Terra preta – Tehnologija Za ohranjanje in povecevanje organske mase v zemlji tudi v spremenjenih pridelovalih pogojih podnebnega kaosa

 

Terra preta je s hranljivimi snovmi ekstremno bogat humus.

Pragozd okoli Amazonke v Južni Ameriki je bujna džungla, nedotaknjena in popolnoma neprimerna zabivanje ljudi. Tako zveni običajna dojemanje, ki sedaj doživlja revolucionarno spremembo: v deževnem pragozdu so raziskovalci odkrili ostanke številnih vasi, kakor tudi s človeško roko ustvarjeno čudežno črno prst, ki je nekoč nahranila milijone.

Leta 2005 je ameriški raziskovalec z univerze University of Florida, v sodelovanju z lokalnimi Indijanci plemena Kuikuro našel ostanke številnih starodavnih vasi. Odkritje 28 vasi, s skupnim številom prebivalstva približno 50.000, zlomi predstavo o amazonskem pragozdu kot o človeku sovražni zeleni luknji.

V zadnjih letih so tud drugi raziskovalci našli številna znamenja, da so Indijanci pred 1200 leti obdelovali predele največjegadeževnega gozda in spremenili nerodovitno zemljo v bujne sadne plantaže ter polja, ki so lahko nahranila na milijone ljudi. Ravno to naj bi bil eden od nujnih pogojev, da so lahko v džungli nastale visoko razvite civilizacije vaške skupnosti.

Amazonski pragozd pokriva skoraj dvojno površino Indije – in je območje, ki je najbogatejše z rastlinskimi in živalskimi vrstami. Vendar je paradoksalno, zemlja kiselkasta, ilovnatain ne vsebuje skoraj nobenih hranljivih snovi. V zemlji je le približno deset odstotkov hranljivih snovi, preostanek je vezanv drevesih in rastlinah.

Za poljedelstvo je popolnoma neprimerna – razen če se ne oplemeniti, kar so počeli rodovi Indijancev, da so dobili črno prst tako imenovano terra preto. Terra preta je s hranljivimi snovmi ekstremno bogat humus iz lesnega oglja, ribjih kosti, pepela in iztrebkov (človeških in živalskih) , ki je domnevno stoletja nastajal na kuhinjskih odpadkih.

Drugi raziskovalci menijo, da so Indijanci iz preteklosti zavestno začeli proizvajati in širiti črno prst, ki leži v plasteh do dvametra globoko. Eden od mnogih čudežev pri terra preti je namreč, da se prst ne izčrpa, temveč ohrani rodovitnost tudi po stoletjih, morda tisočletjih intenzivne pridelave.

Antropolog Michael Heckenberger je od leta1993 prečesaval gosto džunglo in mu je s pomočjo satelitskega nadzora uspelo najti ostanke 28vasi, ki so ležale na območju kakšnih 20.000 kvadratnih kilometrov – približno kot Slovenija. Med seboj so bile povezane s popolnoma ravnimi potmi, ki so jih na več mestih na obeh straneh spremljali kanali.

Vasi sobile zgrajene po natančno enakem načrtu: okrogle s centralnim trgom in do 50 metrov široko glavno ulico, ki je bila usmerjena od severovzhoda proti jugozahodu, domnevno po poletnem sončnem obratu. Ravno to načrtovanje vasi je priča napredne civilizacije s stopnjo organizacije, ki je prehitela evropska srednjeveškamesta.

Na poskusnih poljih blizu kraja Manaus v Braziliji so raziskovalci po prastarem receptu uspešno proizvedli rodovitno prst terra preta. Po samo dveh letih jim je tako uspelo pridelati za 800 odstotkov večji pridelek banan , riža in prosakot primerljivih pridelkov, ki so rasli v slabo rodovitni prsti amazonskegapragozda.

Po številnih poskusih z različnimi sestavnimi sta raziskovalca ugotovila, da je najpomembnejša sestavinafino, porozno lesno oglje – približno 150 gramov na kilogram zemlje. Iz analiz izvirne terraprete je znano, da so Indijanci dodajali iztrebke, najverjetneje živalske in človeške, skupaj z živalskimi kostmi ter oklepi želv. Glinene črepinje so bile tudi pomembna sestavina; kaže da so zemlji dajale bolj rahlo konsistenco in je tako bolje sprejemala vodo.

Vir:

http://news.nationalgeographic.com/news/2008/11/081119-lost-cities-amazon.html www. humanurehandbook.com kompostiranjecloveskegagnoja.com – kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču

Vir.Pozitivke

En power point za tiste, ki imajo raje slikce

http://www.biorefinery.uga.edu/docs/Steiner%20FPPC2009%2009_10_09.pdf

http://www.biochar.co.nz/pdf/Learning%20from%20nature.pdf

Knjiga Biooglje za 1000 let rodovitne prsti

 

 Kaj je biooglje?

Ali je neka snov biooglje, nam povedo odgovori na naslednja tri
vprašanja:

1. iz česa je pripravljeno,
2. na kakšen način je pripravljeno,
3. v kakšen namen ga uporabimo.

Biooglje je na določen način pripravljeno oglje, ki ga najprej inokuliramo (t.j. napolnimo z mikroorganizmi), nato pa namensko uporabimo za ohranjanje in povečanje rodovitnosti zemlje.
Pravilno pripravljeno in zato učinkovito biooglje je pripravljeno v procesu pirolize na temperaturi med 500 in 700 °C, na okolju prijazen način, iz neoporečnih (strupov in hazardnih snovi čistih), naravnih ter po možnosti odpadnih organskih snovi ter že napolnjeno z zemlji lastnimi mikroorganizmi in mikorizo. Zemlji prinese veliko koristi: zemlja z njim lažje ohranja vlago, vidno se izboljša njena struktura (velja tako za glinasto, kot peščeno, kot katero drugo vrsto zemlje), privablja deževnike, ker jim ugaja, pospešuje razvoj mikorize (zanje je kot hotel s 5
zvezdicami), nevtralizira kisla ali bazična tla, v katerih rastline ne morejo biti tako uspešne, kot bi lahko bile, predvsem pa je to dodatek, ki se v zemlji ohrani. Ko ga dodamo, ostane v prsti od 50 do 1000 let in ves ta čas deluje koristno.

 

Več lahko prelistate v knjigi

 

Pri Biooglju za terra preto je po ugotovitvah dr. Tanje Bagar potrebno paziti na PAHe in PCBje pri postopku ki ni optimalno izpeljan (predvsem temperatura). Napotilo IJS je da se obrnete na ZZV MB (sedaj NLZOH Maribor), kjer vam bodo najhitreje in najceneje analizirali vzorce. Poleg tega vam lahko dolocijo tudi dioksine in firane, ki se pogosto tvorijo pri nepopolnem izgorevanju snovi kot so PCBji in spadajo med najbolj toksicne snovi.

PAH (lesni katran) in PCB po besedah Tanje nastajata, če proces pirolize ne teče OK in ostaneta v oglju, sta pa precej toksična in jih nikakor nočemo v oglju ali zemlji.
 
V spodnjem dokumentu je odlično opisano kaj vse bi bilo dobro meriti v oglju:
Ko  teče zadeva  v okviru kmetije (odličen primer, kjer  kmet s pirolizo  lesa proizvaja elektriko iz metana, ki je produkt pirolize, tako  odpadno toploto  porabi ostanek ogljika pa dodaja kompostu iz gnoja in drugih odpadkov na kmetiji. Krasen zaključen krogotok s trajnostnim gospodarjenjem in logiko varovanja okolja

Dodatno

Izivi ter druge neizkoriščene rezerve za pridelavo v vrtnarijah ter na kmetijah

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s