“Ko človek obrača prst, mu Zemlja obrne hrbet” (R. Špiler)

 

“Oranje in prekopavanje ena največjih okoljskih katastrof moderne družbe!

S takšnimi dejanji se uničijo organizmi v tleh, njihove medsebojne povezave, povzroča se erozija zemlje, tla se zbijajo in postajajo slabo zračna, zemlja je izpostavljena negativnim vremenskim vplivom. Zato se zemlje NE obrača, ampak se dodaja biološko aktiven kompost, kompostne čaje ter druge z mikroorganizmi bogate pripravke. Zemljo pa pokrivamo z zastirko, da ni izpostavljena vremenskim vplivom. ” (Permakulturni Inštitut Maribor)

Fotografija osebe Marjan Kogelnik.

»Le nekaj centimetrov žive prsti nas loči od svetovne lakote.

Če bomo uničili to opno življenja planeta, bomo uničili našo prihodnost. Prst je produkt življenja in daje življenje. Humus v prsti je biotsko analogen vsebini našega črevesja – našemu notranjemu humusu, zato je delovanje koreninskih laskov analogno delovanju črevesnih resic. Zdravje prsti se odraža na človekovemu zdravju, naše zdravje torej korenini v prsti. Grožnja, ki kot Demoklejev meč visi nad človeštvom, je strašljiva: okrog 40% kmetijskih površin je resno degradiranih in s tem tempom bomo v naslednjih šestdesetih letih, torej v času dveh generacij, na planetu uničili ves zgornji ustroj tal. Ali se zavedamo, da za nastanek enega centimetra prsti narava potrebuje povprečno petsto let? Ali sploh dojemamo, da nas le nekaj centimetrov prsti loči od katastrofalne svetovne lakote?«  ( Anton Komat )

Skrivnostno življenje prsti

13082552_1099208126768922_1566983882963496964_n

V żivljenju prsti delujejo kreativne sile in ne le snovi, prst je namreč kot živ organizem gostitelj mikroorganizmov, rastlin in talnih živali. Ljudje vse bolj spoznavamo, da je prst v najtesnejši povezavi z življenjem in ne s smrtjo, saj ustvarja živa bitja in ona ustvarjajo njo. Bistveni premik v miselnosti je v tem, da bi żivljenje prsti morali spoznavati v energiji in ne v formi.

Vile za prezračevanje in rahlanje tal v vrtu brez obračanja zemlje

so pomemben pripomoček vsem vrtnarjem kot rešitev za pripravo vrtnih tal brez prekopavanja (štihanja, frezanja, oranja..)

Fotografija osebe Marjan Kogelnik.

Prednosti obdelave tal z prezračevalnimi vilami

  •  Priprava tal je brez obračanja zemlje
  •  Omogočajo globoko rahljanje zemlje.
  •  Izboljšajo kakovost tal in pozitivno vplivajo na talne organizme.
  • Po obdelavi tal ni potrebno dodatno drobljenje zemlje z motiko.
  • Lažje in z manj napora ter hitreje opravimo obdelavo zemlje.
  • Razbremenijo hrbtenico in roke
  •  Pripomorejo k obnovi rodnosti prsti in povečanju pridelka ter manjši porabi vode

 

Vile za prezračevanje in rahlanje tal v vrtu brez obračanja zemlje lahko naročite preko povezave TUKAJ

Minimalna obdelava tal, Spoznanje popolnega poljedelstva

“V Nemčiji konvencionalnii kmetje propadajo, zaradi visokih stroškov in nizkih tržnih cen, ter slabega pridelka na uničeni zemlji kmetje propadajo in obdelavo opuščajo. Opustelo zemljo prevzemajo biokmetje in jo z minimalno obdelavo revitalizirajo.”

vec v objavi Minimalna obdelava tal, Spoznanje popolnega poljedelstva na ter v videu spodaj

Dodatno gradivo

Advertisements

Delavnica Kromatografija, pogled v oko zemlje, Maj 2019

 

Bi imeli sliko, s katere bi lahko razbrali pomembne lastnosti svoje zemlje, ali pa npr. “zrelost” komposta? S katere bi lahko razbrali, kako vitalna je vaša zemlja, koliko je v njej življenja, kako bogata ali siromašna je z minerali, v kakšni meri so prisotne organske snovi, kakšen delež hranil ima v sebi?

 

Kromatografija je fotografski proces, s katerim lahko sami preverimo stanje zemlje in učinkovitost in koristnost določenih postopkov, ki jih izvajamo vrtičkarji in kmetovalci, da bi imeli na razpolago čim bolj optimalno sestavo prsti, za zdravo in obilno rast svojih pridelkov.

 

Slika – kromatogram – pa je še mnogo več od zgoraj zapisanega. Je simbioza tehnike in umetnosti – je pogled v oko zemlje, ki združuje praktično uporabnost in umetniško dovršenost.

Fotografija osebe Marjan Kogelnik.

 

 

Pridružite se nam na delavnici na Zaplani, kjer boste spoznali tehniko papirne kromatografije in jo konkretno preizkusili na svojem izbranem vzorcu.

 

DOGODEK: DELAVNICA

 

Datum: 17. maj 2019

Trajanje delavnice: 17. do 20. ure

Kraj: Gajin vrt, Zaplana 54 F, 1373 Rovte

Cena: 33 €

Vodenje delavnice: Bojca Januš, Andreja Sivec

 

VSEBINA DELAVNICE

 

Delavnica ima 3 sklope:

  1. Teorija: Kaj je kromatografija? Teoretične osnove, zgodovina uporabe metode, postopek metode.
  2. Teorija+Praksa: Kako uporabljamo kromatografijo v praksi za ugotavljanje sestave in vitalnosti snovi (na tokratni delavnici: zemlja).
  3. Praksa: Vsak udeleženec dobi kromatogram svojega vzorčka zemlje s pisno razlago. Sledi interpretacija kromatogramov, primerjave in utrjevanje in poglabljanje znanja, pridobljenega v prejšnjih dveh sklopih delavnice.

 

 

 

Prijave: do 10.5.2019

Kontakti: 0590 22 066, 040 325 939 ali bojca@gajin-vrt.com

 

Darilo za vas: na delavnici boste prejeli kromatogram svoje zemlje z razlago. Vzorček zemlje nam pošljite najkasneje 10.5.2017.

  • Kako vzamete vzorček zemlje:
  • Kam pošljete vzorček zemlje:

 

POGLED V OKO ZEMLJE

Kaj je kromatografska analiza zemlje?

 

Kromatografski pristop k analizi zemlje je drugačen od siceršnjih: je celosten oz. holističen.

Vitalnost zemlje, ali česarkoli drugega, je pojem, ki je širši in globji od zgolj tega, iz česa je neka snov sestavljena. Je obširnejši od zgolj nivoja (koncentracije) dušika, kalija in fosforja v zemlji. In prav od njene vitalnosti je odvisno, kako žive bodo rastline, ki rastejo v njej. Od živosti rastlin, ki jih zaužijemo, pa je odvisna tudi naša vitalnost. Prav zaradi tega je kromatografija kot metoda ugotavljanja kakovosti prsti tako zelo zanimiva, saj podatki, ki jih dobimo z njo, zagotovijo vpogled, ki se zdi edini dovolj dober, če želimo s svojim vrtom oziroma prehrano vplivati na svoje zdravje in vitalnost.

 

Beseda kromatografija ima svoj izvor v grščini: chroma in graphein. Dobeseden prevod kromatografije bi torej bil “pisanje z barvami”. S pomočjo kapilarnega in fotografskega procesa se na okroglem filtrirnem papirju postopoma pojavijo barve in vzorci, ki nam pripovedujejo zgodbe o prisotnosti ali odsotnosti gradnikov prsti, kot sta dušik in kisik, mineralov, življenja v prsti (makro in mikroorganizmi), humusa in organskih snovi.

Slike prsti, ki nam jih pripravi kromatografija, so kvalitativne in do določene mere kvantitativne, saj nam omogočijo vpogled v to, kako prst deluje in ne le, iz česa je.

 

Kromatografska slika prsti, ki se na koncu postopka razvije pred našimi očmi, je kromatografski profil vzorčka zemlje. Kromatograf zemlje je vizualni prevod, kako zelo dobro se organske snovi, minerali in organizmi, ki živijo v prsti, vključujejo v proces izgradnje prsti. Videti so zelo podobno, kot šarenica naših oči, zato jim lahko rečemo kar »oko zemlje«. Kromatografi zemlje so lahko živahni, žareči; takšni nam pripovedujejo, kako zelo dinamična in živa je prst. Kromatografska slika zdrave, dinamične prsti, v kateri biva veliko mikroorganizmov ter je bogata s široko paleto mineralov in humusom, spominja na sliko žarečega sonca. Podoba že na prvi pogled posreduje vtis zdravja, vitalnosti, sreče. Izkušenemu opazovalcu pa pove tudi to, kateri sestavni elementi so v testirani prsti. Kadar pa so kromatografi bledi in upadli, nam povedo, da je zemlja, katere odsev so, bolj ali manj mrtva. Zato bi lahko rekli, da so kromatografi zemlje okna v dušo zemlje.

 

KAJ BOSTE PRIDOBILI Z OBISKOM DELAVNICE?

 

Na delavnici boste pridobili:

  1. znanje iz teoretičnih osnov metode kromatografije
  2. informacije o zgodovini, razvoju in načinih uporabe kromatografije
  3. izvedeli boste, kako poteka postopek izdelave kromatograma zemlje
  4. naučili se boste razlagati kromatogram, kaj pomenijo posamezne cone na njem, kaj pomenijo različne barve in oblike
  5. naučili se boste, kako na osnovi podatkov, pridobljenih s kromatogramom, izboljšamo zemljo
  6. DARILO: dobili boste kromatogram svojega vzorčka zemlje in njegovo razlago

 

ŠE NEKAJ O ZAČETKIH: “Kako sva se z Andrejo lotili kromatografije?”

Junija 2014 sem na konferenci o biooglju v Oxfordu prvič slišala o metodi ugotavljanja kakovosti in vsebnosti prsti, imenovani kromatografija prsti, ki jo je uporabljal  že pionir biodinamike Rudolf Steiner. Med večernim klepetom v restavraciji hotela mi je eden od udeležencev g. Robert Duke povedal za zanimivo metodo analize prsti, ki je več kot zgolj kemično seciranje vsebine, pač pa skoraj že umetniški vpogled v njeno vitalnost. Za kromatografijo je izvedel, ko se je udeležil neke delavnice na to temo in z veseljem delil svoje navdušenje z mano.

 

Po vrnitvi v Slovenijo mi informacija ni dala miru. Lotila sem se zbiranja podatkov, naročila potrebne pripomočke, in prosila za več znanja vse, za katere se mi je zdelo, da ga morda imajo. Žal moje znanje dela v laboratoriju ni zadoščalo, navodila, ki sem jih dobila, pa očitno tudi niso bila dovolj popolna. Pravega rezultata nikakor ni in ni hotelo biti. Po letu dni »samskega« poskušanja sem za pomoč prosila prijateljico Andrejo Sivec, ki je univ. dipl. inž. kem.inž.

 

Znanja ji torej ne manjka! A je na videz preprosta metoda tudi zanjo predstavlja trši oreh, kot se je zdelo na prvi pogled. A kjer je volja, je pot – po skoraj natanko enem letu poskušanja, učenja na napakah, vztrajnosti, nama je končno uspelo. Rezultat so prve domače, slovenske, kromatografske slike prsti in komposta. In res je – kromatografi so tako čudovito lepi, vsak je drugačen – še lepši pa morda zato, ker za čudovitimi oblikami ni zgolj abstrakten občutek, pač pa zanimiva vsebina, ki pripoveduje zgodbe o živosti zemlje, iz katere zraste vse, kar je živega na kopnem delu našega planeta. Vpogled v dušo zemlje te takoj začara in z veseljem bi sliko obesil na steno svoje sobe. Zato povsem razumem mehiške ekološke kmete, ki s kromatografi svoje zemlje krasijo stene svojih hiš! Bojca

 

Fižol; naša kulturna in naravna dediščina

Fižol je zaradi velike prehranske vrednosti in zdravilnih učinkovin v svetovnem merilu daleč najpomembnejša stročnica v vsakodnevni prehrani ljudi.

V genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije hranijo več kot 1000 genskih virov fižola, ki so bili v devetdesetih letih zbrani na območju Slovenije

Fižol; rastlina iz družine metuljnic pa je več kot pomembna beljakovinska hrana, je del naše identitete, del preživetvenih strategij in tudi del naše kulture. Ta  mala zrna različnih velikosti, barv in okusov združujejo tradicijo, kulturo, preteklost in sedanjost …  OHRANIMO FIŽOL z lastnim semenarjenjem

V nadaljevanju nekaj sort ki jih osebno vzgajam na našem vrtu

1.Laški fižol

Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Sejanje / sajenje: 
april
maj
junij
Semena posadimo na stalne grede, ko minejo spomladanske pozebe. Sadimo jih 5 cm globoko in v krogih, kjer so semena medsebojno oddaljena okoli 15 cm
Čas cvetenja: 
julij
avgust
september
Nabiranje: 
avgust
september
oktober
2. Češnjevec. Nizek
Za zrnje, obilno rodi. Nitast .
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Čas setve: Vsake 3–4 tedne od aprila do konca junija.
Sadilna razdalja: Med vrstami 40 cm, med semeni 6–8 cm.
Čas pobiranja pridelka:  Zrnje avgust–september.
Srednje pozen nizki fižol za pisano zrnje. Stroki so ravni in zeleni. Je zelo rodna sorta, primerna za pridelavo zrnja. Zrnje je rumeno s svetlo vijoličnimi in rdečimi lisami. Sejemo ga v vrstice, ne v kupčke.
3. Berggold. Nizek stročji fižol, rumeni tanek strok, obilno rodi.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Tradicionalna evropska sorta. Najzgodnejši nizek fižol, ki dozori v dveh mesecih. Ima zlato rumene, fine okrogle stroke. Tudi za zamrzovanje. Poživi solate. Fižol sadimo na prosto vsake 3-4 tedne od konca aprila do konca julija
4. Češnjevec Visok fižol za zrnje, pisani strok, obilno rodi.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
5.Ribnčan Nizek fižol za zrnje in strok (ko je strok star je nitast), obilno rodi.
Rdeči fižol, ima več imen, mehiški, ledvičkar, Ribnčan. Ima zelo dober okus, obdrži lepo obliko, ko je kuhan, zelo primeren za rižote, solate in mehiške jedi, da močno temno juho, a ga je potrebno dlje kuhat
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Cvetovi so najprej kremaste barve, potem bele in ko ovenijo spet kremasti:
Stroki na rastlini:
“dr. Kristina Ugrinovič iz KISa pravi, da to ni čisto ta pravi Ribnčan, ampak malo izboljšana različica, ki je nastala iz rdečih mehiških fižolov. Tudi ta se množično razmnožuje v Ribnici, je zgodnejši in bolj rodoviten. Ta pravi Ribnčan zori šele v septembru, je polplezalec, saj za rast rabi delno oporo. Navadno je bil med koruzo ali pa v krompirju. Ta pravi Ribnnčan ima poleg rdečkaste barve še temnejše črtice.”
Pravi Ribnčan ima pisana rdečerjava zrna z majhnimi temnimi črticami
Višina:
nizek, v=cca 60-85cm, brez tendence ovijanja
Cvetovi:
beli

Stroki:
zeleni, ploščati,imajo nitke

Zrnje/seme:
rjavo oranžno rdeče, ledvičaste oblike, 100g vsebuje cca 168 suhih zrn

Uporaba v kulinariki:
Stročje: ni primeren za stročje (mehak, a nitkast)

Zrnje:
– Čas kuhanja: s prednamakanjem čez noč se kuha 30min, se ne razkuha. Zrnje spremeni barvo v rdečerjavo.
– Meso kremasto, lupina srednje debela
– Okus dober

6. Top crop. Nizek stročji fižol, zelen debeli in sočen strok, obilno rodi.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Zgoden NIZEK fižol z zelenimi okroglimi stroki. Zelenostročni. Veliki, kakovostni pridelki dolgih in debelih, mesnatih, okusnih, okroglih strokov. Zgodaj zori. Tradicionalna evropska sorta!
Čas setve: april-julij
Čas pobiranja: maj-september
Zeleno stročni. Veliki, kakovostni pridelki dolgih in debelih, mesnatih, okusnih, okroglih strokov. Zgodaj zori. Tradicionalna evropska sorta. Stroki niso nitasti in so zelo okusni. Sejemo
ga v presledkih treh tednov. S tem podaljšamo čas zorenja.
7. Rdeči lišček. Visok fižol za zrnje , .
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Cvetovi:
Beli s pridihom roza barve
Stroki:
zeleni, ploščati, 11,5cm, brez nitkSemena/zrnje:
Zrnje kroglasto, belo z rdečo liso v predelu popka, meja med barvama ostro določena. V 100g= cca 160 zrn

Uporaba v kulinariki:
– Stročje:nima nitk, je pa žilav. Manj primeren za stročje
– Zrnje:

8. Nizek stročji fižol, obilno rodi.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
9. Kafetar. Visok fižol za zrnje in strok, zgodnje in obilno rodi, zgodnji, hitro kuhan, ne povzroča plinov. Podoben tudi Vosceni ledvicar. Morda slednje krajevno ime na Savinjskem za Kafetar
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
10. Nizek fižol za zrnje.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
11. Cipro ali morda Nežika. Nizek fižol za zrnje.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
12. Nizek fižol za zrnje.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
13.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
14. Visok, odporna, nezahtevna, a rodna in trdoživa sorta, stara sorta za strocje in zrnje..
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
15. Barjanec. Dober za stročje, zgoden za visok fižol.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Zelo dober fižol z dolgimi, širokimi, ploščatimi, rumenimi stroki tipa maslenca, ki pa se relativno hitro polnijo, zato ga je potrebno sproti pobirati. Rodi  v dveh etapah, prvo zgodaj poleti in še jeseni .  V poletni vročini pa ne nastavlja strokov. Zraste visoko.

Stroki so sprva svetlo zeleni, kasneje svetlo rumene barve, dolgi 20 cm, krhki, mesnati, brez niti in odličnega okusa. Zgodnejši stroki se obirajo že konec julija. Zrna so črna, srednje velikosti.

Barianec je toleranten na bolezni, zelo dobro prenaša vročino in sušo in tudi v ekstremnih pogojih daje soliden pridelek. V dobrih letinah so pridelki strokov zelo veliki.

Prednosti pred drugimi sortami:

rani pridelek, odlična rodnost, atraktiven videz – zdravi srednje široki, mesnati rumeni stroki, brez niti do fiziološke zrelosti, odličnega okusa, primeren za svežo porabo in zamrzovanje, dobra odpornost na bolezni in klimatske ekstreme.

16. Limski. Visok fižol
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.

Seme kali 7-20 dni. Visok, bujno rastoč (do 4 m), pozen limski fižol, toleranten na vročino. Potrebuje oporo. Posadimo 6 zrn okoli ene oporne palice. Zanimiv tudi v okrasnih posodah na vročih terasah. Stroke redno obiramo, ker s tem spodbujamo rast novih.

V ploščatih, pribl. 7,5 cm dolgih strokih so velika, ploščata, ledvičasta, vijolično-bela semena. Semena imajo okus po kostanjih in masleno teksturo, zato je to idealen fižol za pripravo enolončnic. Semena uživamo sveža ali sušena. Zelo zdrav fižol.

17. Tetovec

Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Fižol tetovec je užitek vsakega vegetarijanca in poslastica za vsakega kuharja, saj služi kot eden glavnih sestavin vseh kuhinj. Ker je poznan v vsakem kotičku sveta, je upravičeno dobil ime kralj fižola.
Je srednje pozni visokifižol za zrnje. Seme je veliko, ledvičaste oblike in bele barve. Odličen zakuhane jedi (pasulj).
Pravi tetovec je širok, dolg, ploščat. Za gravče tavče, prebranac in slično.
18. Čudo Piemonta
Je nizek, zgoden (dozori v 60 dnevih) fižol za stročje in zrnje. Okusni stroki brez niti so ploščati, široki in mesnati, vijolično marmorirani. Pri kuhanju se obarvajo rumeno. Seme je marmorirano (pisano).

Splošno o fižolu

 

Domovina fižola je Južna Amerika. Pred davnimi leti so ga že Indijanci sadili skupaj s koruzo, bučami in konopljo. Uživali so zelenega in posušenega, pa tudi fižolovi listi so bili priljubljeni. V Evropi se prvič omenja leta 1542, Slovenci pa smo ga začeli gojiti v 17. stoletju.

Fižol je danes nenadomestljiva skupina zelenjave. Med povrtninami ima suho fižolovo zrnje visoko energijsko vrednost, saj 100 g vsebuje 335 kalorij. To vrednost predstavljajo ogljikovi hidrati, ki zavzemajo 55 odstotkov od vseh sestavin v zrnu. Lupina suhega zrna je celulozna in težje prebavljiva. Z rednim uživanjem fižolovih jedi telo bogatimo s fosforjem, magnezijem, kalcijem, železom in kalijem. Ker vsebuje fižol malo natrija in veliko kalija, učinkuje diuretično. Vsebuje tudi vitamine iz B skupine, karotin in vitamin C ter vitamin D.

Inki so fižol pridelovali že pred 7000 leti, še posebej v Peruju, Mehiki, Gvatemali in Kostariki. Od tam se je pridelovanje razširilo vse do Kanade in na jugu do Argentine in Čila. Po odkritju Amerike smo ga začeli uporabljati tudi v Evropi. Tu se je pridelava hitro razširila. Odraz tega so številni domači kultivarji.

Lastnosti fižola

Najbolj razširjena vrsta enoletnih zelnatih fižolov je vrsta Phaseolus vulgaris. Korenina fižola prodre v zemljo kar za več kot en meter. Ima tanko steblo, ki se imenuje vit, vse viti grma pa vitje. Fižol cveti belo, rumeno, bledorožnato, rdeče ali vijolično. Plod fižola je rumen, zelen ali pisan strok z nitmi ali brez. Najbolj znani varieteti fižola sta nizki in visoki fižol. Slednjega poznamo tudi kot fižol preklar.

Fižol slabo prenaša vročino in sušo, potrebuje pa toplo in vlažno podnebje. Dobro uspeva na peščeno-ilovnatih tleh. Ustregli mu boste, če boste fižolu vsaj v začetku rasti poskrbeli, da bo imel na voljo veliko svetlobe.

Zanimive sestavine fižola

Rafinoza v fižolu spodbuja rast in aktivnost koristnih bakterij. Fitat v fižolu deluje proti raku, preprečuje nastanek ledvičnih kamnov in oksidaciji. Tudi polifenoli v fižolu so znani kot snovi z antioksidativno aktivnostjo. Poleg tega delujejo proti raku in mutacijam. Izoflavona v fižolu genistein in daidzein, naj bi bila v pomoč pri premagovanju težav v menopavzi, za sestavini fižola kamferol in kvercetin pa velja, da lahko posredno delujeta proti vnetju. Saponine povezujejo z različnimi koristnimi in zaščitnimi vplivi na zdravje s proti glivičnim in proti bakterijskim delovanjem, zniževanjem holesterola ter zaviranja rasti rakavih celic.

Glukokinin v fižolu je pomemben za sladkorne bolnike, saj zmanjšuje količino sladkorja v krvi in seču za 30 – 40 %. Nekatere snovi v fižolu pospešujejo izločanje seča, vežejo, raztapljajo in odvajajo sečno kislino iz telesa, kar je priporočljivo za bolnike, ki imajo težave z ledvicami in mehurjem. Uporaba fižolove moke pomaga pri težavah z nečisto kožo, aknami, ekcemi, lišaji, oteklinami, srbenjem kože in nosečniškimi pegami.
več na https://www.nutris.org/prehr…/zivila-meseca/…/220-fizol.html

Čudotvorni in skrivnostni ORMUS elementi in navodilo za izdelavo

Neverjetna snov, za katero so vedeli tudi stari Egipčani in jo imenovali MFKZT (mufkuzt)  ter jo uporabljali za zagotovilo nesmrtnosti Faraonov

Ta članek predstavlja uvod v novo in doslej slabo poznano odkritje, ki bi lahko bilo zelo pomembno za prihodnost sveta. Vendar pa so znanstvene vloge visoke: če se te trditve dokažejo do konca, bomo morali razmisliti o skupini snovi – verjetno kemijskih elementov – za katere sploh nismo mislili, da obstajajo. Za te snovi je nastal izraz ORMUS. V tem besedilu so predstavljene nekatere zelo sporne ideje o tem, kaj je ORMUS, kot tudi njegove izredne kemijske in fizikalne lastnosti.

Predvsem  pa je praktični pomen odkritja v koristnih učinkih teh elementov na rastlinski in živalski svet. Kot je podrobno opisano v besedilu, je učinek dodajanja teh elementov na pridelek gojenih rastlin naravnost fenomenalen. Izredne koristi so bile dosežene za zdravje ljudi in živali

Kako je David Hudson odkril ORME

Zgodba o tem odkritju se je začela v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z bogatim lastnikom bombažne rastline iz Arizone z imenom David Hudson. Ker so vulkanska tla te regije imela nenavadne lastnosti in je bilo dobro vedeti, da kamnita tla v zemlji vsebujejo plemenite kovine, se je odločil vzeti vzorce za popolno kvantitativno analizo vsebine elementov. Analitiki so bili zmedeni, ko so odkrili, da ena frakcija nasprotuje analizi: ni pokazala lastnosti kovine, ni kemično reagirala in ni imela spektroskopskega podpisa. Na koncu je eden od operaterjev spektroskopa predlagal, da se ga “praži dlje časa”.

Šele takrat so se začele pojavljati spektralne lastnosti in, kar je bilo še posebej presenetljivo, nakazovalo prisotnost nekaterih plemenitih kovin. To je očitno zahtevalo nadaljnje raziskave, zato je Hudson, ki je imel na voljo pomembna zasebna sredstva, najel kemike in se odločil, da bo rešil problem. Rezultati, ki jih je predstavil, so precej podrobni v njegovem patentu.

Vendar pa noben članek na to temo ni bil objavljen v nobeni znanstveni reviji. Ker so Hudsonove trditve tako zahtevne, sem odlašal pisati o njih, v upanju, da bom našel akademsko potrditev

Čeprav se zdi, da v teku ni nobenega uradnega znanstvenega raziskovanja, se slabo povezana skupina znanstvenikov in laikov ukvarja s tem vprašanjem že vrsto let. Brez ugodnosti prejemanja denarja ali razpolaganja z uradnim laboratorijem, ki nimajo nobene zveze s Hudsonom, so lahko pridobili vsaj nekaj njegovih domnevnih rezultatov. Njihovo delo, skupaj s Hudsonovim, je povzeto v nizu člankov Barryja Carterja na njegovi zelo obsežni in informativni spletni strani.

Kakšne zaključke lahko zdaj pripravimo?

Jasno je, da s tem odkritjem vstopamo v novo in zelo zapleteno področje, vendar smo še vedno na samem začetku njegovega poznavanja. Pravzaprav bi lahko rekli, da je novo poglavje v fiziki, kemiji in biologiji odprto. Zdaj se zdi, da je Hudsonovo delo in delo neodvisne skupine nedvomno osnovno dejstvo, da lahko obstaja veliko plemenitih (in nekaj ne tako dragocenih) kovin, vključno z rodijem, iridijem, zlatom, platino, paladijem, bakrom in nekaterimi drugimi. v popolnoma drugačnem stanju, v katerem nimajo kovinskega sijaja, vendar so v obliki sivega ali belega prahu, ko so izolirani v trdnem stanju.

Hudson je podal še tri pomembne trditve, ki bi lahko bile sporne. Trdil je, da je v ORMUS-u oblika teh elementov elektronsko urejena tako, da ne sodelujejo več v kemijskih reakcijah. Prav tako so odsotne povezave, ki imajo v normalnih okoliščinah kovinske atome skupaj, zato so praktično monoatomske. Zato so se prvotno imenovali “orbitalno reorganizirani monoatomski elementi” ali ORME. Novejša dela zdaj kažejo, da so vsaj nekatere od njih lahko diatomične in da so lahko zelo šibke povezave z nekaterimi drugimi elementi, zlasti z alkalnimi kovinami. Zato se splošno ime spremeni v ORMUS. Pogosto jih imenujemo tudi M-stanja teh elementov.

Druga, še bolj radikalna trditev je bila, da nova elektronska ureditev vključuje nastanek Cooperjevih parov, tako da lahko (ali lahko postanejo pod določenimi pogoji) supresibilni pri normalnih temperaturah. Kot dokaz tega je Barry Carter izdal kratek video material, ki prikazuje, kako se sivi prah odbija od magneta.

Lahko pa bi trdili, da ta pojav “poskakujočih zrn” sam po sebi ne dokazuje dokazane superprevodnost.

Ne da bi se poglobili v to polemiko, je vredno omeniti, da obstaja več  publikacij mainstreama, za katere je Hudson trdil, da lahko nudi posredno potrditev. Opisujejo stanje “visokega vrtljaja”, v katerega se lahko vpeljejo nekatere kovine in v katerih se jedro podaljša in dobi višjo vrednost vrtenja. Vendar pa nihče ni uspel proizvajati te vrste snovi v večjih količinah.

Hudson je analiziral veliko število različnih materialov in poročal, da je v večini vzorcev tal, ki jih je testiral, našel ORMUS elemente, zlasti v tleh iz vulkanskih področij. Drugi raziskovalci so kasneje ugotovili njihovo prisotnost v večini testiranih  vzorcev naravnih voda, posebej visoke koncentracije pa so bile odkrite v morjih, zlasti v Mrtvem morju. En raziskovalec jih je celo odkril v zraku. (V zvezi s tem morda ni presenetljivo, da se lahko celo težki elementi v monoatomski obliki obnašajo kot redki plini.)

Hudsonovi kemiki so izvedli analizo velikega števila rastlinskih tkiv in ugotovili, da je ORMUS prisoten v najvišjih koncentracijah v rastlinah, zlasti v aloe (Aloe vera), ki se gojijo na vulkanskih tleh. Prav tako so analizirali telečje in prašičje možgane in ugotovili neverjeten petodstotni delež v suhi snovi. Te analize ni enostavno izvajati, ker zahtevajo pretvorbo ORMUS-a nazaj v kovinsko obliko. Za namene analize se to zgodi med dolgim ​​cvrtjem pred spektroskopskim postopkom, ki ga je uporabil Hudson. Toda priprava kovin v velikih količinah je zelo dolgotrajen postopek, ki ni niti podrobno obdelan niti opisan. Žal se zdi, da se Hudson iz različnih razlogov (navajajo finančna in pravna) ne ukvarja več s tem delom.

Med fizičnimi in kemičnimi lastnostmi je treba še veliko storiti, da bi izpostavili nekatere opazne pojave. Na primer, potem ko je bil vodni pripravek ORMUS rodija posušen na soncu, je Hudson opazil, da je izginil z močnim bleskom, vendar brez zvoka ali udarnega vala. Kar je še bolj nenavadno, ko je delal z ORMUS iridijem in ga izmenično izpostavljal segrevanju do rdečice in ohlajanja, je odkril, da njegova teža močno niha z vsakim ciklom kaljenja – tudi do tega da je v eni točki izgubil in nato ponovno pridobil vso svojo težo. Ti rezultati so vključeni v hiperdimenzionalno teorijo finskega teoretičnega fizika Mattheija Pitkänena

Neodvisni raziskovalci so potrdili tiho  svetlobo bleska, obstaja pa tudi trditev o potrditvi spremembe mase. Več jih je opazilo še en čuden pojav: na zunanji površini zaprtih posod se tvorijo tekoče kapljice, ki vsebujejo koncentrirane ORMUS elemente – še posebej pod vplivom magnetnih polj. To jih je pripeljalo do predpostavke, da lahko atomi ORMUS elementov preidejo skozi stene kvantnih tunelov in z njimi potegnejo malo vode. Prav tako še ni bilo pojasnjeno, da nekateri ORMUS pripravki v vodni raztopini prejmejo statični električni naboj. Izpraznitev se pojavi z zvočno iskro, po kateri se naboj ponovno ustvari in se lahko spet izprazni neštetokrat.

Biološki učinki ORMUS-a

Biologija teh materialov je tudi popolnoma odprta za raziskave. Lahko bi rekli, da se je novo poglavje v biologiji že začelo – s kvantnim razumevanjem življenja. Po tem mnenju je mogoče holistične atribute življenja razložiti le na podlagi kvantne koherentnosti; to pomeni, da navidezno naključna aktivnost bioloških molekul (v skladu s klasično termodinamiko) dejansko koordinira isto kvantno načelo, ki ureja delovanje laserjev. To radikalno revizijo biologije je prepričljivo predstavil dr. Mae-Wan Ho.5

Novi vidiki kvantne biologije so se odprli z nedavnimi razburljivimi dokumenti, ki kažejo, da medtem ko  je majhen del DNK namenjen za kodiranje proteinov, njegov večji del (tako imenovani “odpadki DNK”), na način, ki je neodvisen od kemije, deluje kot informacija za kvantno “polje” telesa.  To, skupaj s številnimi objavljenimi prispevki, ki kažejo na prisotnost souperprevodnosti v živih organizmih, bi lahko pomenilo potrditev Hudsonove špekulacije o tesnem odnosu med ORMUS-om in DNK – da lahko celo v resnici  popravi napake DNK.

Hudson je predvidel, da bi ti materiali lahko imeli velik potencial v industriji – še posebej, ko ga je njegova analiza privedla do sklepa, da te plemenite kovine na svetu obstajajo veliko večjem obsegu v tem kot v kovinski obliki. V nekem trenutku pa je njegov stric, ki ga je zanimala alkimija, izrazil stališče, da je mogoče  najti povezavo z “belim zlatom”, ki so ga opisali nekateri alkimisti, kateri je imel zdravilne lastnosti in podaljšal življenjsko dobo.

Zato je preparat z ORMUS-om je dal zelo bolnemu psu. Ko je pes okreval, so se ljudje prostovoljno odločili, da ga sprejmejo sami, rezultati pa so se zdeli dobri. Hudson je nato razdelil vzorce številnim zdravnikom in jim predlagal, da poskusijo ORMUS na nekaj njihovih umirajočih bolnikih. V svojih predavanjih je Hudson predstavil slikovita poročila o nekaterih izjemnih ozdravitvah, ki so se zgodile. Omenil je tudi, da so bili vzorci ORMUS podani številnim laboratorijem, vključno z Merck & Co. in ameriškem nacionalnem inštitutu za raka, ki so ga testirali na kulturah rakavih celic in ugotovili, da ni strupen za te celice.

Od takrat številni neodvisni proizvajalci proizvajajo in prodajajo ORMUS koncentrate, pripravljene iz različnih virov, vključno z morsko vodo, globokomorskimi viri, solmi, pridobljenimi iz mineralnih nahajališč, in nekaterimi zdravilnimi rastlinami, kot je aloe. Te izdelke trenutno uporablja več tisoč ljudi. Čeprav se zdi, da večina med njimi ni trpela zaradi hude bolezni, so mnogi dosegli izboljšanje splošnega zdravja in energije, pogosto pa tudi spremembe v odnosu, ki so po njihovem mnenju duhovni. Kljub temu obstaja več poročil o ORMUS-u na forumih, ki se pripisujejo okrevanju od hude bolezni, vključno z rakom. Vendar je treba vse podatke o zdravju ljudi obravnavati kot nezanesljive. Kliničnih preskušanj ni bilo, niti tabel rezultatov ni. Pri tem je seveda treba razumeti, kako je treba paziti, da ne bi trdili o medicinskih vrednotah materialov, kot so tisti, za katere ni natančne analize.

Če pa se vzdržimo medicinskih meril, je mogoče prikazati trenutne učinke ORMUS-a z nekaterimi tehnikami, ki se pogosto uporabljajo pri spremljanju učinkovitosti terapij energetske terapije. Eden je mikroskopski pregled krvi z uporabo temnega polja. Nekaj ​​ur po zaužitju ORMUS-a (kot pri mnogih drugih koristnih zdravilih, kot so akupunktura, masaža itd.) Je očitno, da rdeče krvne celice postanejo bolj zaokrožene in bolje ločene, zmanjša pa se tudi količina majhnih odpadkov v krvi. poročila EEG o povečanju ravnovesja med levo in desno hemisfero možganov.

Druga obetavna tehnika je bioelektrografija. To je nekoliko širše ime, ki vključuje Kirlianovo fotografijo in postopke, ki so se iz nje razvili. Dr. Konstantin Korotkov jih je razvil v kvantitativno znanost

Tukaj bom opisal svoje izkušnje. Vzel sem patentirano ORMUS pripravo približno eno leto, zavedal sem se povečane energije in občutkov dobrega zdravja. Za testiranje sem uporabil GDV opremo (za vizualizacijo izpuščenih plinov), ki jo je oblikoval dr. Коротков. Najprej sem prenehal jemati zdravilo ORMUS dva tedna, nato sem opravil začetno (kontrolno) merjenje GDV in takoj po tem vzel velik odmerek ORMUS-a (šestkratni priporočeni dnevni odmerek) in kasneje opravil nove meritve v intervalih. Slika 1 [ki ni objavljena tukaj, prim. ur] kaže reakcijski čas, v katerem se površina slike poveča do največ 1,5-kratne kontrole v približno štirih urah, nato pa se počasi zmanjšuje v naslednjih 12 urah. Iz obsežnega dela dr. GDV čakalne vrste so očitno od številnih parametrov slike, ki jih je mogoče analizirati, površina najbolje kaže na stanje splošnega zdravja.

Hudson je predvidio da bi ovi materijali mogli imati velikog potencijala u industriji – posebno kad su ga njegove analize navele na zaključak da ovih plemenitih metala u svijetu postoji daleko više u ovom nego u metalnom obliku. Međutim, u jednom je trenutku njegov ujak, koji se zanimao za alkemiju, iznio mišljenje da bi se možda mogla pronaći veza s «bijelim zlatom» koje su opisivali neki alkemičari, a koje je imalo ljekovita svojstva i produljivalo životni vijek.8  Zato je preparat s ORMUS-om dao jednom vrlo bolesnom psu koji je trebao umrijeti od raka i groznice uslijed ugriza krpelja. Kad se pas oporavio, ljudi su se počeli dobrovoljno javljati da ga i sami uzmu, i čini se da su rezultati bili dobri. Hudson je nakon toga podijelio uzorke mnogim liječnicima, predloživši im da isprobaju ORMUS na nekolicini svojih pacijenata na samrti. U svojim predavanjima, Hudson je predstavio slikovite izvještaje o nekim izvanrednim ozdravljenjima koja su se dogodila. On također spominje da je uzorke ORMUS rodija dao određenom broju laboratorija, uključujući Merck & Co. i američki Nacionalni institut za rak, koji su ga testirali na kulturama stanica raka i utvrdili da nije toksičan za te stanice.

Od tog vremena pojavili su se mnogi nezavisni proizvođači koji proizvode i prodaju koncentrate ORMUS-a pripremljene iz raznih izvora, uključujući morsku vodu, vodu iz dubinskih izvora, soli izvađene iz mineralnih naslaga i određene ljekovite biljke kao što je aloja. Ove proizvode trenutno uzima vjerojatno nekoliko tisuća ljudi. Iako se čini da većina njih nije bolovala od teških bolesti, mnogi su postigli poboljšanje općeg zdravlja i energije, često uključujući promjene stavova koje sami smatraju duhovnim. Usprkos tome, na forumima se može naći nekoliko izvještaja o ORMUS-u pripisivanim oporavcima od teških bolesti, uključujući rak. Ipak, sve podatke o ljudskom zdravlju treba smatrati anegdotalnim. Nisu provedena nikakva klinička ispitivanja, nema čak ni tablica prikupljenih rezultata. Ovdje je, naravno, potrebno shvatiti koliko treba paziti da se ne iznose nikakve tvrdnje o medicinskim vrijednostima materijala poput ovih, za koje ne postoje precizne analize.

Međutim, ukoliko se i suzdržimo od medicinskih kriterija, moguće je demonstrirati trenutne učinke ORMUS-a određenim tehnikama koje se široko primjenjuju u praćenju djelotvornosti terapija energetske medicine. Jedna je mikroskopiranje krvi primjenom tamnog polja. Par sati nakon uzimanja ORMUS-a (kao i kod mnogih drugih blagotvornih tretmana kao što su akupunktura, masaža, itd.), vidljivo je da crvene krvne stanice postaju zaokruženije i bolje odvojene, i smanjuje se količina sitnih otpadaka u krvi.9  Također postoje izvještaji EEG studija o povećanju ravnoteže između lijeve i desne hemisfere mozga.

Još jedna obećavajuća tehnika je bioelektrografija. To je nešto širi naziv koji uključuje Kirlianovu fotografiju i postupke koji su se razvili iz nje. Dr. Konstantin Korotkov ih je razradio u kvantitativnu znanost.10,11

Ovdje ću opisati vlastito iskustvo. Uzimao sam patentirani preparat ORMUS-a oko godinu dana, bio sam svjestan povećane energije i osjećaja dobrog zdravlja. Za testiranja sam koristio GDV opremu (za vizualizaciju oslobođenih plinova) koju je konstruirao dr. Korotkov. Prvo sam prestao uzimati ORMUS na dva tjedna, a zatim sam napravio početno (kontrolno) mjerenje GDV-om i odmah nakon toga uzeo veliku dozu ORMUS-a (šest puta veću od preporučene dnevne doze) i kasnije obavio nova mjerenja u intervalima. Slika 1 [koja ovdje nije objavljena, prim. ur.] prikazuje vremenski tok reakcije u kojem je površina slike narasla na maksimalnih 1,5 puta više od kontrole za oko četiri sata, nakon čega je polako opadala kroz narednih 12 sati. Iz opširnog rada dr. Korotkova s GDV-om očigledno je da, od mnogih parametara slike koji se mogu analizirati, površina najbolje ukazuje na stanje općeg zdravlja.

Čitatelji koji žele napraviti neke od ovih proizvoda za sebe mogu pogledati opise metoda na web-lokaciji Barrya Cartera.12  Najjednostavnija procedura uključuje samo podizanje pH vrijednosti otopine morske soli na 10,6 do 10,78. Nastali precipitat, koji se sastoji uglavnom od magnezijevog i kalcijevog hidroksida, povlači sa sobom na dno ORMUS elemente. Nakon toga dovoljno je isprati veći dio soli.

Rezultati ORMUS-a u poljoprivredi

Imajući u vidu poteškoće s pribavljanjem znanstvenih podataka u vezi s ljudskim zdravljem, veći naglasak moramo staviti na učinke na biljke. Ti učinci su neosporni i zaista fenomenalni. Može ih se vidjeti na nekoliko web-lokacija.13

Najčešće se koristi preparat koji je najjednostavniji i najjeftiniji: sirovi koncentrat dobiven iz morske vode. U poljoprivredi su se zapravo i prije otkrića ORMUS elemenata koristili proizvodi iz mora, posebno alge. Neki su ljudi čak izvještavali o dobrim rezultatima od polijevanja tla neprerađenom morskom vodom.

Dr. Maynard Murray14 zabilježio je velik broj podataka o zdravlju životinja hranjenih zrnjem uzgojenim na zemljištu tretiranom morskom vodom. Izveden je jedan eksperiment sa sojem miševa kod kojeg 90% jedinki normalno razvije spontani rak dojki. Međutim, od miševa hranjenih zrnjem s tretirane zemlje samo je 55% dobilo rak, a u drugoj generaciji ta je brojka smanjena na dva posto. Naravno, tako tretirana zemlja s vremenom bi postala preslana, pa bi prinosi počeli opadati. Međutim, procedura koncentriranja ORMUS-a vjerojatno povećava njegov udio u odnosu na sol oko 80 puta. Dr. Murray je komentirao da se ljudske populacije u kojima su maligne bolesti rijetke obično nalaze u krajevima gdje «vrlo malo vode otječe u more», tako da vitalni elementi koje voda ispire s planina ostaju i ponovno se koriste.

Potrebno je vrlo malo koncentrata: od deset do pedeset litara po hektaru, ovisno o kulturi. Međutim, rezultati korištenja koncentrata ORMUS-a daleko nadmašuju one dobivene s morskom vodom. Štoviše, bez fotografskih dokaza bilo bi teško povjerovati u njih. Na primjer, stablo oraha tretirano nekoliko godina naraslo je preko dvaput veće od kontrolnih stabala i sada daje šest puta veću masu oraha – a sami orasi su veličine mandarina! Stablo šljive dalo je, u prvoj godini tretiranja, pojedinačne plodove koji su bili gotovo dvaput teži od plodova kontrolnog stabla, a u drugoj godini bili su preko pet puta teži. Jedna fotografija prikazuje stabljike kukuruza koje su tako visoke da vlasnik mora stajati na ljestvama kako bi dohvatio vrh. Čini se da su visoke oko 3,6 metara. Uzgojene naranče bile su velike poput dinja! Mnogo je takvih primjera. Osim toga, postoje brojni dosljedni izvještaji osoba koje koriste ORMUS da biljke tretirane ORMUS-om nisu samo mnogo plodnije, nego i ranije sazrijevaju, trebaju manje gnojiva i otpornije su na štetočine. Čak su i ukusnije!

Moje osobno iskustvo tiče se krumpira. Od četiri reda (koji su se sastojali od dvije sorte), dva su bila tretirana, a dva su primala odgovarajuće količine vode. Prilikom vađenja, ukupna težina gomolja kontrolnih biljaka bila je 14,07 kg, a tretiranih 26,33 kg. K tomu, iako nemam prave kontrolne biljke, neke od mojih mrkava bile su teške preko jedne funte [0,454 kg].

Mjerenja dosljedno pokazuju da se prinosi nastavljaju povećavati tijekom druge i narednih godina nakon tretiranja. To se vrlo vjerojatno može pripisati ORMUS-ovom učinku povećanja broja mikoriza – gljivičnih simbionata nužnih za rast biljaka. Važnosti ovih gljiva još uvijek ne odajemo dovoljno priznanje.15  Kod pretjerane upotrebe kemijskih gnojiva i herbicida njihova količina u tlu ozbiljno se smanjuje.

Naravno, nema nikakvih dokaza da su ovi rezultati, koliko god bili impresivni, posljedica primjene ORMUS-a. Neki bi i dalje mogli tvrditi da su ti učinci posljedica dodavanja konvencionalnih minerala. To će, kao i toliko toga što sam ranije spomenuo, morati pričekati precizan znanstveni rad.

Potencijalne primjene ORMUS elemenata

Međutim, to ne znači da bismo trebali čekati na takve radove prije nego što iskoristimo ova otkrića. Rast svjetskog stanovništva je neumoljiv, dok je u isto vrijeme površina obradive zemlje ograničena i već se skoro u potpunosti obrađuje. Kad bi bilo moguće povećati proizvodnju samo dvostruko ovim jednostavnim preparatom od morske vode, obilje bi zamijenilo glad koja nam u suprotnom prijeti. A ljudsko zdravlje bi, čak i bez upotrebe ORMUS-a kao izravnog dodatka prehrani, bilo uvelike poboljšano. Osim toga, budući da se morska voda ne može patentirati, mala je opasnost da bi multinacionalne kompanije mogle monopolizirati tržište i prodavati proizvod po napuhanim cijenama, previsokim za poljoprivrednike Trećeg svijeta.

Kako je došlo do toga da biljkama, kopnenim životinjama i ljudima, kako se čini, tako kronično nedostaju ovi elementi? Budući da su oni tako koncentrirani u morskoj vodi, moglo bi se pretpostaviti da su, tijekom života na Zemlji, uglavnom bili isprani u more. To bi moglo pružiti djelomično objašnjenje za širenje pustinja po tako velikom dijelu kopna. A opće smanjenje rasta biljaka doprinijelo bi porastu koncentracije ugljičnog dioksida kojega smo svjedoci, a time i globalnom zagrijavanju. Tretiranje velikih površina zemlje tako bi moglo biti izuzetno korisno za neutraliziranje globalnog zagrijavanja. Mogli bismo zamisliti prskanje velikih površina, posebno šuma, iz aviona. Uz to, kao zamjenu za fosilna goriva, bilo bi moguće proizvesti daleko veće količine usjeva za biogoriva na manjim površinama tla.

Vremena je malo. Želimo li spriječiti najgoru ekološku katastrofu, moramo djelovati na brojne načine. Među njima bi vrlo važnu ulogu moglo odigrati tretiranje tla ovim proizvodima od morske vode. Moramo se time početi baviti odmah. Zbog toga molim svakoga tko je pročitao ovaj članak da poduzme sve što može kako bi proširio informacije o ORMUS-u.

 Dr. sc. Roger Taylor, dr. vet. med. © 2006. Email: rogerbt@onetel.com Objavljeno u: Caduceus, br. 71. proljeće 2007. Web-lokacija: http://www.caduceus.info

Poleg izjemno povečane produktivnosti pri vzgoji rastlin se beleži tudi druge koristi:

– večja odpornost proti škodljivcem, 
– suši in mrazu;
– predhodno zorenje;
– daljši rok uporabnosti
– povečana vsebnost hranil, kot so sladkorji, beljakovine, mineralov in vitaminov.

Fotografija osebe Nina de Gleria.

Rezultati uporabe ORMUS elementov na rastlinah daleč prekašajo sorodne oz tiste z morsko vodo ali proizvodi iz morja npr. kot alge. Dejansko bi brez fotografskega dokaza bilo težko verjeti. Na primer, oreh tretiran par zaporednih let je zrasel za več kot dvakratno višino kontrolnih dreves in sedaj proizvaja šestkratno težo orehov   oreščki sami pa so velikost mandarine!

Slive so skoraj dvakratne velikosti. Pomaranče so velike kot melone! Obstaja veliko takšnih primerov. Poleg tega obstajajo dosledna poročila tistih, ki uporabljajo ORMUS, ki so prejemali ORMUS kulture ne le veliko bolj plodno, ampak tudi dospejo prej, potrebujejo manj gnojil in so bolj odporne na škodljivce. Celo okusnejša!

Povzeto po članku Čudotvorni i zagonetni ORMUS elementi (Nexus br. 17)

Z močno povečano produktivnostjo organskega kmetijstva, bi ORMUS  lahko pomagal prepričati oblasti, da se  iz uporabe umaknejo gensko spremenjene in kemično podprte usmeritve, ki so tako
uničujoče. Poleg tega ORMUS omogoča rastlinam, da bolje izkoristijo minerale ,ki so že prisotni in bi se zato lahko uporabili za oživitev izčrpanih tal.

Navodila za pridobivanje ORMUSA

Za izdelavo ORMUS elementov potrebujemo:
– elektronski instrument za merjenje PH
– dva steklena kozarca 4-5 l
– nekovinsko paličico za mešanje
– natrijev lug NaOH (Merkur, Mavrica) 1kg
– eno škatlo soli mrtvega morja (DM)
– demineralizirana voda
– plastična cevka 4m , 4-5mm debeline ( Merkur)

V prvi kozarec zmešamo 30% NaOH, lahko poln kozarec, preostanek shranimo v plastični flaši
Najprej nalijemo ustrezno količino DEM vode in potem počasi ob mešanju vsipamo lug dokler se popolnoma ne raztopi. Ker je to zelo jedka snov, bodi previden oziroma poskrbi za ustrezno zaščito. (rokavice očala)
Pri raztapljanju nastaja izdatna količina toplote, zato je najbolje to mešanje izvajati v koritu.
Medtem, ko se raztopina ohlaja, vzamemo eno vrečko soli iz škatlje (1/2 kg) in jo v drugem kozarcu raztopimo v 3l demineralizirane vode .ČE OSTANEJO KAKŠNI NETOPNI DELČKI jih odstranimo.Čez kakšno uro začnemo dolivati 30% lužno raztopino v solno raztopino, ob izdatnem mešanju in merjenju ph-ja. Idealni ph je 10.78, optimalno med 10 do11. Nikakor ne sme preseči 11 ph. V začetku se vlije kar izdatna količina NaOH proti koncu pa previdno, ker se lahko hitro predozira.
V slučaju, da se ph prevesi čez 11 popravek naredimo z dolivanjem kisa za vlaganje.
Dobimo mlečno belo raztopino gostejše konsistence. Pustimo stati do naslednjega dne, ko začnemo z izpiranjem.S plastično cevko odtočimo vso vodo do usedline in do polnega natočimo novo dem vodo, dobro premešamo in pustimo stati dokler se ponovno formira usedlina.To ponovimo od 4- 8x odvisno od namena uporabe. Za zalivanje rastlin lahko manjše število izpiranj, za uživanje oziroma osebno uporabo pa vselej 8x izpiranje.
Za zalivanje rastlin :1 dcl usedline na 20 l zalivalne vode

(zapis recepta Aleksander Š.)

 

Terra preta – Tehnologija Za ohranjanje in povecevanje organske mase v zemlji tudi v spremenjenih pridelovalih pogojih podnebnega kaosa

 

Terra preta je s hranljivimi snovmi ekstremno bogat humus.

Pragozd okoli Amazonke v Južni Ameriki je bujna džungla, nedotaknjena in popolnoma neprimerna zabivanje ljudi. Tako zveni običajna dojemanje, ki sedaj doživlja revolucionarno spremembo: v deževnem pragozdu so raziskovalci odkrili ostanke številnih vasi, kakor tudi s človeško roko ustvarjeno čudežno črno prst, ki je nekoč nahranila milijone.

Leta 2005 je ameriški raziskovalec z univerze University of Florida, v sodelovanju z lokalnimi Indijanci plemena Kuikuro našel ostanke številnih starodavnih vasi. Odkritje 28 vasi, s skupnim številom prebivalstva približno 50.000, zlomi predstavo o amazonskem pragozdu kot o človeku sovražni zeleni luknji.

V zadnjih letih so tud drugi raziskovalci našli številna znamenja, da so Indijanci pred 1200 leti obdelovali predele največjegadeževnega gozda in spremenili nerodovitno zemljo v bujne sadne plantaže ter polja, ki so lahko nahranila na milijone ljudi. Ravno to naj bi bil eden od nujnih pogojev, da so lahko v džungli nastale visoko razvite civilizacije vaške skupnosti.

Amazonski pragozd pokriva skoraj dvojno površino Indije – in je območje, ki je najbogatejše z rastlinskimi in živalskimi vrstami. Vendar je paradoksalno, zemlja kiselkasta, ilovnatain ne vsebuje skoraj nobenih hranljivih snovi. V zemlji je le približno deset odstotkov hranljivih snovi, preostanek je vezanv drevesih in rastlinah.

Za poljedelstvo je popolnoma neprimerna – razen če se ne oplemeniti, kar so počeli rodovi Indijancev, da so dobili črno prst tako imenovano terra preto. Terra preta je s hranljivimi snovmi ekstremno bogat humus iz lesnega oglja, ribjih kosti, pepela in iztrebkov (človeških in živalskih) , ki je domnevno stoletja nastajal na kuhinjskih odpadkih.

Drugi raziskovalci menijo, da so Indijanci iz preteklosti zavestno začeli proizvajati in širiti črno prst, ki leži v plasteh do dvametra globoko. Eden od mnogih čudežev pri terra preti je namreč, da se prst ne izčrpa, temveč ohrani rodovitnost tudi po stoletjih, morda tisočletjih intenzivne pridelave.

Antropolog Michael Heckenberger je od leta1993 prečesaval gosto džunglo in mu je s pomočjo satelitskega nadzora uspelo najti ostanke 28vasi, ki so ležale na območju kakšnih 20.000 kvadratnih kilometrov – približno kot Slovenija. Med seboj so bile povezane s popolnoma ravnimi potmi, ki so jih na več mestih na obeh straneh spremljali kanali.

Vasi sobile zgrajene po natančno enakem načrtu: okrogle s centralnim trgom in do 50 metrov široko glavno ulico, ki je bila usmerjena od severovzhoda proti jugozahodu, domnevno po poletnem sončnem obratu. Ravno to načrtovanje vasi je priča napredne civilizacije s stopnjo organizacije, ki je prehitela evropska srednjeveškamesta.

Na poskusnih poljih blizu kraja Manaus v Braziliji so raziskovalci po prastarem receptu uspešno proizvedli rodovitno prst terra preta. Po samo dveh letih jim je tako uspelo pridelati za 800 odstotkov večji pridelek banan , riža in prosakot primerljivih pridelkov, ki so rasli v slabo rodovitni prsti amazonskegapragozda.

Po številnih poskusih z različnimi sestavnimi sta raziskovalca ugotovila, da je najpomembnejša sestavinafino, porozno lesno oglje – približno 150 gramov na kilogram zemlje. Iz analiz izvirne terraprete je znano, da so Indijanci dodajali iztrebke, najverjetneje živalske in človeške, skupaj z živalskimi kostmi ter oklepi želv. Glinene črepinje so bile tudi pomembna sestavina; kaže da so zemlji dajale bolj rahlo konsistenco in je tako bolje sprejemala vodo.

Vir:

http://news.nationalgeographic.com/news/2008/11/081119-lost-cities-amazon.html www. humanurehandbook.com kompostiranjecloveskegagnoja.com – kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču

Vir.Pozitivke

En power point za tiste, ki imajo raje slikce

http://www.biorefinery.uga.edu/docs/Steiner%20FPPC2009%2009_10_09.pdf

http://www.biochar.co.nz/pdf/Learning%20from%20nature.pdf

Knjiga Biooglje za 1000 let rodovitne prsti

 

 Kaj je biooglje?

Ali je neka snov biooglje, nam povedo odgovori na naslednja tri
vprašanja:

1. iz česa je pripravljeno,
2. na kakšen način je pripravljeno,
3. v kakšen namen ga uporabimo.

Biooglje je na določen način pripravljeno oglje, ki ga najprej inokuliramo (t.j. napolnimo z mikroorganizmi), nato pa namensko uporabimo za ohranjanje in povečanje rodovitnosti zemlje.
Pravilno pripravljeno in zato učinkovito biooglje je pripravljeno v procesu pirolize na temperaturi med 500 in 700 °C, na okolju prijazen način, iz neoporečnih (strupov in hazardnih snovi čistih), naravnih ter po možnosti odpadnih organskih snovi ter že napolnjeno z zemlji lastnimi mikroorganizmi in mikorizo. Zemlji prinese veliko koristi: zemlja z njim lažje ohranja vlago, vidno se izboljša njena struktura (velja tako za glinasto, kot peščeno, kot katero drugo vrsto zemlje), privablja deževnike, ker jim ugaja, pospešuje razvoj mikorize (zanje je kot hotel s 5
zvezdicami), nevtralizira kisla ali bazična tla, v katerih rastline ne morejo biti tako uspešne, kot bi lahko bile, predvsem pa je to dodatek, ki se v zemlji ohrani. Ko ga dodamo, ostane v prsti od 50 do 1000 let in ves ta čas deluje koristno.

 

Več lahko prelistate v knjigi

 

Pri Biooglju za terra preto je po ugotovitvah dr. Tanje Bagar potrebno paziti na PAHe in PCBje pri postopku ki ni optimalno izpeljan (predvsem temperatura). Napotilo IJS je da se obrnete na ZZV MB (sedaj NLZOH Maribor), kjer vam bodo najhitreje in najceneje analizirali vzorce. Poleg tega vam lahko dolocijo tudi dioksine in firane, ki se pogosto tvorijo pri nepopolnem izgorevanju snovi kot so PCBji in spadajo med najbolj toksicne snovi.

PAH (lesni katran) in PCB po besedah Tanje nastajata, če proces pirolize ne teče OK in ostaneta v oglju, sta pa precej toksična in jih nikakor nočemo v oglju ali zemlji.
 
V spodnjem dokumentu je odlično opisano kaj vse bi bilo dobro meriti v oglju:
Ko  teče zadeva  v okviru kmetije (odličen primer, kjer  kmet s pirolizo  lesa proizvaja elektriko iz metana, ki je produkt pirolize, tako  odpadno toploto  porabi ostanek ogljika pa dodaja kompostu iz gnoja in drugih odpadkov na kmetiji. Krasen zaključen krogotok s trajnostnim gospodarjenjem in logiko varovanja okolja

Dodatno

Izivi ter druge neizkoriščene rezerve za pridelavo v vrtnarijah ter na kmetijah

 

 

KO V TRGOVINAH LEPEGA DNE NE BO HRANE, SUPERMARKET KOT NAJBOLJ NEVAREN PROSTOR V SODOBNI CIVILIZACIJI

KO V TRGOVINAH LEPEGA DNE NE BO HRANE

Zakaj sta nafta in hrana usodno povezani? Kako je mogoče, da o naših življenjih odločajo ekonomisti, ki živijo od bilance do bilance, in politiki, ki jih zanima le, kako bodo preživeli od enih do drugih volitev?
Zakaj še vedno uničujemo zemljo z novimi nakupovalnimi središči in to kljub temu, da imamo v Sloveniji le 35-odstotno samooskrbo? Zakaj v šolah otroke učijo, da bodo z ugašanjem luči in ločevanjem odpadkov rešili planet, ne povedo pa jim, da je ogrožen obstoj človeka, medtem ko je narava preživela že veliko hujših udarcev? Ne gre samo za ekonomsko krizo, temveč za energetsko krizo civilizacije, ki je usodno povezana s hrano, meni Komat. »Koncept industrijskega pridelovanja si je zamislil njivo kot tovarno z uporabo kemičnih snovi za velikoserijsko proizvodnjo. Dokler je bila nafta poceni, je to še delovalo, potem je morala pomagati
država s subvencijami.
»Pet največjih korporacij sveta obvladuje prehransko verigo, zdravila, gensko tehnologijo, semena, farmacijo. Hrano in zdravje! V Iraku cilj agresije niso bila le naftna polja, temveč tudi centralna genska banka z zbirko 8 tisoč varietet žitaric nekdanjega območja Mezopotamije. Vsaka lastnost ene same stare sorte je vredna
35 do 65 milijonov dolarjev, 8 tisoč vzorcev, ki jih je vojska odnesla, torej pomeni neprecenljivo vrednost. To predstavlja nadzor nad svetovno prehrano. S starimi sortami se namreč lahko nadaljuje vzgoja novih žitaric za prehrano, nove sorte so namreč že povsem degenerirane, da ne zmorejo preživeti brez
kemične podpore.«
Kje je izhod? »Kar je zavoženo na globalni ravni, je treba reševati na lokalni in nihče nam pri tem ne bo pomagal. Na lokalni ravni je
treba ustvariti vzporeden sistem, ki bo deloval v dobro ljudi, in za to ne potrebujemo strank, voditeljev in represivnih organov, temveč dobro voljo in zdrav razum,« meni Komat in dodaja, da imamo znanja dovolj, potrebujemo pogum. »Moramo povezati razbito sedanjost s preteklostjo, s svetom naših prednikov, ki so
razvili znanja, da so preživeli na tej zemlji.«
Novi tednik – TATJANA CVIRN

komat-clanek-v-page-001

SUPERMARKET KOT NAJBOLJ NEVAREN PROSTOR V SODOBNI CIVILIZACIJI

 Pesticidi ali ekologija na slovenskem krožniku? Na leto pri nas raztrosimo 550 ton strupenih pesticidov. Poraba pesticidov v kmetijstvu se v Sloveniji zmanjšuje, so nam povedali na ministrstvu za kmetijstvo. Leta 2013 je bilo na trgu 950 ton pesticidov. Od tega je 400 ton žvepla in bakra, ki sta dovoljena tudi v ekološkem kmetijstvu. 550 ton nevarnih snovi pa na leto potrosimo po naših njivah, vinogradih in sadovnjakih. Manj ton pesticidov ne pomeni manj škode za okolje, saj so lahko pesticidi bolj strupeni od prejšnjih produktov, opozarja uveljavljeni okoljevarstveni aktivist Anton Komat. Opaža tudi, da pri nas nemoteno poteka črni trg s pesticidi. Kronično izpostavljanje kmetijskim kemikalijam, čeprav pri nizkih koncentracijah, vodi do rakavih obolenj, okvar ob rojstvu, okvar živčevja in endokrinega sistema, alergijskih reakcij in drugih težav. Še posebej je to problematično pri otrocih, razlaga strokovnjakinja s področja kemije dr. Vesna Weingerl. »Poudariti moram, da ni problematično le zaužitje posameznega pesticida, katerega učinke na telo testirajo in so velikokrat znani, temveč hkratno učinkovanje mešanic različnih pesticidov in težkih kovin, ki pa še zdaleč ni raziskano. Vsak dan zaužijemo pravi koktajl naravni hrani dodanih kemikalij,« opozarja. Zaradi neraziskanih dolgotrajnih povezav med pesticidi, herbicidi in fungicidi ter zdravjem Anton Komat ocenjuje, da supermarket postaja najbolj nevaren prostor v sodobni civilizaciji. Več v članku Katerine Vidner Ferkov http://www.delo.si/znanje/potrosnik/ekologija-ali-pesticidi-na-slovenskem-krozniku.html

15541426_1474271215924036_1023731780753732969_n

»Frankenstein solata« in kazen za odgovornega strokovnjaka

Operete solato, ki ste jo kupili v supermarketu, in iz nje teče zelena voda. Obrnete se na pristojne inštitucije in novinarje, saj nočete zastrupljati sebe in svoje družine.

Prav to je storila občanka, ki je pristopila do novinarke Primorskih novic Jasne Arko. Med poizvedovanjem so jo usmerili na strokovnjakinjo koprskega zavoda za zdravstveno varstvo dr. Agnes Šömen Joksič, ki pa na vprašanje novinarke ni odgovorila. Na neodzivnost se je zelo kritično odzval njen kolega dr. Gorazd Pretnar, saj je šlo za pomembno vprašanje − dolžnost odgovoriti javnosti, kar je osnovni namen javnih uslužbencev. Dr. Agnes Šömen Joksič je vložila zasebno tožbo proti kolegu.

Kako lahko upamo na varnost živil, če so tisti, ki ji stojijo ob strani, očitno načrtno utišani? Dr. Gorazd Pretnar je bil namreč spoznan za krivega žalitve kolegice.

»Ker so kazni, izrečene na sodiščih vzgoja širših množic, je sporočilo sodnice Julijane Kravanja šeststočlanskemu kolektivu Nacionalnega laboratorija za zdravje, hrano in okolje: ‘Ne opominjajte kolega, ki ne opravlja svoje naloge v imenu javnega zdravja, ker je to kaznivo dejanje s posledico, vi in vaša družina bosta ob nekaj plač.’«

15578915_1474271219257369_2071644749375466255_n

Poraba pesticidov v kmetijstvu se v Sloveniji zmanjšuje, so nam povedali na ministrstvu za kmetijstvo. Leta 2013 je bilo na trgu 950 ton pesticidov. Od tega je 400 ton žvepla in bakra, ki sta dovoljena tudi v ekološkem kmetijstvu. 550 ton nevarnih snovi pa na leto potrosimo po naših njivah, vinogradih in sadovnjakih.

Manj ton pesticidov ne pomeni manj škode za okolje, saj so lahko pesticidi bolj strupeni od prejšnjih produktov, opozarja uveljavljeni okoljevarstveni aktivist Anton Komat. Opaža tudi, da pri nas nemoteno poteka črni trg s pesticidi.

Na ministrstvu za kmetijstvo priznavajo, da je nadzor nad črnim trgom zelo težaven. Analitsko neregistriranih sredstev ni mogoče določiti v rastlinah, samih vzorcev pa ni ne na uradnem trgu ne pri kmetovalcih. Ugotavljajo, da so takšne učinkovine lahko zelo slabe kakovosti, vsebujejo dodatke, ki so sporni za zdravje in hkrati izjemno poceni.

»Najbolj so problematični pesticidi, ki so ilegalno uvoženi − nekoč iz Hrvaške in zdaj iz Srbije, Bosne oziroma držav tako imenovanega tretjega sveta. Tam je mogoče kupiti tudi takšne, ki v Evropski uniji sploh niso dovoljeni,« pojasnjuje sogovornik

Ekološke hrane iz Slovenije po nekaterih virih ni niti odstotek v skupni ponudbi prehrane.

15542226_1474271212590703_2099755599767883193_n

Ekološke hrane iz Slovenije po nekaterih virih ni niti odstotek v skupni ponudbi prehrane. Boris Fras, predsednik Zveze združenja ekoloških kmetov Slovenije, se s to statistiko ne strinja, saj ekološki kmetje ne pridejo do velikih trgovin.

Pojavljale so se tudi kritike, da za državne subvencije, namenjene ekologiji, kmetje gojijo travo, namesto hrano za ljudi. Razpredelnica ministrstva za kmetijstvo to potrjuje, večina ekoloških kmetijskih površin je namenjena travi. Vendar prav tako ni nepomembno, s čim se prehranjujejo živali za mleko in meso, čeprav je zadnje daleč od ekoloških smernic v času podnebnih sprememb.

Pridobivanje ekološkega certifikata za hrano je še eno področje, kamor je posegel uradniški odnos s svojimi lovkami, saj žali predvsem z zelo dolgotrajnim postopkom pridobitve certifikata, komentira dr. Vesna Weingerl s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. »V želji, da proizvede zdravo, do narave prijazno živilo, stoji kmet pred oviro, da lahko to živilo proda kot ekološko šele čez veliko časa, velikokrat šele čez tri leta ali celo več.«

Kakor kažejo podatki ministrstva, je bilo leta 2013 pri nas registriranih 3049 ekoloških kmetij v kontroli. Biodinamično kmetovanje pa je v uporabi le na osemindvajsetih kmetijah. Za primerjavo: konvencionalnih kmetij v Sloveniji je 72.600. Fras kljub temu podatke označuje za zelo optimistične, saj se je število ekoloških kmetij v Sloveniji zelo povečalo. »Za ekološko kmetovanje za zanimajo tudi mladi,« ne skriva navdušenja. Predvideva, da se utegne število ekoloških kmetij povzpeti na 4000. Kljub temu da trenutna državna sekretarka na področju kmetijstva, mag. Tanja Strniša, ne daje posebne prednosti ekološkemu kmetijstvu, opaža Fras.

»Posvojite kmeta!«

15665609_1474288505922307_2779672304016869061_n

Vsak kmet ima v Sloveniji vsaj dva birokrata, ki mu ukazujeta, kako naj kmetuje, nam je zaupal kmetijski svetovalec, ki se noče izpostavljati.

»Mi smo kmetje in to hočemo tudi ostati! Hočemo imeti svobodo,« je jasen Boris Fras. »Birokratski pristop me ne zanima,« odločno doda.

Fras ne skriva, da mu je žal, da francoski model, kjer skupina ljudi »posvoji kmeta«, pri nas ni zaživel. To pomeni, da se skupina ljudi zanima za izbranega kmeta, kaj se dogaja na njegovem polju, mu pomaga in z njim sodeluje. V zameno so zagotovljeni zaupanje in kakovostni pridelki.

Kot pravi, pričakuje, da se bodo mladi ekološki gospodarji usmerili v pridelavo zelenjave, kar v našem podnebju ni preprosto. Pojasnjuje, da so subvencije za ekološko pridelavo zelenjave nizke in zato je ekonomska tveganost take pridelave visoka: »Poleg tega so ekološka semena draga in pridelek manjši, s čimer se je treba sprijazniti.«

»Slovenija ni idealna za zelenjavo,« se strinja tudi Fanči Perdih, diplomirana agronomka, ki se je specializirala za ekološka semena. Vendar, kot ugotavlja, je z lokalnimi semeni, kolobarjenjem in naravnimi pripravki mogoče dosegati dobre rezultate.


Več v članku Katerine Vidner Ferkov

http://www.delo.si/znanje/potrosnik/ekologija-ali-pesticidi-na-slovenskem-krozniku.html

Pomen deževnikov pri sonaravni pridelavi živil na vrtu ali kmetiji ter gojenje deževnikov

Že v 18. stoletju je angleški naravoslovec White leta 1777 opozarjal vrtnarje in kmete na pomen deževnikov. Intenzivnejše proučevanje pomena deževnikov v procesih nastajanja rodovitne zemlje pa se je pričelo z Darwinom, 100 let kasneje. Darwin je rezultate svojih poskusov objavil 1881 v delu „Nastajanje prsti pod vplivom deževnikov z opazovanjem o obnašanju deževnikov“. Zanimivo je, da je H. Schreiner samo 5 let pozneje povzel Darwinove ugotovitve v slovenskem listu Kres in s tem opozoril slovensko javnost na pomen deževnikov.

Ocenjuje se, da je na svetu preko 450 vrst deževnikov. Ker pa so številna območja še neraziskana, jih je sigurno še dosti več. Po nekaterih podatkih je Slovenija s 70. vrstami in 2. podvrstami najbogatejša na svetu, seveda na enoto površine.12936627_1088025671220501_3340350365795962265_n

Deževniki so v tleh del makrofavne in ena najpomembnejših živalskih skupin, ki sodelujejo v kroženju snovi v naravi. Njihova vloga je mnogovrstna. Ker živijo v širokem območju, marsikje do matične (to je nepropustne) podlage, je zelo pomembno mehansko mešanje plasti zemlje, ko prenašajo humusne in mineralne snovi v globino in obratno. Deževniki namreč gredo pozimi, ko vrhnja plast zemlje zmrzuje in poleti, ko se zelo izsuši v globino. S prehajanjem rijejo skozi plasti zemlje rove in s tem tla prezračujejo ter povečujejo njihovo propustnost za vodo (povečujejo drenažnost tal), pa tudi zmogljivost za skladiščenje vode. To je pomembno tudi za preprečevanje erozije in za zmanjšanje občutljivosti za sušo. Zelo pomembno je, da deževnik ob požiranju organske snovi, požira tudi mineralne delce, ki se v njegovih prebavilih povezujejo v organsko mineralne komplekse. Nanje se vežejo različni anioni in kationi, ki so za rastline zelo pomembni. Te komplekse, ki jih imenujemo glistine, deževnik izloča in z njimi bogati tla. Glistine imajo namreč znatno več rastlinskih hranil – fosforja, kalija, dušika in drugih hranil, kot navadna tla. Nadaljujte z branjem

HERBICID GLYPHOSAT, AKTIVNA SNOV V ROUNDAP-U NAJDEN V 77% VZORCEV DEŽJA

Glede na to, da je najpogosteje uporabljen herbicid, podatek niti ni tako presenetljiv. Sicer je kampanja proti glifosatu vsaj nekoliko nenavadna, glede na vprašljive učinke na človeka. Na drugi strani imamo ogromno fungicidov in insekticidov z dokazanimi kancerogenimi in mutagenimi učinki, ki jih nikoli nobeden ne omenja. Točno v tem trenutku ogromno vinogradnikov škropi vinograde s klorpirifosom, ki že v majhnih dozah povzroča razvojne motnje pri zarodkih in otrocih (dokazano in podprto z veliko študijami). Po navodilih proizvajalca je vstop v vinograde prepovedan 12 dni po tretiranju. Sam nisem ob vinogradih nikoli videl opozorilnih tabel, videl pa sem nosečnice, ki se ob in v vinogradih sprehajajo…

unnamed

 

 

Več na

http://www.cornucopia.org/2014/03/roundup-weedkiller-found-75-air-rain-samples-gov-study-finds/

 

Leta 2003/4 so v padavinah našli 21 insekticidov, 18 herbicidov in 40 njihovih razpadnih produktov. Nadvse blagodejen učinek lahko pričakujemo na naš trud na vrtu. Ko se po dežju rastline sušijo, zadnja kapljica ostane na spodnji konici ali okroglini ploda paradižnika. Ob sušenju se zadnja kapljica manjša in koncentracija pesticidov v kapljici veča, dokler ne nastane za naše oko mikroskopsko majhna poškodba. Vanjo se naselijo glive in v nekaj dneh imamo spodnjo sliko.

unnamed1

Mešanica 18tih herbicidov bo nedvomno opravila svoje delo čemur so herbicidi namenjeni, poškodovanju rastlin. In enako usodo delijo tudi druge rastline bolj “špricamo” bolj so rastline bolne bolj jih zdravimo. In kot je nekoč rekel Anton Komat v bolni pokrajini so vsi njeni prebivalci bolni. Pa dober tek vam voščim.

 

Komentar dr. Gorazd Pretnar

 

Več na to temo

 

GSO hrana in igranje rulete z našim zdravjem

 

“Glifosat je MANJ toksičen kot namizna sol”

 

Množični strupi so samo del načrta

 

 

Lastna pridelava živil ne le za samooskrbo pač pa za OZEMLJEVANJE oz. SAMOZDRAVLJENJE prek stika z energijo Zemlje

 

Namernemu stiku z zemljo, zaradi zdravja, pravimo „zemljenje“. Zemljenje ima vse več privržencev. Eni tekajo v naravi bosi, drugi si pomagajo z ozemljitvenimi rjuhami in ozemljitvenimi blazinami, ki jih postavljajo pred tipkovnico ali na tla pod mizo in se jih dotikajo z bosimi nogami. Zato da lahko elektroni prosto odtekajo s površja v človeka, v zemljo, med hojo, spanjem in med delom. Bosonoga hoja, sedenje, stanje ali spanje na tleh so človeštvu dolgo omogočali, da so lahko elektroni s površja zemlje prehajali v telo in se je vsak del telesa električno uravnal – organi, tkiva in celice.
Zdaj ko smo večinoma obuti, izolirani, pa smo energijsko podhranjeni. Glavna hipoteza raziskovalcev zemljenja je, da lahko prosti negativno nabiti elektroni iz Zemljine površine prodrejo v človeško telo, kjer nevtralizirajo pozitivno nabite proste radikale, ki jim elektronov manjka. Prosti radikali ali reaktivne kisikove spojine danes veljajo za pomembnega povzročitelja kroničnih vnetij, ki so v ozadju številnih degenerativnih bolezni sodobnega človeka.
c19cc48c0e5705c21836e4298ecf62b2
Ob stiku z zemljo se zniža električni potencial telesa (napetost), ta je posledica elektromagnetnega sevanja, ki ga oddajajo električne naprave okoli nas. Ta padec električnega potenciala lahko izmerite tudi sami doma, potrebujete le voltmeter. Izmerite, kakšen potencial imate, ko niste ozemljeni, in kakšnega, potem ko se ozemljite.
Ob ozemljitvi naj bi elektroni potovali skozi prevodno telo na mesto, kjer jih primanjkuje. Poiščejo proste radikale in se z njimi povežejo. Več o delovanju energije zemlje na naše telo lahko preberete tudi v knjigi Zdravilna moč zemlje. Da bi začutili, kako vse skupaj deluje, pa se morate le sezuti … Preprosto? Niti ne. Življenje v mestih, dolga zima in drugi „dosežki civilizacije“ so nas od zemlje toliko oddaljili, da bosonoga hoja ni vedno preprosto izvedljiva
12523972_1077755038914231_7596416974230067488_n

 

 

 

Lastna pridelava hrane ponuja priložnost bosonogega stika z zemljo vsaj že v marcu.

 

12495134_1077764692246599_2274818896613943773_n

Otroci so instinktivno bosi ob stiku z zemljo

Prehranska Samooskrba je eden najbolj zlorabljenih pojmov zadnjega časa, vse bolj postaja politična floskula prežvecenih politicnih klišejev dopadljivih političnih in kojekakvih  gverilskih in etično spornih nastopov za všečne nastope posameznikov, ki se želijo samopromovirati.

12718260_963898163695044_1837204371573259450_n
Dejansko pa je samooskrba s hrano nekaj najbolj samoumevnega že od nekdaj, le sedaj se to vprašanje nekako zelo popularizira. Zanjo ne rabimo megalomanskih projektov, pač pa le en manjši preblisk v glavah zadostnega števila ljudi, da se s tem posledično večina zave prvobitnosti naveze z zemljo, vodo, zrakom in svetlobo ( Več TUKAJ in TUKAJ)

2e0af90803de45d3ce679973ea1db09e

SAMOZDRAVLJENJE prek stika z energijo  Zemlje

   13129333_603227846510275_1761278040_n

Sorodne objave:

Prehranska Samooskrba je eden najbolj zlorabljenih pojmov zadnjega časa, vse bolj postaja politična floskula za všečne nastope posameznikov, ki se želijo samopromovirati.

https://marjankogelnik.wordpress.com/2015/11/28/uglasitev-na-naravne-elemente-in-cikle-pomembnejse-kot-kdajkoli/

https://marjankogelnik.wordpress.com/2016/01/03/zemlja-velika-mati-je-zivo-bitje-nasa-uglasitev-z-njo-pa-je-v-funkciji-prezivetja-in-pomenu-zivljenja-samega/

https://marjankogelnik.wordpress.com/2016/05/09/geomantija-celostna-ekologija-je-umetnost-ustvarjanja-harmonicnega-okolja/

ČUDEŽ uporabe efektivnih mikroorganizmov v kmetijstvu, vrtičkarstvu….

Naša življenja so odvisna od bitij, ki jih je na bilijonkrat več od nas, pa jih je kljub temu videl le malokdo. In vendar je tako! EM tehnologija ali tehnologija efektivnih mikroorganizmov pomeni gojenje, uporabo in obnavljanje močnih populacij koristnih mikrobov v okolju in v različnih sistemih. In zakaj bi to bilo zanimivo za naš vrt, kmetijo….? Bakterije in glive so sposobne čistiti, obnavljati habitate, razgraditi ksenobiotike (naravi tuje spojine), razgrajevati organsko maso in izboljševati plodnost tal.

 

 

Kaj so efektivni mikroorganizmi (EM)?

efektivni-mikroorganizmi-EM

Profesor Higa iz fakultete za kmetijstvo na Univerzi Ryukyu, Okinawa, Japonska, je v dvajsetih letih razvil mešanico mikroorganizmov, ki so nam pomagali na različnih področjih v življenju. To  mešanico efektivnih mikroorganizmov imenujemo EM in je sestavljena iz različnih vrst mikroorganizmov, ki so jih nabrali v naravi in jih gojili na svojstven način.
Nekatere mikroorganizme v medicini in prehrambni industriji že dolgo poznajo in so izredno koristni za človeka, živali, zemljo in vodo. Seveda EM efektivni mikroorganizmi niso bili gensko spremenjeni. Popolno neškodljivost in varnost EM mikroorganizmov se v različnih raziskavah na Japonskem in povsod po svetu vedno znova dokazuje.

KATERI SO NAJVAŽNEJŠI MIKROORGANIZMI V EM?

To so bakterije mlečnokislinskega vrenja, kvasovke, fotosintetske bakterije, aktinomiceti in encimatsko aktivne glive. Vsi ti mikroorganizmi so že davno vključeni v medicino in živilsko tehnologijo in so za človeka, žival, rastlino, tla in vodo zelo koristne. Mikroorganizmi EM niso gensko tehnološko obdelani.

KAKO DELUJEJO EFEKTIVNI MIKROORGANIZMI (EM)?

Delovanje EM temelji na dveh pomembnih načelih:
. NAČELO DOMINANCE (PREVLADOVANJA)
. NAČELO (FERMENTACIJE)

Na splošno ločimo 3 vrste drobnoživk:
. drobnoživke razgradnje (destrukcije)
. drobnoživke priložnosti (oportunosti)
. drobnoživke gradnje (sinteze)

EM IN NJEGOVA UPORABA V ČLOVEKOVEM OKOLJU NIMA OMEJITEV ČLOVEK JIH LAHKO OMEJUJE SAMO Z SVOJO MISELNOSTJO
zap.štev. PROBLEMI REŠITVE
1 Revitalizacija konvencionalnih kmetijskih površiv

in priprava za ekološko kmetijstvo

Pospešena in cenovno ugodna revitalizacija tal z EM v smislu

predelave v zemlji ostalih fitofarmacijskih preparatov in umetnih gnojil

2 Klasično dolgotrajno kompostiranje, z niz stranskimi

produkti in nekakovostnim kompostom

Pospešeno kompostiranje z EM v smislu fermentacije in mikrobiološke

higienizacije ter skrajšan čas kompostiranja na 6-8 tednov brez posebnih

za obračanje komposte grede.Humus je prve kvalitet po uredbi RS brez

omejitve uporabe.

3 Onesnaževanje tal v konvencionalni vgoji rastlin tako

v poljedelstvu,sadjarstvu,vinogradnistvu,zelenjadarstvu,

cvetličarstvu,z fitofarmacevtskimi preparati in umetnimi

gnojili

Zamenjava le teh z EM preparati za zaščito raslin ,za pospešeno rast in

razvoj močnega koreninskega sistema,pristnejši okus,pristnejši vonj,višjo

in daljso obstojnost plodov (kar je pomembno pri skladiščenju in prodaji)

ne onesnažujemo podtalnice in otalega okolja(pomembno za čebele)

4 Težave v živinoreji: živalim neprijazna okolja ,polna

amoniaka,žveplovodika in metana,slab izkoristek zaužite

hrane,visoki veterinarski stroški,slaba kvaliteta gnojevke

zaradi gnitja,preveč gnojenja z umetnimi gnojili,premala

proizvodnja kompostov in humusnih mas, poroznost

zemlje kar se odraža v sušnih obdobjih ,Slovenski zemlji

akutno primanjkuje humusa.

z uporabo EM naredimo živalim v hlevih in farmah prijetna okolja brez

amoniaka,metana in žveplovodika (nastilj še že pripravi z EM),z tem

preprečimo tudi ogrožanje okolice z neprijetnimi markaptanskimi plini

in razne pritožbe občanov.Gnoj in gnojevka pa sta zaradi vzpostavljene

fermentacije pri zaužitju hrane ki vsebuje EM ,kvalitetnejša in polna hranil

za nove rastline-kulture.Posledično zahko iz gnoja in gnojevke

proizvedemo ogromne količine komposta -humusa ki bo zemljo bogativ z

hranili hkrati pa služil kot akomulator vode v sušnih obdobjih.

Ciklična uporaba EM v agronomiji kjer imajo vsi svoje prednosti stroški so

minimalni.

5 Ločeno zbrana frakcija organskih odpadkov,danes

predstavlja v predelavi -v kompostarnah velike težave

zaradi tega ker skoraj iz vsakega gospodinjstva pride

organski odpadek v posodo za biološke odpadke v

plastični vrečki ,nadalje je oteženo ločevanje in

proizvodnja čistih kompostov in humusnih mas ki jih

Slovenija nujno potrebuje.Žal jih do danes uporabljajo

zgolj za deponijsko prekrivanje.V milijonih kubikov letno

EM že od leta 2010 ponuja vsem komunalnim podjetjem sistem ločenega

zbiranja organskih-bioloških odpadkov z posodo ORGANKO IN POSIPOM

BIOGEN.Posoda in posip delujeta v simbiozi insicer posip preprečuje gnitje

in razvoj markaptanskih (šmrdečih)in toplogrednih plinov(metana)

Hkrati nam posoda omogoča da proizvedemo dva nova produkta:

1.Čista kruta fermentirana masa organskega-biološkega odpadka ki se v

v kompostarni v zelo kratkem času spremeni v humus prve kavlitete po

uredbi za komposte RS.

Ista masa predstavlja za bioplinarne za 30-40% kvalitetnejšo surovino

ki da toliko več kvaitetnega plina.Bioplinska gnojevka pa se z dodatno

obdelavo z EM lahko spremeni v kvalitetno organsko gnojilo ali dodatek

proizvodnji humusa.

2.Fermnetacijska tekočina predstavlja tekoče organsko gnojilo ki ga

moramo redčiti z vodo 1:100 do 1:200 .

Hkrati pa koncentrirana deluje kot močan substrat za revitalizacijo mrtvih

greznic in malih čistilnih naprav ter čiščenje odtokov po hiši.

6 Zaradi nepravilnih dimenzioniranj in zastarelih tehnologij

čistine naprave delajo oteženo ali sploh ne delajo v

okvirih ki jih predpisuje zakonudaja,zato se v reke in

rečice izlivajo odpadne vode ki so slabo prečiščene.

Z dodatkom EM se lahko reši problem in se lahko voda očisti do parametov

ki jih predpisuje zakonodaja.Dokazano pa je iz terena da je blata ki nastaja

na čistilnih napravah kot stranski produkt čiščenja odpadne vode vsako

eto manj tako da tudi z njegovo predelavo ni več problema vse kar pa

nastaja se z lahkoto kompostira skupaj z ostalimi organskimi odpadki in

pomočjo EM

7 Kopalne vode v vseh Slovenskih termah vsebujejo

prevelike količine tekočega klora ,ki eritira kožo in oči

Z uporabo EM in kombinacijo morske soli ki z pomočjo impulznih

solinatorjev proizvaja naraven klor ki se kasneje zopet veže v sol in tako

deluje ciklično.Pridobimo vodo ki je prijazna za okolje in kopalce,lahko

ogromno število turistov tudi iz tujine .danes terme postajajo prazne

razen če imajo statur rehabilitacijskega centra na napotnico.

8 Domače vrtnarjenje in domače vrtno kompostiranje,

posledično nepravilno vrtno kompostiranje proizvede

velike količine toplogrednih in markaptanskih plinov

ter nekvalitetnih hranil in kup bolezni ki ogrožajo rast

in razvoj novih rastlin.Zaradi nezait. In neozavešečnosti ljudi

občanov in komunalnih podjetij ,vse preveč odpadkov

pride v zbirne centre in vse premalo se jih uporabi za

proizvodnjo kavlitetnih kompostov in samooskrbo na

na lastnem vrtu.

Zporaba EM vse te nepravilnosti odpravljajo in proizvedemo kavlitetne

komposte brez toplogrednih in markaptanskih plinov ,vrt bogatimo z

kvalitetno humusno maso in hranili ki so dosegljivi koreninskemu sistemu

in pospešujejo rast in razvoj rastlin.

Komunalna podjetja bi morala občanom ponuditi rešitev ki smo jo dali na

trg že leta 2010 jih ozaveščati in zainteresirati da občani za njih zbirajo

organske odpadke v smislu proizvedene surovine za nove produkte

humus kompost ki pa ima svojo novo tržno vrednost.

Z UPORABO Efektivnih mikroorganizmov
KOMPOSTIRANJE ni več TROHNENJE pač pa FERMENTACIJA ,

Kompostiranje je en izmed načinov kroženja hranil v okolju, ko s pomočjo mikroorganizmov kompleksne organske molekule razpadajo v enostavne in s tem tudi razpoložljive za ostale organizme. Med kompleksnimi organskimi spojinami, ki jih lahko najdemo na kompostnem kupu so najpogostejše celuloza, hemiceluloza in lignin. Večino razkroja, v kolikor poteka kompostiranje po klasičnem postopku, opravijo glive vendar pa pomen bakterij ni zanemarljiv, v kolikor jim damo možnost. Uporaba tehnologije EM nam izdelavo komposta pohitri. Klasično kompostiranje poteka v štirih fazah in sicer :
1. Mezofilna

To je prva faza, kjer temperature dosegajo med 25 in 40°C. Začne se razgradnja najenostavnejših organskih spojin npr sladkorjev in beljakovin, ki imajo obenem veliko energije. Majhno vlogo pri pospeševanju razkroja imajo tu lahko tudi žuželke, deževniki..
2.Termofilna

V tej fazi temeperature narastejo do 65°C, lahko pa tudi več. Prevladajo mikroorganizmi prilagojeni na visoke temperature, mezofilni pa odmrejo. Vse do temperature 62°C je kompostiranje hitro, nato se procesi upočasnijo. Temperatura komposta na vseh delih ni enaka, in tudi preskrba s kisikom ne, zato je treba kompostni kup redno mešati. Termofilna faza je pri tem pristopu pomembna za uničenje patogenih organizmov, pomanjkljivost pa je uničenje večine mezofilnih organizmov, ki ne preživijo visoke temperature.
3. Ohlajanje

Zaradi izrabe substrata se procesi počasi ustavljajo, nazaj se naselijo mezofilni organizmi, tisti ki so preživeli termofilno fazo. Nadaljuje se razgradnja škroba in celuloze.
4. Zorenje

Kvaliteta substrata počasi upada in počasi se celotna mikrobna združba popolnoma spremeni, navadno se število bakterij zmanjša populacija gliv pa poveča. Ostanejo samo težko razgradljive snovi.

Kompostiranje z EM postopek lahko spremeni, vsekakor pa ga pohitri in izboljša. Kot že rečeno, vpliv bakterij ni zanemarljiv in se ga izplača izkoristiti. V kolikor se temperature ne povzpnejo nad 60°C je več kot 40% trdne snovi razgrajene že v enem tednu. Pomembna razlika med postopkoma je, da kompostiranje z EM lahko poteka v anaerobnih pogojih s fermentacijo. Pri fermentaciji nastaja največ CO2, izgublja se manj dušika in nastaja manj neprijetnih vonjav. Ker poteka fermentacija pri nižji temperaturi se izgubi manj energije, shranjene v organskem materialu, v obliki toplote.

Možni so trije načini priprave komposta:
1. Način

Zahtevan čas priprave je en mesec. Organsko snov zbiramo v kompostniku, ki je v bistvu fermentacijska posoda, zato mora biti zrakotesen. Pri vsakem vnosu organske snovi le to posujemo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom in pretlačimo, a omejimo površino izpostavljeno kisiku. Tako pripravljena zmes se fermentira 14 dni, nato se posoda odpre, dobili pa smo trdno in tekočo fazo. Tekočo fazo ni nujno da uporabimo skupaj s trdno fazo. Trdno nato sicer zakopljemo in po 14 dneh je kompost pripravljen. Tekočo fazo lahko ločeno uporabimo za zalivanje, pustimo v posodi, ali polijemo po klasičnem kompostnem kupu.
2. Način

Na ta način priprava traja dva meseca.. Kup organske snovi zmešamo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom ali EM tekočino. Kup odvisno od vsebine vlage dovlažimo, da vsebuje 35% . Kup prekrijemo s slamo in po dveh mesecih je kompost pripravljen.
3. Način

Tretji in najdaljši način potrebuje za pripravo komposta tri mesece. Uporabimo klasičen kompostnik, kompost pa pripravimo tako da na vsak nanos organske snovi posujemo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom ali EM tekočino. Organska snov je v kompost spremenjena po treh mesecih, v kolikor je mogoče, lahko spodnje, že gotove plasti komposta odstranjujemo sproti.

Ko kompostiramo na domačem vrtu se izogibamo sledečih snovi:

pasjih in mačjih iztrebkov
živalskih kadavrov
hrane obremenjene s pesticidi
okuženih rastlinskih ostankov
Izogibamo se jim zaradi možnih vplivov na zdravje in zaradi kvalitete komposta. Zavedati se je potrebno, da na kvaliteto komposta vpliva kvaliteta kompostiranih snovi!

Viri:

H. Insam and M. de Bertoldi; Microbiology of the Composting Process

T. Higa, J.F. Pfarr; Beneficial and effective microorganisms for a sustainable agriculture and enviroment

  

Intervju Nara Petrovic a z Iztok Šajtegel om

    13139128_1099994453356956_7997765543313377913_n 13100768_1099994430023625_8750480859945954970_n 

Članek Dejan Ogrinec a z vrtnarije Aljoša Naglič a

13119108_1099994536690281_6238244051612246144_n 13139295_1099994533356948_701711786151290881_n