Kangličina Spletna osmica – Domači proizvodi s slovenskih kmetij v Skupnostnem naročanju

Z vizijo prispevati k povezovanju in pospeševanju samooskrbe z zdravo lokalno pridelano hrano po dostopnih cenah za potrošnika in pravični ceni za pridelovalca oz. predelovalca, se nam z Kangličino akcijo SPLETNA OSMICA  obeta vnovičen vznik sodelovanja na področju samooskrbe s hrano, lokalnimi pridelki in artikli

Lokalna samooskrba v zadnjem obdobju postaja vse bolj nujna oblika pridelave hrane, širom Slovenije pa se vse bolj  širi trend zanimanja za skupnostna naročanja pridelkov, kjer kupec v njej prihrani, kmet pa pridobi.

Vse bolj nas družijo teme o vplivih hrane, načina pridelave hrane in našega odnosa do narave za naše zdravje, pomen pravilne prehrane, zmanjšanje onesnaževanja, trdnejše naveze med pridelovalci in potrošniki, prednosti za lokalno okolje, večja harmonija in zadovoljstvo v vsakdanjem življenju ljudi.

Zato vprašanje kaj lahko skupaj storimo za boljšo povezanost in sodelovanje na področju zdrave in lokalne hrane, ozaveščanja o pomembnosti samooskrbe ter  neposrednega sodelovanja kmetov in potrošnikov, ni pretrd oreh. 

Kangličina akcija SPLETNA OSMICA

 je v osmih dneh na socialnih omrežjih predstavila osem domačih pridelkov in izdelkov slovenskih kmetij, danes pa smo odprli naročilnico na www.kanglica.si. Naročilnica bo zaradi različnih datumov dostave odprta do četrtka za Ljubljano in Celje ter do ponedeljka za Maribor.

Kaj je SPLETNA OSMICA?

Osmica je tradicionalno pravica do točenja vina in sega globoko v zgodovino. V osmih dneh so lahko vinogradniki prodali presežke iz preteklega leta brez davka. V spletni različici vam ponujamo brezplačno dostavo za vse, ki si želite okusnih domačih izdelkov slovenskih kmetij. Dostava se bo vršila v Ljubljano, Celje in Maribor.

Dostava naročenih izdelkov bo potekala:

–        LJUBLJANA: petek, 5. 4. 2019 (pred rakovniško cerkvijo, Rakovniška ulica 6, Ljubljana), od 16. do 18. ure

–        CELJE: sobota, 6. 4. 2019 (parkirišče Merkur Hudinja, Mariborska cesta 162, Celje), od 16. do 18. ure

–        MARIBOR: torek, 9. 4. 2019 (pri Totem DCA, Gorkega ulica 34, Maribor), od 16. do 18. ure

 

V tej spletni osmici lahko na www.kanglica.si –> Akcija OSMICA naročite naslednjih 8 izdelkov:

EKOLOŠKA JAJCA s kmetije Erhatič s Ptujskega polja v rinfuzi, kot so se včasih. Se še spomnite, ko smo v trgovino hodili po štiri, pet, trinajst jajčk? Kokoši so v prosti, ekološki reji in imajo možnost izhoda na pašnik.

Cena na jajce: 0,30 €.

 

 

 

100-ODSTOTNO BUČNO OLJE družine Prančberger iz Slovenskih goric je izdelano izključno iz semen njihove lastne pridelave in je zelo aromatično in izjemno okusno. Pražena semena dajo olju njegovo značilno aromo, paziti pa moramo, da ga hranimo v hladnem in temnem prostoru, sicer lahko aromo izgubi.

Cena za 1 l olja: 16,50 €.

GOZDNI MED čebelarja Jožefa Andrejča iz Prekmurja je zelo priljubljen pri Kangličinih kupcih. Vsaka različica medu ima svoj značilen okus, gozdni med je priljubljen zaradi svojega malce slajšega, a polnega in prijetnega okusa ter močne arome.

Cena za lonček medu (0,9 kg): 9,40 €.

EKOLOŠKA JABOLKA SORTE TOPAZ s kmetije Trstenjak iz Stročje vasi pri Ljutomeru rastejo na ekološki kmetiji, kjer že več kot 15 let pridelujejo tudi sokove in delajo krhlje. So izvrstnega, svežega okusa in pravilno skladiščena dočakajo tudi pomlad. Ne postanejo mokasta in tudi doma ostanejo precej časa sveža.

Cena za zabojček (10 kg): 16 €.

KRAŠKI TERAN družine Lavin iz Križa, ki skupaj s Tomajem in Dutovljami slovi po najboljših pogojih za pridelavo terana, je pridelan iz sorte refošk. V vinogradu Lavinovih v Križu pridelan teran odlikuje skrbna nega z manj škropljenja in z minimalnim žveplanjem.

Cena za steklenico terana (1 l): 3,70 €.

Cena za teran v rinfuzi (plastenkah): pri 3 litrih je cena na liter: 3,00 €, pri petih litrih je cena na liter 2,88 €, pri 10 litrih pa je cena na liter domačega terana 2,64 €.

AJDOV MED čebelarja Jožefa Andrejča iz Prekmurja Ajdov med ni tako sladek kot večina drugih sort meda. Ima tudi večjo vsebnost antioksidantov, bogat je z vitamini in je posebej temne barve. Ugodno vpliva na zdravje, pomaga imunskemu sistemu in spodbuja antioksidante. Odličen je pri lajšanju vnetega grla in kašlja. Celo pri celjenju ran pomaga, saj nase veže vodo iz rane in pomaga uničevati bakterije. Ima nizek Ph in pomaga pri zniževanju holesterola v krvi, poleg vsega pa je še zelo okusen, saj ga naredijo čebelice iz nektarja drobnih ajdovih cvetov, zato zanj potrebujejo več časa, vanj pa tudi vnesejo več svoje energije.

Cena na lonček (0,9 kg): 9,40 €.

EKOLOŠKO OLIVNO OLJE je ekstra deviško in izključno iz oliv, ki jih v osrčju slovenske Istre pridela oljkar Anton Grižon. Olje je hladno stiskano v bližnji domači oljarni in ima ekološki certifikat, ni škropljeno in redko gnojeno, tako da je pridelek količinsko skromnejši, a bolj kakovosten.  Olivno olje je mešanica olj sorte lečino (stara sorta iz Toskane s srednje debelimi, skoraj črnimi plodovi), pendolino (z drobnimi, črno vijoličnimi plodovi in veliko oljnatostjo) ter istrske belice (avtohtona istrska sorta, ki ima debele plodove in značilen pikanten okus). Ker je istrske belice nekje polovica, je olje samo rahlo pikantno, a ne toliko, kot je olje koprških oljarjev, ki istrsko belico berejo prej kot v notranjosti. Olje Grižonovih je tako prijetnega okusa po svežih, zrelih olivah.

Cena za liter ekološkega olivnega olja v steklenici: 14 €, cena v rinfuzi (v plastenkah) je za 3 ali 5 litrov: 12 € na liter.

AKACIJEV MED čebelarja Jožefa Andrejča iz Murskih Petrovcev pripravijo čebele iz nektarja akacijevih cvetov. Akacija ima že sama po sebi izjemno nežne in dišeče cvetove, zato ni nič čudnega, da je prav takšen tudi med. Zelo dolgo ostane v tekočem stanju – le počasi kristalizira, včasih celo do dve leti ostane tekoč. Kot vsak drug med se tudi akacijev nikoli ne pokvari. Je nežnega, milega okusa in ima rahel vonj po cvetju. Zelo je primeren kot sladilo za čaj, z njim pa poskusite preliti tudi palačinke.

Cena na lonček (0,9 kg): 9,40 €.

Vsa embalaža je primerna za prehrano. Certifikate lahko preverite v iskalniku certifikatov. Minister za zdravje opozarja: prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! Pri vseh artiklih kliknete lahko na sliko, če želite po hitri poti do naročilnice!

            Vabljeni k nakupu, izkoristite posebne cene spletne osmice in brezplačno dostavo!

Za več informacij

Mojca s Kanglice

******************************

SMRK, Mojca Tomišić, s.p., spletna tržnica

Stanetinci 7

9244 Sveti Jurij ob Ščavnici

www.kanglica.si

info@kanglica.si

040 612 870

Spremljajte tudi na:

Facebooku: https://www.facebook.com/kanglica/

Instagramu: https://www.instagram.com/kanglica/

Pinterestu: https://pinterest.com/kanglicinaspletnatrznica/

      Kak’ je fajn dobro jest!

Advertisements

AKCIJA: Pomagajmo ekološki sadjarski družini

 

Spoštovani podporniki lokalne in ekološke hrane,

Posredujem Apel prijatelja Uroša Brica vsem, ki cenite zdravo, ekološko hrano lokalne pridelave, okolju prijazno kmetijstvo in trud slovenskega kmeta

Če se je družina pretekla leta ukvarjala s tem, kako imeti večji pridelek zaradi nepredvidljivih naravnih razmer (toče, ujme, zmrzal …), pa imajo tokrat popolnoma nasprotno težavo – kako  naj bogata letina in naklonjenost narave najde pot do slo ljubiteljev dobrega sadja    preden ne bo “zgnilo” na tone jabolk

Zakaj sem se odzval na prošnjo Uroša?
  • Priložnost da različni akterji skupaj naredimo nekaj dobrega
  • Skupaj zasidramo močno sporočilo o lokalni hrani, identiteti, samobitnosti….
  • Dokažemo sebi in javnosti, da zmoremo za prave stvari sodelovati
  • Izkoristimo priložnost promocije v širšem prostoru na prijazen in nevsiljiv način z nadaljevanjem tovrstnih akcij še drugih ponudnikov in njihovih pridelkov
Podobna akcija je bila v širšem slo prostoru že izpeljana ref.  Boš breskev , s katero smo med ljudi po celi Sloveniji v letu  izjemne suše in mizernih odkupnih cen Fruktala,  uspeli razdeliti cca 30 t  breskev vipavskih kmetov .
V času   ozimnice l.2013 smo tako razširili akcijo in  družno s kmetijo Jelčič  vpeljali koncept skupinskih naročil kot opcije direktne prodaje brez posrednikov in s tem tlakovali pot mnogim podobnim iniciativam s podobnimi vizijami.
Uroš, ki s kmetijo Jelčič sodeluje še sedaj takole podaja svojo držo
Ko so nam nekaj tednov nazaj opisovali svojo težavo, preprosto nismo mogli ostati križem rok. Naš dolgoletni ponudnik, ekološka sadjarska družina Jelčič, zdaj nujno potrebuje našo pomoč.

Ata Jelčič, kot mu radi rečemo, nam je povedal:



“Tako je to, ko si odvisen od mati narave. Enkrat vzame, drugič da. Kar trikrat poprej nam je brez zadržkov vzela (toča, zmrzal), letos pa nam je dala ogromno. Ne morete si misliti, kako /omembno je za preživetje ekološke kmetije, da dobro unovčimo .ogato letino, saj nikoli ne vemo, kdaj spet in za koliko bomo ob pridelek!”.

– gospodar kmetije Jelčič 

   

PODPRIMO, POMAGAJMO in se PRIDRUŽIMO akciji POMAGAJMO KMETU!
Družino Jelčič lahko podpremo tako, da:


1.) oddate naročilo prek naslednjega obrazca (možne različne lokacije po Ljubljani):

ŽELIM PODPRETI KMETIJO IN ODDATI NAROČILO ...


Hvaležni bomo tudi za vsako objavo na družbenih omrežjih (fb, instagram ...), deljenje zgodbe ali katerikoli vaš prispevek v takšni ali drugačni obliki ... že vnaprej 1000-krat hvala!

Ker smo skupaj močnejši!

Kangličina Spletna osmica – Domači proizvodi s slovenskih kmetij

Spletna osmica
Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto, kar nam omogoča celostno ravnovesje in s tem obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine in stik z predniki ter z izročilom – da bi iz nas končno naredili standardizirane potrošnike. Gospodarska globalizacija je namreč povzročila hitro rast velikosti in moči korporacij ter bank, a hkrati tudi finančno nestabilnost, odvisnost, brezposelnost in veliko ekoloških sprememb.

Vračanje k lokalnemu, k rodni grudi in domači pokrajini ne pomeni zaviranja napredka, pač pa predvsem prinaša prednosti lokalnemu okolju, s tem se ohranijo pomembne vrednote, kot so oskrba z boljšo hrano, manjše onesnaževanje, lokalna identiteta, trajnostne oblike zelenega turizma, povezanost in ekonomija ter nasplošno večje zadovoljstvo in zdravje ljudi, skupnosti in pokrajine.
Z veseljem naznanjam vnovičen vznik sodelovanja na področju samooskrbe s hrano, lokalnimi pridelki in artikli, Vabljeni k spremljanju in podpori

Osmica je tradicionalno pravica do točenja vina in sega globoko v zgodovino. V osmih dneh so lahko vinogradniki prodali presežke iz preteklega leta brez davka. V spletni različici vam ponujamo brezplačno dostavo za vse, ki si želite okusnih domačih izdelkov slovenskih kmetij.

Kako bo potekala? Za vas smo izbrali osem izdelkov, ki jih bomo v naslednjih osmih dneh predstavili na www.facebook.com/kanglica, nato pa bomo naslednjih osem dni zbirali naročila nawww.kanglica.si. Naročene izdelke bomo dostavili v Ljubljano, Celje in Maribor.

Podpirajmo trud slovenskih kmetij in delimo objavo z vsemi, ki radi dobro jemo!

 

Samo skupaj lahko poskrbimo, da izdelki naših, slovenskih kmetij pridejo do slovenskih družin in posameznikov v mestih. Res je fajn dobro jest, in kot dobro mislimo kvalitetno, okusno in zdravo ter seveda tudi lokalno. Marsikaj pridelamo na vrtovih, ker smo pridni in delavni, marsičesa pa tudi ne zmoremo ali pa nimamo te možnosti. Za takšne je tukaj Kanglica, s katero smo obiskali vsako kmetijo, da lahko na koncu trdimo, da vemo, kaj jemo. In da je to tudi takšno, kot mora bit

Micelij – naravni internet Zemlje, računalniški internet je le razširitev uspešnega biološkega modela

Na enem hektaru tal se lahko nahaja tudi ena tona gliv, ki v sožitju z rastlinami tvorijo povezavo z imenom mikoriza in je razvita pri 90 % rastlin. Beseda mikoriza v grščini pomeni gliva-rastlina, kar je tudi bistvo simbiotskega odnosa. Mikoriza je namreč povezovanje specializirane glive s korenino rastline. Mikorizo najdemo v naravi vsepovsod. No, to velja za naravo, ki ni prišla pod roke človeku. V iz leta v leto orani, prekopani, z umetnimi gnojili gnojeni in s pesticidi obravnavani zemlji mikorize ni

Verjamem, da je micelij naravni internet Zemlje, osnovno omrežje  zavesti Gaje. Vzpostavitev računalniškega interneta je le razširitev uspešnega biološkega modela, ki se je na tem planetu razvil pred več milijardami let. Čas računalniškega interneta se ne sme razumeti kot dogodek. Izmenjava  podatkov je lahko edini način za reševanje ogroženih ekosistemov. Gaja, Planet nas kliče. Bomo slišali pravočasno? Lekcije so okoli nas. Se bomo naučili?
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.

Glivične blazine so zdaj znane kot največje biološke entitete na planetu, pri čemer posamezne preproge pokrivajo več kot 20.000 hektarjev. Vsaka unča zemlje gosti ne samo eno vrsto, temveč dobesedno tisoče vrst gliv.

Od približno 6.000.000 vrst na svetu smo katalogizirali le okoli 50.000. Genetska raznolikost gliv je po zasnovi velika in očitno ključnega pomena za nadaljevanje življenja. Skoraj vse rastline so se združile s saprofitskimi in mikoriznimi glivicami v simbiozi. Mikorizne glive obdajajo in prodirajo v korenine trave, grmičevja in dreves, razširjajo absorpcijsko cono deset- do stokrat, pomagajo pri iskanju vode za rastline in povečujejo sposobnost zadrževanja vlage v tleh. Ta tesna zveza tudi preprečuje vodno erozijo in je bistvena za dolgo življenjsko dobo gozdnega ekosistema.
By Paul Stamets

Dejstva o mikorizi

  • Mikorizna vlakna sproščajo posebne proteine, ki povezujejo prst in vežejo zemljo. Zato obstaja manjša možnost erozije prsti, hranilne snovi v tleh pa se težje izpirajo.
  • Rastline veliko lažje prenašajo pomanjkanje vode, so bolj odporne na sušo.
  • Izkoriščenost vode in hranil je s pomočjo mikorize dosti večja, mi pa privarčujemo z denarjem in s časom, saj nam ni treba toliko zalivati in dognojevati.
  • Prisotnost mikoriznih gliv v tleh se pozna tudi neposredno na rasti ter razvoju rastlin in pridelku. Rastje hitrejša in enakomernejša, rastline so močnejše, tvorijo več cvetov, ki so večji, večji so tudi plodovi in celoten pridelek.
  • Rastline razvijejo bolj zdrav in gostejši koreninski sistem.
  • Stres ob presajanju je veliko manjši.
  • Mikorizne glive imajo še eno ne tako nepomembno vlogo – rastline ščitijo pred nekaterimi bakterijskimi
    boleznimi.

 

Mikorizo lahko poleg omenjenih zmožnosti občudujemo tudi zaradi drugih, še bolj neverjetnih pojavov. Namreč med drugim omogoča komunikacijo med rastlinami. . Če katera rastlina zboli ali jo napade škodljivec, lahko to „sporoči“ drugim rastlinam iz svoje okolice, ki nato dvignejo raven naravne zaščite proti določenemu škodljivcu ali bolezni.

Zgodba o matičnem drevesu je ena tistih, ki pogrejejo dušo. Matično drevo je ponavadi največje drevo v gozdu. In ravno to je prek mikorize povezano z drugimi drevesi in nekako prepozna svoje potomce, ki jim preko mikoriznih gliv pošilja hrano, da bi svojemu rodu zagotovilo obstanek. Tako zrastejo majhna drevesa v velika. Opazili so, da se gozdovi, v katerih posekajo druga drevesa, matična pa pustijo, veliko hitreje obnovijo ravno zato, ker matična drevesa podpirajo oddaljena mlajša drevesa. Res neverjetno!

Na tem področju je ključne raziskave opravila kanadska znanstvenica dr. Suzanne Simard (TED predavanje), ki je s pomočjo radioaktivnega plina odkrila podzemno komunikacijsko in “transportno” omrežje, ki drevesom in tudi drugim višjim rastlinam omogoča medsebojno izmenjavo življenjsko pomembnih snovi in celo opozarjanje na nevarnosti (na primer pred napadom škodljivih žuželk). Še posebej pomembna so tako imenovana materinska drevesa (mother trees), gre za še posebej velika drevesa, ki predstavljajo nekakšna vozlišča gozdnega spleta. Materinska drevesa dobesedno skrbijo za “svoje otroke”, mala drevesa, ki rastejo v njihovi senci in bi brez pomoči težko preživela.

Drevesa in druge višje rastline preko mikoriznih mrež, ki jih vzpostavljajo glive, torej lahko tvorijo obsežna omrežja. Med seboj pa ne sodelujejo samo drevesa iste vrste; dr. Suzanne Simard je na primer že zelo kmalu odkrila tesno sodelovanje jelke in breze, ki si v različnih letnih časih izmenjujeta različne snovi, glede na rastno obdobje (brezi na primer prej odpadejo listi, zato ji jelka takrat pošilja hranilne snovi). Mikorizne mreže oziroma gozdni splet bistveno pripomore k večji odpornosti gozdov in k njegovi hitrejši obnovi po poškodbah.

Odkritja dr. Simardove in tudi drugih znanstvenikov, ki delajo na tem področju, lahko pomembno prispevajo k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi (na primer z ohranitvijo materinskih dreves), k učinkovitejšem boju proti podnebnim spremembam in tudi k bolj ekološko sprejemljivemu kmetijstvu (odkrili so tudi mikorizne mreže med paradižniki in številnimi drugimi rastlinami, ki rastlinam zagotavljajo večjo naravno odpornost in hitrejšo rast).https://za-misli.si/kolumne/rok-kralj/3679-cesa-nas-lahko-naucijo-drevesa

 

 

Lahko gobe rešijo svetovni problem s plastiko?

Slikanica za staro in mlado o mikorizi  priporočam knjigo ‘MikoKAJ ali mala knjiga o mikorizi avtorice dr. Irene Maček

REŠITEV ZAHODNE POPULACIJE in KULTURE Z REANIMACIJO TRADICIONALNEGA MOSKEGA Z JAJCI

REŠITEV ZAHODNE POPULACIJE in KULTURE Z REANIMACIJO TRADICIONALNEGA MOSKEGA Z JAJCI


Brez trdega dela (kopanje, sekanje,…) ne izkoristimo polnega potenciala moškega telesa. Že tako borni preostanek hormonske »moškosti« pa postopoma kastrirajo kemikalije v obliki sinteticnega estrogena iz okolja, katere so istočasno ne le toksična nevarnost za moški reproduktivni sistem pac pa nevarnost ob pozenscenemu moškemu grozi celo obstoju celotne zahodne populacije.

Seveda tako družbe propadejo. Ne bo se zgodilo prvič, kar se dogaja trenutno na zahodu. Ko začne družba uvažati fizično delovno silo od zunaj (nekoč v obliki sužnjev, danes pa kot poceni delovna sila) se taka družba sesuje sama vase. Ko moški ne opravljajo več fizičnih del, ker se jim kao ne ljubi, ali pa ker je to pod častjo (biti fizikalec) in ko vse fizično kar obstaja začnejo graditi drugi moški je samo še vprašanje časa kdaj pride konec take civilizacije…..
Kakor kaže pa razen skodljive viagre in vnosa umetnega testosterona v telo obstaja preprosta resitev. Ali dve

Testosteron se nahaja v borovem cvetnem prahu (pine pollen) in se ga z uživanjem le tega da vnesti v telo.

“Borov pelod ima sposobnost, da uravnava razmerje med moškimi in ženskimi hormoni. Celoten bor vsebuje naravni testosteron, vendar je največji del prisoten ravno v pelodu. Poleg testosterona vsebuje pelod še ostale bioaktivne steroide, ki so v nasprotju s sintetičnimi steroidi popolnoma varni.

Borov pelod nabiramo spomladi med marcem in majem (odvisno od lege drevesa). Nabiramo vršičke oziroma mačice, tako iz črnega (Pinus nigra) kot tudi rdečega bora (Pinus sylvestris). Obdobje, ko lahko nabiramo pelod na posameznem drevesu, je relativno kratko in traja le nekaj dni. Pravi trenutek je, ko se ob dotiku iz vršičkov, ki so moški spolni organi borovcev, usuje prah.

Nabiramo lahko le pelod, in sicer tako, da z vej posipavamo pelod v košaro ali da na vejo poveznemo vrečo in potresemo. Lahko pa tudi nabiramo cele vršičke. Trgamo jih že nekaj dni pred glavnim prašenjem in tudi v bolj vlažnem vremenu. Pri tem ravnamo spoštljivo in ne poberemo vseh vršičkov z enega drevesa. Za tem je potrebno vršičke posušiti, da se odprejo in se iz njih posuje pelod.

Nato izdelamo tinkturo. Pelod ali cele vršičke namakamo v žganju dva do tri tedne, nato vsebino precedimo in tinktura je pripravljena. Tinkturo uporabljamo tako, da nekaj kapljic tinkture kapnemo pod jezik. To lahko storimo do trikrat na dan. Tak način je najbolj primeren, če želimo povečati vnos testosterona, kajti ta se najbolje absorbira neposredno prek ustne sluznice v kri, brez prehoda skozi prebavni trakt. Moškim se lahko po uživanju tinkture poveča jutranja erekcija, ravno tako lahko opazimo večjo moč, odločnost in raven energije.” (avtor Marko Kovač več TUKAJ)

 

Kopanje in tuširanje v mrzlih vodah – zdrav in naraven način, kako povečati količino hormona testosterona.

Mrzle prhe tako pri moških kot pri ženskah večajo možnost za oploditev.

Rezultati študije na to temo so bili osupljivi. Pri moških, ki so se začeli umivati z mrzlo vodo, se je število spermijev povečalo za 500 odstotkov v pičlih šestih mesecih. Razlog: testisom bolj ustreza hladno okolje kot tople kopeli.

Oblivanje z mrzlo vodo izboljša razpoloženje, saj spodbuja izločanje hormona noradrenalina, ki je povezan s prijetnimi občutki. To je obenem zdrav in naraven način, kako povečati količino hormona testosterona.   Znanstveniki so odkrili, da lahko vročina spremeni DNK in posredno vpliva na manjšo produkcijo testosterona.

Ruski tekmovalci v dvigovanju uteži pogosto izpostavljajo svoja moda mrzlemu ledu pred tekmovanji, da svoj testosteron dvignejo v trenutku. Na bolj razumni ravni, bo hladen tuš zadostno ohladil vašo mošnjo in povzročil skok testosterona. Moda bi morala biti nekoliko hladnejša od ostalega telesa, zato so v "torbici" zunaj telesa. (vir in študije Conclusion on the Cold Shower Testosterone Benefits)

Testosteron kakor kaže je mogoče vnesti v telo, čeprav ga telo v testisih samo producira,  seveda medtem pa mnoge kemikalije v okolju delujejo kot sinteticni estrogen zato potrebno poskrbeti predvsem da preprecimo nadaljnjo absorbcijo estrogena ter da ga čimveč izločimo.


Idealno sredstvo, a katerim nam uspe detoksifikacija naj bi bila limona, cela z olupkom, seveda le eko.

Limonina lupina vsebuje 5- do 10-krat več vitaminov kot limonin sok. Poleg tega pomaga pri izločanju strupov iz telesa. Kljub temu pa prav lupino najpogosteje zavržemo. Limono iz ekološke pridelave operite in jo dajte v zamrzovalnik. Zamrznjene limone ne lupite, ampak jo naribajte. Posujte jo kjerkoli – po solati, sladoledu, juhi, žitaricah, testeninah, omakah … Vaši obroki bodo bolj zdravi in prepojeni z okusom, ki ga še niste doživeli! https://www.bodieko.si/zamrznjene-limone-proti-raku…

 

Dodatno

Predavanje ZDRAVJE PREHRANSKIH KULTUR z mag. Mojco Vozel

Hrana za odpornost, moč in dolgoživost preteklih in sodobnih ljudi

  • Kako so naši predniki dosegali zdravje in preživetje.
  • Kaj je značilno za prehranske kulture na ozemlju Slovenije.
  • Zakaj prehranska piramida ne deluje.
  • Katere so najpogostejše napake v sodobni prehrani .


v petek, 11. januarja 2019
, ob 19.00 z mag. Mojco Vozel,
raziskovalke prehranskih kultur,
v Medgen hiši na Rečici ob Savinji.

Vabljeni

Fotografija osebe Marjan Kogelnik.

Fižol; naša kulturna in naravna dediščina

Fižol je zaradi velike prehranske vrednosti in zdravilnih učinkovin v svetovnem merilu daleč najpomembnejša stročnica v vsakodnevni prehrani ljudi.

V genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije hranijo več kot 1000 genskih virov fižola, ki so bili v devetdesetih letih zbrani na območju Slovenije

Fižol; rastlina iz družine metuljnic pa je več kot pomembna beljakovinska hrana, je del naše identitete, del preživetvenih strategij in tudi del naše kulture. Ta  mala zrna različnih velikosti, barv in okusov združujejo tradicijo, kulturo, preteklost in sedanjost …  OHRANIMO FIŽOL z lastnim semenarjenjem

V nadaljevanju nekaj sort ki jih osebno vzgajam na našem vrtu

1.Laški fižol

Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Sejanje / sajenje: 
april
maj
junij
Semena posadimo na stalne grede, ko minejo spomladanske pozebe. Sadimo jih 5 cm globoko in v krogih, kjer so semena medsebojno oddaljena okoli 15 cm
Čas cvetenja: 
julij
avgust
september
Nabiranje: 
avgust
september
oktober
2. Češnjevec. Nizek
Za zrnje, obilno rodi. Nitast .
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Čas setve: Vsake 3–4 tedne od aprila do konca junija.
Sadilna razdalja: Med vrstami 40 cm, med semeni 6–8 cm.
Čas pobiranja pridelka:  Zrnje avgust–september.
Srednje pozen nizki fižol za pisano zrnje. Stroki so ravni in zeleni. Je zelo rodna sorta, primerna za pridelavo zrnja. Zrnje je rumeno s svetlo vijoličnimi in rdečimi lisami. Sejemo ga v vrstice, ne v kupčke.
3. Berggold. Nizek stročji fižol, rumeni tanek strok, obilno rodi.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Tradicionalna evropska sorta. Najzgodnejši nizek fižol, ki dozori v dveh mesecih. Ima zlato rumene, fine okrogle stroke. Tudi za zamrzovanje. Poživi solate. Fižol sadimo na prosto vsake 3-4 tedne od konca aprila do konca julija
4. Češnjevec Visok fižol za zrnje, pisani strok, obilno rodi.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
5.Ribnčan Nizek fižol za zrnje in strok (ko je strok star je nitast), obilno rodi.
Rdeči fižol, ima več imen, mehiški, ledvičkar, Ribnčan. Ima zelo dober okus, obdrži lepo obliko, ko je kuhan, zelo primeren za rižote, solate in mehiške jedi, da močno temno juho, a ga je potrebno dlje kuhat
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Cvetovi so najprej kremaste barve, potem bele in ko ovenijo spet kremasti:
Stroki na rastlini:
“dr. Kristina Ugrinovič iz KISa pravi, da to ni čisto ta pravi Ribnčan, ampak malo izboljšana različica, ki je nastala iz rdečih mehiških fižolov. Tudi ta se množično razmnožuje v Ribnici, je zgodnejši in bolj rodoviten. Ta pravi Ribnčan zori šele v septembru, je polplezalec, saj za rast rabi delno oporo. Navadno je bil med koruzo ali pa v krompirju. Ta pravi Ribnnčan ima poleg rdečkaste barve še temnejše črtice.”
Pravi Ribnčan ima pisana rdečerjava zrna z majhnimi temnimi črticami
Višina:
nizek, v=cca 60-85cm, brez tendence ovijanja
Cvetovi:
beli

Stroki:
zeleni, ploščati,imajo nitke

Zrnje/seme:
rjavo oranžno rdeče, ledvičaste oblike, 100g vsebuje cca 168 suhih zrn

Uporaba v kulinariki:
Stročje: ni primeren za stročje (mehak, a nitkast)

Zrnje:
– Čas kuhanja: s prednamakanjem čez noč se kuha 30min, se ne razkuha. Zrnje spremeni barvo v rdečerjavo.
– Meso kremasto, lupina srednje debela
– Okus dober

6. Top crop. Nizek stročji fižol, zelen debeli in sočen strok, obilno rodi.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Zgoden NIZEK fižol z zelenimi okroglimi stroki. Zelenostročni. Veliki, kakovostni pridelki dolgih in debelih, mesnatih, okusnih, okroglih strokov. Zgodaj zori. Tradicionalna evropska sorta!
Čas setve: april-julij
Čas pobiranja: maj-september
Zeleno stročni. Veliki, kakovostni pridelki dolgih in debelih, mesnatih, okusnih, okroglih strokov. Zgodaj zori. Tradicionalna evropska sorta. Stroki niso nitasti in so zelo okusni. Sejemo
ga v presledkih treh tednov. S tem podaljšamo čas zorenja.
7. Rdeči lišček. Visok fižol za zrnje , .
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Cvetovi:
Beli s pridihom roza barve
Stroki:
zeleni, ploščati, 11,5cm, brez nitkSemena/zrnje:
Zrnje kroglasto, belo z rdečo liso v predelu popka, meja med barvama ostro določena. V 100g= cca 160 zrn

Uporaba v kulinariki:
– Stročje:nima nitk, je pa žilav. Manj primeren za stročje
– Zrnje:

8. Nizek stročji fižol, obilno rodi.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
9. Kafetar. Visok fižol za zrnje in strok, zgodnje in obilno rodi, zgodnji, hitro kuhan, ne povzroča plinov. Podoben tudi Vosceni ledvicar. Morda slednje krajevno ime na Savinjskem za Kafetar
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
10. Nizek fižol za zrnje.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
11. Cipro ali morda Nežika. Nizek fižol za zrnje.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
12. Nizek fižol za zrnje.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
13.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
14. Visok, odporna, nezahtevna, a rodna in trdoživa sorta, stara sorta za strocje in zrnje..
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
15. Barjanec. Dober za stročje, zgoden za visok fižol.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Zelo dober fižol z dolgimi, širokimi, ploščatimi, rumenimi stroki tipa maslenca, ki pa se relativno hitro polnijo, zato ga je potrebno sproti pobirati. Rodi  v dveh etapah, prvo zgodaj poleti in še jeseni .  V poletni vročini pa ne nastavlja strokov. Zraste visoko.

Stroki so sprva svetlo zeleni, kasneje svetlo rumene barve, dolgi 20 cm, krhki, mesnati, brez niti in odličnega okusa. Zgodnejši stroki se obirajo že konec julija. Zrna so črna, srednje velikosti.

Barianec je toleranten na bolezni, zelo dobro prenaša vročino in sušo in tudi v ekstremnih pogojih daje soliden pridelek. V dobrih letinah so pridelki strokov zelo veliki.

Prednosti pred drugimi sortami:

rani pridelek, odlična rodnost, atraktiven videz – zdravi srednje široki, mesnati rumeni stroki, brez niti do fiziološke zrelosti, odličnega okusa, primeren za svežo porabo in zamrzovanje, dobra odpornost na bolezni in klimatske ekstreme.

16. Limski. Visok fižol
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.

Seme kali 7-20 dni. Visok, bujno rastoč (do 4 m), pozen limski fižol, toleranten na vročino. Potrebuje oporo. Posadimo 6 zrn okoli ene oporne palice. Zanimiv tudi v okrasnih posodah na vročih terasah. Stroke redno obiramo, ker s tem spodbujamo rast novih.

V ploščatih, pribl. 7,5 cm dolgih strokih so velika, ploščata, ledvičasta, vijolično-bela semena. Semena imajo okus po kostanjih in masleno teksturo, zato je to idealen fižol za pripravo enolončnic. Semena uživamo sveža ali sušena. Zelo zdrav fižol.

17. Tetovec

Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Fižol tetovec je užitek vsakega vegetarijanca in poslastica za vsakega kuharja, saj služi kot eden glavnih sestavin vseh kuhinj. Ker je poznan v vsakem kotičku sveta, je upravičeno dobil ime kralj fižola.
Je srednje pozni visokifižol za zrnje. Seme je veliko, ledvičaste oblike in bele barve. Odličen zakuhane jedi (pasulj).
Pravi tetovec je širok, dolg, ploščat. Za gravče tavče, prebranac in slično.
18. Čudo Piemonta
Je nizek, zgoden (dozori v 60 dnevih) fižol za stročje in zrnje. Okusni stroki brez niti so ploščati, široki in mesnati, vijolično marmorirani. Pri kuhanju se obarvajo rumeno. Seme je marmorirano (pisano).

Splošno o fižolu

 

Domovina fižola je Južna Amerika. Pred davnimi leti so ga že Indijanci sadili skupaj s koruzo, bučami in konopljo. Uživali so zelenega in posušenega, pa tudi fižolovi listi so bili priljubljeni. V Evropi se prvič omenja leta 1542, Slovenci pa smo ga začeli gojiti v 17. stoletju.

Fižol je danes nenadomestljiva skupina zelenjave. Med povrtninami ima suho fižolovo zrnje visoko energijsko vrednost, saj 100 g vsebuje 335 kalorij. To vrednost predstavljajo ogljikovi hidrati, ki zavzemajo 55 odstotkov od vseh sestavin v zrnu. Lupina suhega zrna je celulozna in težje prebavljiva. Z rednim uživanjem fižolovih jedi telo bogatimo s fosforjem, magnezijem, kalcijem, železom in kalijem. Ker vsebuje fižol malo natrija in veliko kalija, učinkuje diuretično. Vsebuje tudi vitamine iz B skupine, karotin in vitamin C ter vitamin D.

Inki so fižol pridelovali že pred 7000 leti, še posebej v Peruju, Mehiki, Gvatemali in Kostariki. Od tam se je pridelovanje razširilo vse do Kanade in na jugu do Argentine in Čila. Po odkritju Amerike smo ga začeli uporabljati tudi v Evropi. Tu se je pridelava hitro razširila. Odraz tega so številni domači kultivarji.

Lastnosti fižola

Najbolj razširjena vrsta enoletnih zelnatih fižolov je vrsta Phaseolus vulgaris. Korenina fižola prodre v zemljo kar za več kot en meter. Ima tanko steblo, ki se imenuje vit, vse viti grma pa vitje. Fižol cveti belo, rumeno, bledorožnato, rdeče ali vijolično. Plod fižola je rumen, zelen ali pisan strok z nitmi ali brez. Najbolj znani varieteti fižola sta nizki in visoki fižol. Slednjega poznamo tudi kot fižol preklar.

Fižol slabo prenaša vročino in sušo, potrebuje pa toplo in vlažno podnebje. Dobro uspeva na peščeno-ilovnatih tleh. Ustregli mu boste, če boste fižolu vsaj v začetku rasti poskrbeli, da bo imel na voljo veliko svetlobe.

Zanimive sestavine fižola

Rafinoza v fižolu spodbuja rast in aktivnost koristnih bakterij. Fitat v fižolu deluje proti raku, preprečuje nastanek ledvičnih kamnov in oksidaciji. Tudi polifenoli v fižolu so znani kot snovi z antioksidativno aktivnostjo. Poleg tega delujejo proti raku in mutacijam. Izoflavona v fižolu genistein in daidzein, naj bi bila v pomoč pri premagovanju težav v menopavzi, za sestavini fižola kamferol in kvercetin pa velja, da lahko posredno delujeta proti vnetju. Saponine povezujejo z različnimi koristnimi in zaščitnimi vplivi na zdravje s proti glivičnim in proti bakterijskim delovanjem, zniževanjem holesterola ter zaviranja rasti rakavih celic.

Glukokinin v fižolu je pomemben za sladkorne bolnike, saj zmanjšuje količino sladkorja v krvi in seču za 30 – 40 %. Nekatere snovi v fižolu pospešujejo izločanje seča, vežejo, raztapljajo in odvajajo sečno kislino iz telesa, kar je priporočljivo za bolnike, ki imajo težave z ledvicami in mehurjem. Uporaba fižolove moke pomaga pri težavah z nečisto kožo, aknami, ekcemi, lišaji, oteklinami, srbenjem kože in nosečniškimi pegami.
več na https://www.nutris.org/prehr…/zivila-meseca/…/220-fizol.html

VSEGA SITI A PODHRANJENI – članek Mojce Vozel

“Kljub temu da so mnogi otroci danes dobro hranjeni, so v resnici podhranjeni. Iz hrane ne dobijo več pravih hranljivih snovi. Zmedo je naredila prehranska industrija, ki nam je življenje sicer olajšala, a na račun našega zdravja” – Mojca Vozel

 

Dodatno gradivo

Skupinsko naročanje bio olivnega olja s Kmetije Grižon in HLADNO TOČENEGA MEDU čebelarstva Plut iz Kočevskega

Olivno olje z eko kmetije Grižon 

Olivno olje je že od nekdaj cenjeno in uporabno v številne namene. Odlično je kot dodatek jedi in kot zdravilo, vse to pa zaradi antioksidantov, vitaminov A, D, E in K, sterolov, fenolov in nenasičenih maščobnih kislin, zlati oleinske kisline. Poglejte, kakšne bodo posledice, če boste vsako jutro zaužili zgolj žličko ekstra deviškega olivnega olja.
Tekst povzet po  TUKAJ

Naročilo za olivno olje eko kmetije Grižon oddate z izpolnjeno naročilnico TUKAJ

 

 

Lipov, gozdni in cvetlični med čebelarstva Plut iz Kočevja

Lipov med

Po izvoru je lahko ali maninega izvora ali pa cvetličnega izvora. Ima značilno svetlo rumeno do svetlo jantarjevo barvo. Za to vrsto medu je značilna tudi dokaj hitra kristalizacija. Ima značilen blag okus in vonj ter številne zdravilne lastnosti. Med drugim se uporablja za lajšanje prehlada (omogoča lažje izločanje sluzi iz nosu in grla), nespečnosti, pomaga pa tudi pri bronhitisu ali astmi. Zanj so značilne tudi protibakterijske lastnosti, zaradi česar deluje tudi kot da zaščita pred vnetjem dihal ali angino.

Povzeto po TUKAJ

Cvetlični med

Cvetlični med čebele pridelajo iz nektarja , ki so ga nabrale na medovitih rastlinah. Obstaja več vrst cvetličnega medu med katerimi lahko izbiramo, te pa so imenovane po rastlinah na katerih so čebele dejansko pridobile nektar. Ker lahko čebele nektar pridobivajo iz različnih rastlin, je včasih nemogoče zagotovo trditi iz katere rastline je bila določena vrsta medu pridelana. Utegne se zgoditi samo to, da okus neke rastline prevladuje in lahko nato na podlagi tega določimo za kateri med gre oziroma bolj katera vrsta rastline je zagotovo prisotna v medu. Na podlagi teh ugotovitev lahko nato sklepamo kakšne zdravilne lastnosti ima določen okus medu. Takrat, ko pa enostavno ni mogoče določiti vrste medu, pa govorimo o cvetličnem, mešanem medu. Je najpogostejša vrsta medu.

Povzeto po TUKAJ

Gozdni med

Gre za mešanico različnih vrst mane, zaradi česar se lahko različni vzorci medu med seboj razlikujejo. Razlikujejo se lahko po vonju, okusu, barvi in tudi aromi. Gozdni med ima uravnotežen okus po sladkem in kislem in v njem ne prevladuje nobena vrsta mane. Pogosto ga tudi mešajo s cvetličnim medom. Gozdni med je bolj trpkega okusa, ima poseben vonj in je temnejše barve. Od drugih vrstmedu se razlikuje predvsem po kemijski sestavi, saj vsebuje več rudninskih snovi, pridobiva pa se iz medene rose. Čebele gozdni med zbirajo iz vejic in listov različnih listavcev ali iglavcev. Ker vsebuje več mineralnih snovi kot ostale vrste, krepi srce, zvišuje hemoglobin v krvi in vpliva na večjo vzdržljivost ožilja. Ima številne zdravilne lastnosti, zaradi česar ga priporočajo za uživanje po težkih operacijah in nosečnicam v času nosečnosti. Pomaga tudi pri bolezni sečil in različnih vnetjih

Povzeto po TUKAJ

Naročilo za med čebelarstva Plut iz Kočevja oddate z izpolnjeno naročilnico TUKAJ

 

Naročila se zbirajo predvsem za Gorenjsko (Lokacija dostave Stražišče -Kranj, 14.12.2018 ob 17h)  , minimalna potrebna skupna količina vseh zbranih naročil za dostavo v primeru olja  je 50 litrov ter  v primeru medu  100 kozarcev.

Promocijska cena Kranj

olje 9 eur za liter

ter

med 6 eur za kozarec

 

 

Pomanjkanje kisika kot Primarni vzrok vseh bolezni je osnova predpostavk vseh kisikovih terapij

Kako pomemben je kisik za naše preživetje, kaže dejstvo, da lahko več mesecev preživimo brez hrane, več dni brez vode, a le nekaj minut brez kisika.

 

Znanstveno ime elementa oxygenium je sestavljeno iz grških besed za kislo (oxys) in pridobivati (gen-), kar pomeni tisti, ki pridobiva kislino. Element sta neodvisno drug od drugega odkrila leta 1771 lekarnar in kemik Carl Wilhelm Scheele (1742–1786) in leta 1774 teolog in naravoslovec Joseph Priestley (1732/1733–1804).
Da imajo naše telesne celice dovolj energije, morajo imeti na razpolago dovolj kisika (oxygenium).
Ker je tudi voda sestavljena iz vodika in kisika, vsebuje naše telo približno od 60 do 70 odstotkov kisika.
Pogoj za zadostno oskrbo celic z energijo je torej zadostna količina kisika. Kisik absorbiramo v pljučih, kjer se izmenjuje z ogljikovim dioksidom. Iz pljuč se skozi krvožilje porazdeli po celotnem telesu, v vsako še tako oddaljeno celico. Ker se kisik v krvi slabo topi, se za transport s pomočjo železa veže na beljakovino rdečega krvnega telesca, na hemoglobin

Prosti kisik predstavlja 20,95-volumski delež (23,16-od-stotni masni delež) našega zraka. Tabela v nadaljevanju po-nazarja, koliko kisika pri dihanju v normalnih razmerah porabimo in koliko ogljikovega dioksida pri tem nastane:

Plin                           Vdih                              Izdih
dušik                             78 %                                 78 %
kisik                              21 %                                  17 %
ogljikov dioksid          0,04 %                             4,04 %
žlahtni plini                0,96 %                               0,96

Brez kisika življenje na Zemlji ne bi bilo mogoče. Človek dnevno potrebuje slab kilogram prostega kisika, dva kilograma hrane in kilogram vode. Pri mirovanju to na minuto pomeni potrebo po pribl. 200 ml kisika, kar je približno volumen ene skodelice; pri naporih se količina poveča na približno osem litrov. Telo s hrano dnevno dodatno absorbira še pribl. 225 g kemično vezanega kisika.

Posebej veliko potrebo po kisiku imajo naši možgani, ki zavzemajo sicer le okoli dva odstotka telesne mase, a za vsak dan potrebujejo več kot 20 odstotkov kisika.

Bolj dramatično pa je dejstvo, da se količina kisika v zraku, ki ga dihamo, zmanjšuje. V zadnjih desetletjih se je stalno zmanjševala. Če ga je bilo pred nekaj sto leti še 35 odstotkov, je industrijska revolucija 19. stoletja poskrbela za znižanje z 32 na 24 odstotkov, danes pa je vrednost dosegla zaskrbljujočih 21 odstotkov. V izrazito obreme-njenih industrijskih območjih je vrednost kisika padla že pod 15 odstotkov, kar lahko pri ljudeh, ki tam živijo, povzroči pomanjkanje kisika.

Pomanjkanje lahko uravnavamo s terapijami s kisikom, tudi z vodikovim peroksidom.Ker so planktonski organizmi svetovnih morij in tropski deževni gozdovi naši največji proizvajalci kisi-ka, tudi pretirano izkoriščanje slednjih prispeva k upadu koncentracije kisika.Vsebnost kisika v zraku se lahko zmanjša tudi zaradi naravnih dejavnikov, kot sta visoka vlažnost zraka (teko-či delci izpodrinejo molekule kisika) in nizek zračni tlak. Veliko hujše posledice pa imajo »civilizacijski« dejavniki, in sicer okoljski strupi, kot so avtomobilski in industrijski plini ter cigaretni dim. Odgovorni so za to, da je – od-visno od zornega kota – zrak v pravem pomenu besede tanek (nizka vsebnost kisika) oz. zelo onesnažen.Ni si težko predstavljati, kaj to dramatično zmanjšanje pomeni za nas ljudi in druga živa bitja, ki smo odvisni od zadostne preskrbljenosti s kisikom.

Evolucija se takšnim trajnostnim spremembam ne more kar tako prilagoditi. Za takšne spremembe so potrebne številne generacije.

Medtem ko so v prejšnjih stoletjih bolniki v zaprtih prostorih pogosto postali le še bolj bolni, danes vemo, da dobro prezračena bolniška soba pripomore k okrevanju. Že znani grški zdravnik Hipokrat (pribl. 460 do 370 pr. n. št) je svojim pacientom odrejal dihanje svežega zraka. Pravzaprav vsak človek čisto intuitivno ve, kako pomemben je kisik; ni naključje, da pogosto čutimo potrebo po tem, da »gremo na svež zrak«

Navsezadnje je za zadostno oskrbo s kisikom pomembna tudi pravilna tehnika dihanja (dihanje s trebušno prepono in ne prsno dihanje). Naše vene povprečno vsebujejo med 60 in 70 odstotki kisika, kar je po besedah zdravilca Donsbacha (1993) odločno premalo. Zato je smiselno, da povečamo njegovo količino v krvi.

Povzeto po knjigi TUKAJ

Kisik ni le najbolj pomemben, temveč tudi najbolj redek element in njegovo pomanjkanje je vzrok za večino kroničnih bolezni sodobnega časa!

“Nasičenost kisika v krvi pove delež zapolnjenosti hemoglobina s kisikom, pri stoodstotni nasičenosti je ves hemoglobin v krvi do konca zapolnjen s kisikom (v krvi se hemoglobin nahaja v eritrocitih, na vsako molekulo hemoglobina pa se lahko vežejo do štiri molekule kisika). Če smo zdravi in normalno dihamo, se v pljučih kri napolni s kisikom praktično do roba – nasičenost kisika je v arterijski krvi normalno nekje med 95 in 100 odstotki. Arterijska kri potuje do tkiv, kjer se del kisika porabi (zanimivo, da tkiva ne “podihajo” vsega kisika iz krvi, ampak le približno eno četrtino) in nasičenost venozne krvi, ki prihaja nazaj v pljuča, je le še približno 70 odstotkov”
“Kisik omogoča pretvorbo hrane (glukoze) v energijo življenja, ki jo potrebujemo za gibanje, prebavo in presnovo, dihanje, srčni utrip, toploto …
Pomanjkanje kisika v tkivih, ki ga opredeljuje pojem hipoksije, je eden od najbolj pogostih vzrokov ali posledica velikega števila bolezni. Torej je treba zagotoviti zadostno količino kisika v periferna tkiva in celice, kar zagotovi njihovo preživetje, okrevanje in dobro delovanje.
Kisik je nujno potreben za odstranjevanje odpadnih snovi, ki nastanejo v telesu. Več kisika v vsaki celici omogoča oksidacijo škodljivih snovi in s tem prepreči, da le te z odpadki ne zadušijo lastnih celic.”
Kisik je nujno potreben za srce in možgane, ki imajo konstantno in povečano potrebo po njem.
Kisik izboljša zmogljivost in aktivnost nevronov ter poveča vse mentalne sposobnosti.
Po mnenju nekaterih raziskovalcev je kisik eden od načinov za preprečevanje demence in nevrodegenerativnih bolezni (Alzheimerjeva bolezen).
Vzrok zmanjšane oskrbe srca in možganov s kisikom, je ponavadi zaradi zadrževanja v zaprtih prostorih, v zmanjšani količini kisika v zraku v mestih ter povečani količini ogljikovega monoksida …
Z zagotavljanjem dodatnega kisika našim celicam se poveča budnost, mentalne sposobnosti, spomin in inteligenca, hkrati pa zmanjšamo možnost srčnega napada ali kapi.
Zmanjša se tudi možnost za razvoj demence, dodatek kisika pa povečuje možnosti za zdravljenje alkoholizma, saj povečuje izločanje strupenih snovi iz telesa, ki jih ni mogoče enostavno izločiti preko znoja.

Vprašanje pa je; ALI JE VISOK PROCENT SATURACIJE TUDI ZADOSTEN POGOJ ZA ZADOSTNO PRESKRBO CELIC S KISIKOM?

Posledice oksidativnega stresa


Blage oblike oksidativnega stresa so pospešeno staranje kože, slabšanje imunskega sistema, zmanjšanje telesnih sposobnosti in vplivi na živčni sistem. Hujše oblike povečane količine prostih radikalov in s tem oksidativnega stresa pa lahko vodijo v povečanje tveganja za razvoj rakastih obolenj, bolezni srca in ožilja, ateroskleroze in podobnih težjih obolenj. Pri vsem tem pa je najhujše, da na kratek rok kakšnih bistvenih sprememb sami ne opazimo. Celice začnejo počasi »rjaveti« in odmirati. Šele ko nastopijo resne težave pa jih opazimo tudi sami, velikokrat prepozno. Ko celica enkrat ni sposobna sama popraviti škode, ki nastane zaradi delovanja prostih radikalov, se degenerira oziroma propade. Škodljivo delovanje oksidativnega stresa lepo opazimo tudi v naravi kot je rja na železu ali pri potemnjenem ogriženem jabolku. Enako rjavijo naše celice, ne da bi to opazili.”

DIHANJE

“Telo je zelo inteligentno. Če tej inteligenci posvečaš pozornost, jo poudariš. Kamor usmeriš pozornost, tja gre tvoja energija. Zaradi mojega stalnega zavestnega dihanja, je moje telo ves čas zdravo, je sproščeno, brez napetosti.” – Victor Truviano

 

Dihanje je življenje, kisik pa hrana za naše možgane in vse celice telesa. Večina ljudi diha plitko in pri tem uporabljajo le del svojega prsnega koša. Tako nevede lahko trpijo zaradi pomankanja kisika in se lahko pojavljajo bolečine v zgornjem delu hrbta, utrujenost (pa ne vemo zakaj), prekrvavitev je slabša (posledično oslabijo organi), padci zbranosti, občuteki težkega telesa, slaba in depresivna razpoloženja…

Zelo pomembno je, da dihamo dobro, še posebej, ko postane bolj naporno v življenju. Če dihamo dobro, smo bolj pretočni in ne zadenejo nas tako hitro energetske bombe okolice in dogajanja znotraj nas. Še posebej ob stresnih dogodkih postaja dihanje še plitvejše in manj učinkovito. Vsak kdo se zaveda, da lahko z umirjanjem dihanja povzroči ugoden in sprostilen učinek na svoje telo in misli.

Dihalne tehnike so zelo preproste in primerne za vsakogar. Ene nas umirijo, druge nam pomagajo pri boljši koncentraciji, v vročih dneh se lahko z dihom hladimo in v mrazu ogrejemo.

Dihanje s trebušno prepono je osnova na kateri gradimo. Kot dojenčki smo vsi dihali trebušno. Tehnike lahko izvajamo kjerkoli, med sestankom, pred izpitom, pred spanjem ali ko se zbudimo. Njihov učinek in prednosti nadzorovanega diha bomo občutili zelo hitro. S pravilnim, preponskim (trebušnim) dihanjem, lahko odpravimo napetosti. Strokovnjaki namreč zatrjujejo, da kadar globoko dihate iz trebuha, namesto iz svojega zgornjega dela prsnega koša, vdihnete več kisika in kadar vdihnete več kisika, so možgani nagnjeni k umirjanju.

Pri trebušnem dihanju imejmo občutek, kako se telo postopoma polni od spodaj navzgor, med izdihom pa zrak brez napetosti zapušča naše telo od zgoraj navzdol. Najpomembnejši učinek dobrega dihanja je zbiranje energije, ki poveča našo raven energije. Popoln in počasen izdih je pogoj za pravilno dihanje, saj ne moremo pravilno (globoko) vdihniti, če nismo pljuč prej temeljito izpraznili.

S pravilnim dihanjem si lahko neverjetno izboljšamo počutje in zdravje. Način kako dihamo – plitko in globoko, mirno ali sunkovito – je barometer našega telesnega in čustvenega stanja in eden prvih znakov stresa. Naše dobro počutje je tesno povezano s pravilnim dihanjem. Če ne znamo pravilno dihati se ne moremo popolnoma sprostiti.

 

In takole nasplosno o učinku poglobljenega dihanja:
“S študijami so do sedaj že dokazali številne pozitivne učinke določenih dihalnih tehnik ( npr. poglobljeno trebušno dihanje, jogijsko dihaje,..) na zdravje človeka. Mednje sodijo:

  • izboljšanje delovanja centralnega živčnega sistema
  • zmanjšanje koncentracije pokazateljev stresa ( kortizol, laktat)
  • povečanje koncentracije antioksidantov (snovi, ki nas ščitijo pred negativnimi učinki prostih radikalov v telesu)
  • izboljšanje imunskega sistema
  • zmanjšanje celokupnega holesterola in LDL holesterola
  • izboljšanje pljučne funkcije
  • znižanje visokega krvnega pritiska in uravnavanje krvnega sladkorja
  • izboljšanje rasti mišic
  • zmanjšanje anksioznosti (napetosti)
  • ublaženje depresivnih stanj
  • izboljšanje spomina in koncentracije
  • izboljšanje splošne zmogljivosti in vitalnosti
  • zmanjšanje oz. odprava nespečnosti”

Dodatno

ŽIVIMO SAMO, ČE DIHAMO. VENDAR KAKO DIHAMO? Zrak je naša poglavitna hrana.