih tal.
 
Ko je na primer šel mimo svetilke, se je na merilniku število voltov povečalo. Tako je preveril vpliv vseh električnih naprav v stanovanju in ugotovil, da od vseh naprav na njegovo telo nista vplivala le hladilnik in računalnik, in sicer zato, ker sta bila edini napravi, ki sta bili ozemljeni. Tako je spoznal, da bi morale biti ozemljene prav vse električne naprave, da ne bi vplivale nanj. Nato je šel v spalnico, legel na posteljo in ugotovil do tedaj največji vpliv elektromagnetnih polj, saj je bila postelja nameščena ob steni, polni električnih napeljav.
 
Naslednji dan se je odpravil v trgovino, kupil metalizirani lepilni trak, iz njega na postelji naredil provizorično mrežo in posteljo z ozemljitvenim kablom ozemljil. Nato je legel na mrežo ter ugotovil, da na tako ozemljeni postelji elektromagnetna polja ne vplivajo na njegovo telo. Ko je tako ležal, je tudi zaspal in se zbudil naslednje jutro. Zaspal je, ne da bi za to potreboval uspavalne tablete. Tako je bilo tudi vse nadaljnje noči. In ne samo to, s spanjem na ozemljeni postelji so bolečine v hrbtenici sčasoma pojenjale in tako je lahko opustil še protibolečinske tablete.
 
Prijateljem je pripovedoval o presenetljivem dogajanju in jih prosil, naj tudi oni preskusijo podobno ozemljitev s provizorično mrežo iz metaliziranega lepilnega traku na svojih posteljah in z ozemljitvenim kablom, povezanim z zemljo. Začel jih je torej »ozemljevati«. Eden od prijateljev je opazil, da so mu izginile artritične bolečine, drugi, da nima več sindroma nemirnih nog, neka prijateljica je opazila, da so se umirile menstrualne bolečine in predmenstrualni sindrom, četrta, da lahko diha in je astma ne duši več in tako naprej … Skratka, vsi so nenadoma dobro spali, se zbujali spočiti in polni energije.
 
Clinton Ober je tako spoznal, da je telo brez stika z zemljo nenehno izpostavljeno vplivom elektromagnetnega polja številnih naprav in se nepretrgano polni s statično elektriko – vse te ugotovitve pa so vredne natančnejšega raziskovanja. Odpravil se je na različne univerze in tam iskal gradivo o ozemljitvi ljudi, vendar ni našel ničesar, medmrežje pa se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja šele razvijalo. Spomnil se je tudi svojega indijanskega prijatelja, ko je še živel na kmetiji v Montani in mu je ta pripovedoval, kako je bilo, ko je njegova sestra hudo zbolela za škrlatinko. Dedek je izkopal luknjo v zemljo in vanjo položil deklico, zraven pa zakuril ogenj, da ji je bilo toplo. Tako je ležala nekaj dni in − ozdravela. Tudi njej je stik z zemljo pomagal premagati bolezen.
 
Clinton Ober je našel le izsledke medicinskih raziskav o vplivu obutve na stopala in hrbtenico, saj obutev sili telo v drugačen položaj nog pri hoji in stanju kakor bose noge. Bosonogi človek manj obremenjuje sklepe in manj je plantarnega fasciitisa (vnetja tetive stopalnega loka). Clinton Ober je želel tudi izvedeti, ali morda ozemljeno spanje lahko človeku škoduje. Strokovnjaki za elektrotehniko so mu zagotovili, da se to ne more zgoditi, saj je ozemljeno stanje naravno stanje organizmov. Nenaravna pa je ločitev od tal. Našel je tudi informacijo, da že obstaja združenje bosonogih (Society for Berefoot Living) – v njem je že več tisoč članov − ki ljudem svetuje, naj sezujejo nogavice in čevlje in hodijo bosi.
 
Trnova pot do priznanja
 
Clinton Ober je ugotovil, da še nihče ni znanstveno proučeval povezave med ozemljitvijo ljudi in njihovim zdravjem. Veselil se je svojega odkritja, obenem pa dvomil, ali je res vse tako, kot se mu dozdeva. Tudi drugi ljudje so dvomili o tem. Nekateri pa so bili le sprejemljivi za novost in so zaradi svojih zdravstvenih težav, ker niso imeli kaj izgubiti, dovolili, da jih je ozemljil. Prav izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja ga je spodbujalo, da je še naprej proučeval ta pojav. Odločil se je odpraviti v Kalifornijo in tam zbuditi zanimanje raziskovalcev, ki so proučevali spanje, strokovnjakov iz elektroindustrije, zdravnikov in drugih znanstvenikov, vendar mu niso prisluhnili. Počutil se je kakor tujec v tujem mestu, zato se je odločil, da bo prvo raziskavo financiral kar sam. Povezal se je s podjetjem, ki je izdelovalo varovalno opremo pred elektrostatično elektriko in naročil izdelavo posebnih prevodnih podlag; tem je dodal še kovinski gumb, da je lahko podlago povezal z ozemljitvenim kablom, napeljanim na prosto do palice v tleh. Imel je torej pripomočke, vendar ni imel bolnikov, na katerih bi svoje ugotovitve preverjal, saj mu jih ni hotel »odstopiti« noben zdravnik. Zato je prostovoljce z zdravstvenimi težavami poiskal kar v frizerskih in kozmetičnih salonih. Najprej so njegove podlage in ozemljitev preskusili lastniki teh salonov, in ko so se prepričali o njihovi koristnosti, so k temu nagovorili še svoje stranke. Nazadnje je zbral 60 oseb z motnjami spanja in bolečinami v sklepih ali mišicah (38 žensk in 22 moških). Razdelil jih je v dve skupini, kontrolno in eksperimentalno. Obe skupini, ki pa nista vedeli, katera je ozemljena, sta spali na enakih podlagah, le da je pri kontrolni skupini z izolatorjem preprečil ozemljitev. Poskus je trajal 30 dni in pokazalo se je:
 
  • da je 85 odstotkov ozemljenih oseb hitreje zaspalo,
  • 93 odstotkov jih je spalo vso noč in to veliko trdneje kot prej,
  • da se je pri 82 odstotkih pomembno zmanjšala otrdelost mišic,
  • pri 74 odstotkih so popustile kronične bolečine v hrbtenici in sklepih ali povsem izginile,
  • 100 odstotkov udeležencev se je ob prebujanju bolje počutilo.
 
Ljudje so povedali, da so se jim ublažile še druge bolezni: astma, težave z dihali, revmatoidni artritis, visok krvni tlak, predmenstrualni sindrom in tudi vročinski valovi v menopavzi.
 
Po tej prvi raziskavi, objavil jo je v spletni reviji ESD Yournal, so se mu postopno začela odpirati vrata in do danes se je število znanstvenih raziskav o ozemljitvi ljudi povečalo. Dr. Joe Mercola eden najvidnejših ameriških splošnih zdravnikov in tudi zdravnik osteopat, ki pa se je posvetil predvsem alternativnemu zdravljenju, meni, da je odkritje Clintona Oberja najpomembnejše zdravstveno odkritje dvajsetega stoletja.
 
 

Stik človeka in zemeljskih tal

 
Že stoletja je znano, da imajo tla posebno vrsto zdravilne energije in so temelj naše povezanosti z naravo. V kitajski tradiciji je energija vesolja skupek energij nebesnih teles, ki vplivajo na Zemljo, predvsem sta to energiji Sonca in Lune. Zemeljska energija, na katero vpliva in jo nadzoruje vesoljska, pa teče po energijskih črtah in energijskih vzorcih ter je posledica vpliva zemeljskega magnetnega polja in energije staljene Zemljine sredice. V zemeljski energiji pa ima vsa živa in neživa narava tudi svoja lastna energijska polja.
 
Ko hodimo bosi, pobiramo zemeljsko življenjsko energijo, ne da bi se tega zavedali. To je tudi razlog, zakaj ljudje vaje za krepitev telesa in duha (jogo, tai či, či gong) tradicionalno delajo bosi. Pri vajah iz kitajske tradicije je poudarek na zakoreninjenju, to pomeni, na izmenjavi energije med podplati in energijo tal predvsem skozi točko yongquan na podplatih, ki je v akupunkturi znana kot točka »ledvice 1«.
 
Nekaj tega so zanesljivo vedeli tudi stari Grki. Po grški mitologiji se je Heraklej, eden največjih junakov grške mitologije, bojeval z velikanom Antejem, ki je bil nepremagljiv, dokler se je dotikal Zemlje, svoje matere. Heraklej pa je poznal njegovo skrivnost, zato ga je vzdignil od tal in ga zadavil.
 
Pri ozemljitvi smo v stiku z Zemljo, saj samo ta stik omogoča sprejem prostih elektronov in električnih signalov iz Zemljinih tal ter odpravlja električno neravnotežje zaradi pomanjkanja elektronov v človeškem telesu in telesu drugih živih bitij. Človeško telo potrebuje za normalno delovanje sončno svetlobo, da lahko ustvari nujno potrebni vitamin D, v stiku s tlemi pa dobi »električno hrano«, to je elektrone, ki jih Clinton Ober imenuje vitamin G (G – ground, temelj, tla).
 
Znanstveniki šele v zadnjem času raziskujejo in spoznavajo povezave med Zemljinimi tlemi in človekom ter velikanski pomen tega stika. Ugotovili so, da Zemljina električna energija ureja vibracije človekovega telesa, tako kot dirigent ohranja povezanost in ritem vsega orkestra. Živimo in delujemo »električno« na »električnem« planetu. Vsak od nas je zbiralnik dinamičnega električnega kroga. V živi matrici našega kompleksnega telesa milijarde celic nenehno prenašajo in sprejemajo energijo s programiranimi biokemičnimi reakcijami. Električna polja prenašajo hranila in vodo v celice in vsak tip celic deluje v nekem vibracijskem območju. Električni pojavi omogočajo naše premikanje, način vedenja in ravnanja.
 
Večina ljudi se niti ne zaveda svoje bioelektrične narave, še manj svoje električne ali energijske povezave z Zemljo. Ljudje zahodne civilizacije smo sami pretrgali ta stik: nosimo obuvala iz umetnih snovi, oblačimo se v umetne materiale, živimo v izoliranih stavbah, spimo v posteljah iz izolacijskih snovi, dvignjenih od tal; zato ne preseneča, da je takšno »odklopljeno« telo nagnjeno k napačnemu delovanju, vnetnim boleznim in pospešenemu staranju.
 
 

Posledice pomanjkanje stika z Zemljo

 
Kaj se dogaja s človeškim telesom, če je ločeno od Zemljinih vibracij, so pokazali drastični poskusi, ki so jih v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja opravili na svetovno znanem Inštitutu Maxa Plancka v tedanji Vzhodni Nemčiji. Stotine prostovoljcev so v posebno prirejenih podzemnih prostorih več mesecev izolirali od električnega zemeljskega polja. Ves čas so skrbno nadzorovali njihovo telesno temperaturo, spanje, izločanje urina in druge fiziološke kazalnike. Vse poskusne osebe so sčasoma razvile veliko nenormalnih in celo kaotičnih vzorcev, nekakšno aritmijo od glave do peta. Ritem budnosti in spanja se je porušil, izločanje hormonov je iztirilo, telo ni več moglo normalno delovati. Ko pa so poskusne osebe spet navezale stik z vibracijami s površja Zemlje, se je njihovo stanje zboljšalo. Končna ugotovitev raziskave je bila, da mora biti človekova notranja ura nenehno povezana z utripom Zemlje, ki uravnava dnevne ritme vsega življenja na planetu, sicer človek ne more več normalno delovati.
 
Že Hipokrat, »oče medicine«, je pred več kot 2500 leti vedel, da nas bolezni ne prizadenejo iz » vedrega neba«. Razvijejo se iz majhnih vsakdanjih prekrškov proti naravi. Ko se teh nabere dovolj, izbruhne bolezen.
 
In kako je dandanes? Čedalje več ljudi je bolnih, med boleznimi prevladujejo srčno-žilna obolenja, diabetes tipa 2 in rak. Za vse te bolezni je tudi značilno, da so povezane s kroničnimi vnetji. Kot so leta 2004 zapisali v reviji Time, »ne mine teden, v katerem ne bi bili objavljeni izsledki nove raziskave, ki potrjuje, da je neko kronično vnetje spet škodilo telesu«. Kronično vnetje prizadene notranje stene arterij, ki oskrbujejo srce in možgane, in to pripelje do srčne in možganske kapi. Kronična vnetja poškodujejo živčne celice v možganih ter prispevajo k demenci in Alzheimerjevi bolezni. Pospešujejo razmnoževanje bolnih celic, te pa se lahko preobrazijo v rakave.
 
Ko so zdravniki začeli namenjati več pozornosti vnetjem, so italijanski raziskovalci leta 2006 prvi vpeljali nov izraz in sicer inflamm-aging (staranje zaradi vnetja). S tem izrazom so skušali poudariti, da sta kronično vnetje in zmanjšana sposobnost obvladovanja stresa poglavitna dejavnika staranja.
 
Danes velja, da je vnetni proces temeljni vzrok več kot osemdesetih kroničnih bolezni. Vnetje pa je posledica delovanja več dejavnikov: genov, nezdravega prehranjevanja, onesnaženja zraka, čezmerne telesne teže, pomanjkanja gibanja, bivanja v »mrtvih« stanovanjih in hišah ter pomanjkanja stika z Zemljo, z njeno naravno električno površinsko energijo − to pomanjkanje pa povzroči primanjkljaj elektronov v telesu. Sodobno življenje je pretrgalo povezavo s stabilizirajočo električno energijo Zemlje in tako porušilo naravno, ozemljeno stanje telesa.
 
Težave s čevlji
 
Obuti smo v obuvala, ki noge zavarujejo pred mrazom in mokroto ter drugimi neugodnimi dejavniki. Dr. William Rossi, ortoped iz Massachusettsa, izvedenec za zgodovino razvoja čevljarske industrije, pa pravi, da tisti, ki se ukvarjajo s čevlji, ne vedo nič o nogah, tisti, ki negujejo noge, pa nič o čevljih. V številnih člankih opozarja, kaj vse nam povzročajo čevlji, saj normalna hoja pri vsakem človeku, ki je obut v čevlje, iz biomehanskih vzrokov ni več mogoča. Odkar smo pred nekaj stoletji začeli nositi čevlje, smo uničili prvotno anatomsko obliko človeške noge.
 
Na stopalu je približno 1300 živčnih končičev na 6,5 kvadratna centimetra, torej več kakor na katerem koli drugem delu telesa. Zakaj se živčni končiči tako zgoščujejo prav na podplatu? Da bi ohranjali stik s tlemi. Enako je z živalskimi okončinami. Vsako živo bitje na Zemlji z nogami, tacami ali koreninami srka energijo iz zemeljskega elektromagnetnega polja. Dr. William Rossi pravi, da so noge nekakšna antena z manj znano, vendar življenjsko pomembno nalogo: priteguje energijo iz zemlje, podobno kakor rastlina za svoje prehranjevanje odvzema vlago tlom. Čeprav se je motil v domnevi, da je ta energija po svoji naravi magnetna, saj se je izkazalo, da je energija na površju Zemlje predvsem električna, pa se ni motil v tem, da je ta energija odločilna za naše zdravje. Z nogami to energijo sprejemamo, in sicer kot proste elektrone, ki se pretakajo med številnimi frekvencami. Te vibracije naravnajo našo notranjo uro in preskrbijo telo z življenjsko energijo – elektroni sami stečejo v telo, ga uravnajo z električnim potencialom Zemlje in ohranjajo ta potencial. In tako kot vsaka električna naprava tudi človeško ali živalsko telo potrebuje ozemljitev, da bi dobro delovalo, sodobna obutev pa to onemogoča. Najbliže idealnemu čevlju so indijanski mokasini, izdelani iz živalske kože, ki jih poznajo že 14 000 let.
 
Dr. David Wolfe meni, da so čevlji morda najnevarnejša iznajdba vseh časov, saj je po petnajstletnem proučevanju vpliva prehrane in načina življenja na človekovo zdravje spoznal, da so prav čevlji najpogostejši vzrok za nastanek vnetij in avtoimunskih bolezni. Ko obujemo čevelj s podplati iz umetnih snovi, se odpovemo tudi zdravilni energiji.
 
Sodobne stavbe, v katerih večinoma živimo in delamo, nas ločujejo od zdravilne zemeljske energije. Samo ljudje, ki živijo v pritličju in so v stiku z zemljo, cementom, marmorjem ali kamnom, so v stiku z zemeljsko energijo, drugi pa ne. Uživanje zdrave hrane in vdihavanje čistega zraka pripomoreta k človekovem zdravju, vendar se mora človek naučiti tudi povezovanja z zemljo. Tudi kravo v hlevu, kjer je vse izolirano, zebe, če pa to kravo spustimo na prosto ob enakem vremenu, se počuti dobro in dobro prenaša tudi mrzle noči. Perutnina, ki se lahko prosto pase, ne zboli, na farmah pa je bolezen stalnica. Divje živali, ki živijo na prostem, so zdrave, čeprav, gledano z našega zornega kota, živijo v neugodnih razmerah.
 
 
Kako pomaga ozemljitev
 
Naravna energija, ki jo oddaja Zemlja, preprečuje vnetja, ki so začetek večine sodobnih bolezni in staranja. To je morda najpreprostejša in najnaravnejša metoda, kako ozdraviti številne bolezni in preprečiti staranje. Do zdaj je dokazano, da ozemljitev rešuje številne težave: odpravlja nespečnost, kronične bolečine različnega izvora, izčrpanost, posledice stresa, zmanjšuje strah, pomirja živčevje, uravnava izločanje hormonov, vzpostavlja naravne telesne ritme, redči kri, uravnava krvni tlak, lajša napetost v mišicah, pospešuje zdravilne procese, telo varuje pred vplivi elektromagnetnih polj številnih naprav, pospešuje regeneracijo po intenzivni športni dejavnosti, preprečuje prehitro staranje in še in še. Stopnja izboljšanja je od človeka do človeka različna, pomembno pa je stik z zemljo ohranjati, kajti če se človek preneha ozemljevati, se težave in bolezni povrnejo.
 
Clinton Ober svetuje, naj gremo čim pogosteje v naravo in se ogibamo asfaltnim cestam, raje izberimo hojo po travi ali makadamu. Skušajmo čim več hoditi bosi, po mokri travi, ki še bolje prevaja zemeljsko energijo, sedeti ali ležati na tleh, se kopati v rekah, jezerih ali morju ali vsaj nositi čevlje z usnjenimi podplati. Čim pogosteje se naslonimo na drevo in tako sprejmimo tudi nekaj njegove energije.
 
Eden od prvih vidnih zunanjih znamenj izboljšanja zdravja pri ozemljitvi je sprememba barve obraza: sivina izgine in obraz spet žari. Sprememba se zgodi zato, ker ozemljitev izboljšuje prekrvitev. Ljudje z mrzlimi nogami znova začutijo v njih toploto, tisti z astmo in efizemom pa laže zadihajo. Stabilizira se živčevje, izboljša prebava, zmanjša artritis, ublažijo ekcemi, luskavica in suha koža. Tudi oči niso več suhe in pekoče. Alergije pojenjajo.
 
Ljudje, ki se ozemljujejo, trdijo, da se počutijo bolje že v eni uri, pogosto že po 20 minutah, ne glede na to, ali hodijo bosi, sedijo z bosimi nogami na tleh ali pa so ozemljeni s pripomočki. Raziskave so potrdile takojšnje fiziološke spremembe in pomembno izboljšanje električnega delovanja telesa že v 30 do 40 minutah. Nekaterim ljudem je tenzijski glavobol popustil že po petih minutah, pri kroničnih boleznih, kot je artritis, pa so začutili izboljšanje nekako pol ure po ozemljitvi. Previdni pri ozemljitvi morajo biti le bolniki, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi.
 
Za trajnejše spremembe stanja, ki ga povzroči stres, pri motnjah spanja, dolgoletnih bolečinah in motnjah telesnega ritma pa se morajo ljudje ozemljevati dlje časa. Najpomembnejše je, da spijo ozemljeni, saj je spanje idealni čas, ko se telo zdravi samo.
 
Če se človek po tednu ali mesecu ozemljevanja preneha ozemljevati, se prejšnje težave kmalu ponovijo, zato je pomembno, da postane ozemljevanje redno.
 
Človek se ozemljuje že, če hodi bos, vendar pa je danes veliko ljudi čez dan na delovnem mestu ali v hišah brez stika z zemljo. Da bi bili lahko ozemljeni tudi v svojem domu, in sicer kar po vtičnici, še zlasti, da bi lahko vsak spal ozemljen, je Clinton Ober razvil celo vrsto pripomočkov, od ozemljenih ležišč, rjuh, spalnih vreč, ozemljevanja v avtomobilu, pri športu in podobnih drobnih pripomočkov. Razvil je tudi posebne protibolečinske obliže, ki delujejo podobno kot ozemljitev na postelji, le da se takšen elektrodni obliž nalepi na boleče mesto.
 
BISTVO OZEMLJEVANJA
 
Zemlja je negativno nabita in ima na voljo neskončno veliko negativno nabitih prostih elektronov. Ko smo v stiku z zemljo z bosimi nogami, sedimo ali ležimo, prosti elektroni naravno stečejo s kraja, kjer jih je veliko (torej iz zemeljskih tal), tja, kjer jih primanjkuje (v človekovo telo). Električni potencial obeh se nekako po pol ure izravna, in to imenujemo ozemljitev. Če je v telesu veliko škodljivih prostih radikalov, ki so po naravi pozitivno nabiti, potem množica Zemljinih negativno nabitih elektronov premaga pozitivno nabite proste radikale v našem telesu in odločilno pripomore k zdravju.
 
NEKAJ PRIČEVANJ
 
Dr. Elisabeth Hughes, 53, Palm Springs, Kalifornija
 
Ko je bila stara enaindvajset let, je zbolela za neko virusno boleznijo, za katero so sprva menili, da je mononukleoza, nato pa so ji v naslednjih petindvajsetih letih zdravniki postavljali vse mogoče druge diagnoze: od sindroma kronične utrujenosti, virusa Epstein-Barr, fibromialgije in drugih. Dobila je zelo veliko zdravil in tudi zaradi tolikšne količine zdravil njeno telo ni več prav delovalo. Kljub vsemu je gospa doktorirala iz psihologije, se zaposlila v gospodarstvu, in tam dosegla vodilni položaj. Vendar vse do srečanja s Clintonom Oderjem ni mogla ozdraveti. Ko jo je ta ozemljil, se je po šestih tednih ozemljevanja prerodila. Ozdravela je, zdravil ni več potrebovala, pa tudi vročinski valovi kot posledica menopavze so izveneli.
 
Brianna Andreson Gregg, 23, Springfield, Oregon
 
Brianna je bila maratonka, z neredno menstruacijo. Ko je začela spati ozemljena, se ji je menstruacija uredila.
 
Olivia Biera, 30, Los Angeles, Kalifornija
 
Gospa je poklicna plesalka tradicionalnih azteških plesov in veliko nastopa. Zanjo je bil ples že več let prava muka, saj je imela kronično vneto desno koleno. Magnetna resonanca ni pokazala obrabe, le močno vnetje. Koleno je bilo zelo otečeno, vnetje je kar vztrajalo in je trpela hude bolečine. Pomagali niso ne zdravila, ne masaže, ne različni alternativni prijemi. Leta 2007 je začela spati ozemljena in po tednu se je vnetje ublažilo, po šestih tednih se je skoraj za polovico zmanjšalo in po letu dni je bilo koleno ozdravljeno 90-odstotno. Presenetljivo pa je bilo še nekaj drugega: bila je zasvojena s kajenjem cigaret in čeprav se je že prej na različne načine skušala kajenja odvaditi, ji to ni uspelo. Z ozemljevanjem pa se je te razvade mimogrede znebila, postala je tudi manj razburljiva in bolj umirjena.
 
Zgledi so iz knjige Earthing
 
Daja Kiari; objavljeno v reviji AURA, december 2012, št. 280
 
Vir: Clinton Ober, dr. Stephen T. Sinatra, Martin Zucker: Earthing
 
Fotografija: Bigstockphoto.com
 
Dne 24. 4. 2016
Alternativno zdravljenje, Arhiv člankov, Človek in zdravje,

Ker naše telo ni ozemljeno, smo energijsko podhranjeni.

Delovanje človeškega v telesa je v svoji osnovi električno. Vsako celico lahko pojmujemo kot mikroskopsko majhno električno napravico. Premikanje hranil in vode v celice in iz njih poteka pod vplivom električnega polja. Mnoštvo različnih celic prejema in oddaja energijo v skrbno
programiranih biokemičnih reakcijah. Na nek način vsa naša dejanja poganja električna energija. Srce, živčevje, mišice in imunski sistem, vse to so električni podsistemi našega telesa. Če se električno ravnovesje poruši, to skoraj zagotovo občutimo.
Dokler smo bili v stiku z Zemljo, smo iz njenega naročja prejemali nežno hranilno energijo, ki vpliva na fiziološke procese v telesu, spodbuja zdravje in vitalnost. Bosonoga hoja, sedenje, stanje ali spanje na tleh so človeštvu dolgo omogočali, da so elektroni s površja Zemlje lahko prehajali v telo in se je vsak del telesa električno uravnal – organi tkiva in celice. Zdaj, ko smo izolirani, pa smo energijsko podhranjeni
13432234_1125470520809349_6840761145088870621_n
 

13466047_1125470537476014_1533521826190919318_n

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s