KOLIKO TEORIJE ZNANSTVENIKOV 19.stoletja določajo naše vsakdanje življenje danes?

 Si se kdaj vprašal  kako teorija enega ali skupine znanstvenikov določa tvoje življenje?

Ali jemlješ kdaj tablete, pa tudi naravna zdravila?

Kolikokrat si prisiljen v tekmovanje, se kdaj primerjaš z drugimi?

Koliko delaš na svoji individualnosti?

Pa tvoj otrok  hodi v šolo, kjer kot individuum ni vreden počenega groša. Učil se bo med drugim, da je cepljenje rešitev za bolezni…. itd

Teorije niso zgolj teorije

19. stoletje je bilo ključnega pomena za razvoj družbenega življenja danes, za razvoj naših idej in prepričanj, ki botrujejo našim odločitvam in oblikujejo naše konkretno življenje, dejanja, početje, postopanje…

 

V tem času sta delovala Charles Darwin in Alfred Russel Wallace.

maxresdefaultalfred-russel-wallace-c1895

Oba sta proučevala evolucijo živih bitij. Prvi je poudarjal tekmovalnost med posameznimi osebki iste vrste; najmočnejši je ‘upravičen’ do razmnoževanja, da bo vrsta lahko preživela. Drugi, Wallace, pa je trdil da se morajo vrste za preživetje vedno znova prilagajati novim danostim v okolju. Darwinowa ideja, ki je danes splošno sprejeta in del človekovega kolektivnega nezavednega spodbuja človekovo tekmovalno in egoistično obnašanje.

Kaj pa, če bi prevladala Wallaceova ideja? Kako bi to vplivalo na naše obnašanje danes? Imate kakšno idejo, komentar?

Druga pomembna dvojica 19. stoletja sta bila Louis Pasteur in Antoine Bechamp.

pasteur3 250px-antoine_bechamp

Prvi je trdil, da bolezen povzročajo mikrobi, drugi pa, da človek zboli le, če je okolje, torej telo, dovzetno za bolezen. Pasteur je torej spodbudil nezavedni strah ljudi na osebni in kolektivni ravni in jih naredil žrtve nekih zunanjih mikrobov in hkrati na stežaj odprl vrata izkoriščanju pokvarjenih egov na čelu farmatcevtske industrije.

Kakšen bi bil naš pogled na bolezen, če bi prevladale ideje Bechampa? Komentarji?

Tretja dvojica, sicer iz poznega 19. stoletja in začetka 20. stoletja, pa sta bila Sigmund Freud in Carl Gustav Jung.

sigmund-freud-med index

Prvi je poudarjal pomen človekove podzavesti (kar je do določene mere dobro), vendar ni podal dovolj dobrih orodij, da bi jo človek resnično lahko presegel. Njegovo znanje je bilo izkoriščeno in izrabljeno za stvaritev kolektivne ego inflatacije, zaljubljenosti v samega sebe, užitkarstva in potrošništva. To fantastično prikaže dokumentarec The Century of the Self’. Jung je govoril o individuaciji. O tem, kako posameznik postane individuum, individualno bitje, najbolj razvit osebek v določeni družbi, ki ne more delovati egoistično, temveč vedno v skladu z plemenitim delom naše biti.

Na Nizozemskem npr. ne moreš objaviti znanstvenega dela, če v njem referiraš na Junga. Komentarji?

Povzetek

Tekmovalnost, egoizem, občutek žrtve, nezavedanje, konformizem, užitkarstvo, zaljubljenost vase itd. so naša kolektivna dediščina 19. stoletja. Lepo, a ne?

Nagradno vprašanje za miljontavžent

Zakaj so prevladali ravno prvi iz teh treh trojic? Zakaj ne drugi? Katera sila jih je potisnila v ospredje?

(sestavek nastal v sodelovanju z Matejo de Laat Jamnik)

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s