KDO BO BRANIL NAS, PRED NAMI SAMIMI?

Empatija naj bi kot sposobnost sočutenja prežemala vse aspekte manifestiranega. Pomembno pa je vedeti, da v kolikor kot človeška vrsta nimamo in ne razvijemo empatije v kompletu do vseh naravnih resursov tj.:

  • rudninski svet,
  • rastlinski svet in
  • živalski svet,

ter se istočasno ne poistovetimo z materjo Zemljo, pridemo na vrsto za “klanje” slej ko prej tudi mi sami.
Članek Maše Blaznik TUKAJ namreč odstira problematiko empatije vezano
na sprevrženost sodobne živilske mesne industrije.
Dejstvo pa je, da je status stvari (samoupravičljivost brezobzirnega izkoriščanja) skozi zgodovino eksploatacije vseh naravnih resursov, sedaj končno že nekaj časa tudi pri neusmiljeni izkoriščevalski industriji človeka samega.

EMPATIJA DO RUDNINSKEGA SVETA

15621609_1471676309516860_8347801285158410997_n

Izkoriščanje naftnega peska so okoljevarstveniki poimenovali celo za »najbolj destruktiven energetski projekt na Zemlji« več TUKAJ

15541337_1471609029523588_5571894488740682243_n 15541449_1471609316190226_6079802937014580706_n

Greh prebivalcev Konga je edino ali največje nahajališče tantala in koltana oziroma vseh mineralov, ki so potrebni za visoko tehnologijo

V Demokratični republiki Kongo (DRK) so ženske in otroci pa tudi moški izpostavljeni nepredstavljivim grozotam. Ne gre le za posilstva, gre za krvoločnost. Zdi se, da je tako kot v drugih z naravnimi viri bogatih državah tudi v DRK pohlep po tistem, kar skriva Zemlja, glavni krivec za to, da so prebivalci revni in oropani človeka vrednega življenja

Več TUKAJ

15578573_1471614872856337_2659315733109878058_n

Greh Bougainvilcev največje nahajališče bakrene rude na svetu – 15.000 mrtvih zaradi ekološke vojne

Lokacija je otok Bougainville.
Zakaj so vsi poskušali izkoristiti otok? Ker je eden najbolj bogatih nahajališč z bakrovo rudo in drugimi minerali.
Tako se je začela dolga gverilska vojna na tem otoku, ki je sčasoma pripeljala do sedem let blokade in izolacije otoka in cca 20000 mrtvih otočanov, katere so desetkale tako enote Papue Nove Gvineje kot Avstralske čete. Vojna o kateri zahodna javnost ni vedela nič (še sedaj ni niti enega zadetka na googlu) se je končala leta 1997

Več v članku Dejana Ogrinca in TUKAJ

EMPATIJA DO VODE

15578563_1471618676189290_6795278538939487223_n

Privatizacija svetovne vode – Miha Jensterle

je usmeritev, ki jo vsem državam sveta vsiljujeta WTO in Svetovna banka. In vprašanje: »Je voda lahko privatna? Je sploh lahko državna? Ali korporacijska? Ali pa je voda ‘božje’ dobro vseh živih bitij sveta in je nihče nikomur ne sme odtujiti in zaračunati?« je trenutno postal največji etični problem, dilema celega človeštva.
Kaj pomeni lastninjenje in privatiziranje vode, so dobro na lastni koži občutili prebivalci mesta Cochabamba, Bolivia, katerim je ameriška korporacija ukradla vodo. In potrebna je bila revolucija in ljudstvo Bolivije je moralo zastaviti svoje življenje, da je spet spremenilo ‘privatno vodo‘ v ‘od boga dano tekočino’; in da so se spet lahko napili dežja in zalili vrt.Cochabamba Water Wars

EMPATIJA DO RASTLINSKEGA SVETA

15442274_1471646019519889_8201593924938766238_n 15589659_1471646032853221_6208413249895306837_n

Kljub dejstvu, da so deževni gozdovi bogastvo našega planeta, so eni izmed najhitreje izginjajočih ekosistemov tega časa. Vsako sekundo izgine okoli 4.000 m2 deževnega gozda ter vsak dan izumre okoli sto rastlinskih in živalskih vrst. Pašna živinoreja in pridelovanje živalske krme sta odgovorna za 70 do 80, v Amazonskem deževnem gozdu pa tudi do 90, odstotkov krčenja deževnih gozdov (Andersen in Kuhn 2014).
Deževni gozdovi veliko pripomorejo k preprečevanju erozije prsti, kajti drevesa s svojimi koreninami vežejo zemljo skupaj, s krošnjami pa jo ščitijo pred obilnim deževjem. Z izsekavanjem gozda preprečujemo drevesom, da zaščitila zemljo, ki jo obilno deževje spira v nižinske rečne struge, hkrati pa ostajajo gorske struge suhe. Še več, kar četrtina vseh sodobnih zdravil izvira iz tropskih gozdnih rastlin, kljub dejstvu, da je za zdravstvene namene raziskan le en odstotek vseh rastlinskih vrst iz deževnih gozdov (Rainforest Concern 2015).
več TUKAJ 
 EMPATIJA DO ŽIVALSKEGA SVETA

15622201_1471653159519175_6439208708577836621_n 15578603_1471653169519174_5340424681988296239_n

S SVOJIMI PREHRANSKIMI IN ŽIVLJENSKIMI NAVADAMI POSPEŠUJEMO DEVASTACIJO IN KRČENJE ŽIVLJENSKIH OKOLIJ MNOGIM ŽIVLJENSKIM VRSTAM
več TUKAJ

15578518_1471661209518370_5015714527855220404_n

Grotesknost masovne pridelave opisuje tudi Gail A Eisnitz http://www.meat.org.uk/slaught.html, glavna preiskovalka pri ameriškem Združenju za humano kmetovanje, ki je napisala knjigo Slaughterhouse (Klavnica), ki na žalost še ni prevedena v slovenščino. V svoji knjigi je objavila pogovore z ducati delavcev v klavnicah po vseh ZDA. Prav vsi so priznali, da so sami sodelovali pri mučenju živali ali pa niso prijavili sodelavcev, ki so to počeli, ker se je hitrost proizvodne linije oziroma tekočega traku dramatično povečala. V klavnici v vzhodnem delu države, zakoljejo 180 tisoč prašičev na teden. Delavci se zato mučijo, da obdržijo visoko hitrost proizvodne linije. To ne povzroča samo brutalnosti nad živalmi, ampak tudi resne poškodbe pri delavcih, predvsem bolezni zaradi ponavljajočih se gibov.”

Več TUKAJ

in

TUKAJ

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s