GLASBA SPODBUJA RAST RASTLIN ZARADI NJIHOVEGA ČUSTVENEGA ODZIVANJA

“T.C. Singh, predstojnik katedre za botaniko na Univerzi v Annamalaidu v Indiji je z različnimi poskusi pokazal, da glasba spodbuja rast rastlin. V več poskusih so v laboratoriju predvajali različne melodije različnim rastlinam in rezultati so bili izredni. Rastline, ki so “poslušale” glasbo, so rasle veliko hitreje in dajale tudi številnejše in večje plodove, kot kontrolne rastline, ki so rasle brez glasbe. Riž, ki so mu predvajali različne melodije tradicionalne indijske glasbe “raga”, je dajal za 25 do 60 odstotkov večji pridelek, kikiriki in neka vrsta tobaka pa za 50 odstotkov.
George Smith, botanik in kmetijski raziskovalec iz Normala, Illinois, ZDA, je na enem polju koruze in soje predvajal Gershwinovo glasbo, na drugem pa ne. Rezultat je pokazal, da sta koruza in soja na glasbenem polju hitreje skalili in imeli debelejša, bolj odporna in bolj zelena stebla. Poskus je ponovil na uskladiščenem semenu, in izkazalo se je, da je seme iz glasbenega dela skladišča skalilo veliko prej kot kontrolno seme.
Profesor biologije Francis F. Broman na ameriškem glasbenem konzervatoriju Temple Blue College in njegovi študenti (glasbeniki) so delali poskuse z bučami. Na enem polju buč so osem tednov predvajali evropsko klasično glasbo 18. in 19. stoletja, na drugem pa rock. Na prvem polju so se rastline nagnile proti zvočnikom, medtem ko so se na drugem polju rastline nagnile stran od zvočnikov. Podobne rezultate so dosegli s koruzo, cinijami in žametnicami. Nekatere rastline na “rockovskem” polju so zrasle nenormalno visoke in imele premajhne liste, nekatere pa so bile pritlikave ali zakrnele. Že dva tedna po začetku poskusa so ovenele vse žametnice, medtem ko so žametnice ob klasični glasbi krasno cvetele. Rastline pod vplivom rocka so porabile več vode. Pregled korenin po osemnajstem dnevu je pokazal, da so korenine “rockovskih” rastlin rasle slabo. Bile so redko razvejane s povprečno dolžino 2,5 cm. Korenine rastlin na polju s klasično glasbo so bile gosto razvejane in imele povprečno dolžino 10 cm.
Ko so primerjali kompozicije za orgle Johanna Sebastiana Bacha in klasične kompozicije za sitar, tradicionalni indijski inštrument, so se rastline, ki so poslušale Bacha, nagnile za 35 stopinj proti zvočnikom. Rastline, ki so poslušale tradicionalno indijsko glasbo, pa so se nagnile celih 60 stopinj proti zvočniku, kot bi se z vsemi silami poskušale dotakniti izvora zvoka.
Dva profesorja Univerze v North Carolini, L.H. Royster in B.H.Huang, sta v sodelovanju s C.B.Woodliefom, raziskovalcem v laboratoriju tovarne Fiber Industries v Shelbyu, delala poskuse, kako vpliva hrup na rastline. Rezultati, objavljeni v Journal of the Acoustical Society of America, kažejo, da hrup upočasni rast rastlin tudi do 40 odstotkov.
Da so rastline povezane z glasbo, po svoje dokazuje tudi matematik Hans Kayser iz Nemčije. Preučeval je intervale zvoka in rast rastlin. Odkril je zanimivo relacijo med glasbenimi toni in obliko rastlin. Če se vse note ene oktave projecirajo v prostor in se na specifičen način narišejo koti med njimi, dobimo prototip lista. Torej interval oktave, ki je temelj celotnega glasbenega ustvarjanja, vsebuje v sebi formo rastlinskega lista” (po knjigi The Secret Life of Plants avtorjev Petra Tompkinsona in Christopherja Birda povzel in prevedel Igor Kononenko ).Več TUKAJ

Raziskovalni projekt Music of the plants

 

“Glasba daje dušo vesolju, krila uma, polet z domišljijo
in življenje za vse. “- Platon

Ne samo, da glasba spodbuja rast pač pa so  z občutljivimi senzorji in račulniškim algoritmi uspeli, da z različnim odzivom ustvarjajo različne tone in so si rožice same komponirajo in igrajo svojo muziko,…..Gre za raziskovalni projekt Music of the plants, ki vse od 70ih let deluje preko skupnosti v Damanhurju (It). Govora je o U1 napravi, ki je v bistvu nekakšen MIDI vmesnik, ki ob priključitvi na rastlino preko zemeljskih elektrod pretvarja el. potencial rastline in njenega odziva na zunanji dražljaj v tonalnost zvoka. Rastline se različno odzivajo in reagirajo, zanimivo je poslušati njihove distance zvoke. Včasih zvenijo disonantno, spet drugič urejeno melodično. Gre za posebno področje bioakustike. Za ceno cca 700€ si je moč U1 midi nabaviti v sosednji Italiji. Oseba, ki se s tem področjem ukvarja v Damanhurju je znana pod psevdonimom Tigrilla Gardenia. (komentar T. Breznik)

Dodatno

MOČ ZVOKA – Z zvokom do sprememb družbe in dviga človeške zavesti

“Glasba se začne kjer se besede ustavijo” – Goethe-

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s