Čudotvorni in skrivnostni ORMUS elementi

ORME

Neverjetna snov, za katero so vedeli tudi stari Egipčani in jo imenovali MFKZT (mufkuzt)  in jo uporabljali za zagotovilo nesmrtnosti Faraonov

Rezultati uporabe ORMUS elementov na rastlinah daleč prekašajo sorodne oz tiste z morsko vodo ali proizvodi iz morja npr. kot alge. Dejansko bi brez fotografskega dokaza bilo težko verjeti. Na primer, oreh tretiran par zaporednih let je zrasel za več kot dvakratno višino kontrolnih dreves in sedaj proizvaja šestkratno težo orehov   oreščki sami pa so velikost mandarine!

Slive so skoraj dvakratne velikosti. Pomaranče so velike kot melone! Obstaja veliko takšnih primerov. Poleg tega obstajajo dosledna poročila tistih, ki uporabljajo ORMUS, ki so prejemali ORMUS kulture ne le veliko bolj plodno, ampak tudi dospejo prej, potrebujejo manj gnojil in so bolj odporne na škodljivce. Celo okusnejša! Več  v članku Čudotvorni i zagonetni ORMUS elementi TUKAJ

Navodila Za izdelavo ORME elementov TUKAJ

Advertisements

Terra preta – Tehnologija Za ohranjanje in povecevanje organske mase v zemlji tudi v spremenjenih pridelovalih pogojih podnebnega kaosa

 

Terra preta je s hranljivimi snovmi ekstremno bogat humus.

Pragozd okoli Amazonke v Južni Ameriki je bujna džungla, nedotaknjena in popolnoma neprimerna zabivanje ljudi. Tako zveni običajna dojemanje, ki sedaj doživlja revolucionarno spremembo: v deževnem pragozdu so raziskovalci odkrili ostanke številnih vasi, kakor tudi s človeško roko ustvarjeno čudežno črno prst, ki je nekoč nahranila milijone.

Leta 2005 je ameriški raziskovalec z univerze University of Florida, v sodelovanju z lokalnimi Indijanci plemena Kuikuro našel ostanke številnih starodavnih vasi. Odkritje 28 vasi, s skupnim številom prebivalstva približno 50.000, zlomi predstavo o amazonskem pragozdu kot o človeku sovražni zeleni luknji.

V zadnjih letih so tud drugi raziskovalci našli številna znamenja, da so Indijanci pred 1200 leti obdelovali predele največjegadeževnega gozda in spremenili nerodovitno zemljo v bujne sadne plantaže ter polja, ki so lahko nahranila na milijone ljudi. Ravno to naj bi bil eden od nujnih pogojev, da so lahko v džungli nastale visoko razvite civilizacije vaške skupnosti.

Amazonski pragozd pokriva skoraj dvojno površino Indije – in je območje, ki je najbogatejše z rastlinskimi in živalskimi vrstami. Vendar je paradoksalno, zemlja kiselkasta, ilovnatain ne vsebuje skoraj nobenih hranljivih snovi. V zemlji je le približno deset odstotkov hranljivih snovi, preostanek je vezanv drevesih in rastlinah.

Za poljedelstvo je popolnoma neprimerna – razen če se ne oplemeniti, kar so počeli rodovi Indijancev, da so dobili črno prst tako imenovano terra preto. Terra preta je s hranljivimi snovmi ekstremno bogat humus iz lesnega oglja, ribjih kosti, pepela in iztrebkov (človeških in živalskih) , ki je domnevno stoletja nastajal na kuhinjskih odpadkih.

Drugi raziskovalci menijo, da so Indijanci iz preteklosti zavestno začeli proizvajati in širiti črno prst, ki leži v plasteh do dvametra globoko. Eden od mnogih čudežev pri terra preti je namreč, da se prst ne izčrpa, temveč ohrani rodovitnost tudi po stoletjih, morda tisočletjih intenzivne pridelave.

Antropolog Michael Heckenberger je od leta1993 prečesaval gosto džunglo in mu je s pomočjo satelitskega nadzora uspelo najti ostanke 28vasi, ki so ležale na območju kakšnih 20.000 kvadratnih kilometrov – približno kot Slovenija. Med seboj so bile povezane s popolnoma ravnimi potmi, ki so jih na več mestih na obeh straneh spremljali kanali.

Vasi sobile zgrajene po natančno enakem načrtu: okrogle s centralnim trgom in do 50 metrov široko glavno ulico, ki je bila usmerjena od severovzhoda proti jugozahodu, domnevno po poletnem sončnem obratu. Ravno to načrtovanje vasi je priča napredne civilizacije s stopnjo organizacije, ki je prehitela evropska srednjeveškamesta.

Na poskusnih poljih blizu kraja Manaus v Braziliji so raziskovalci po prastarem receptu uspešno proizvedli rodovitno prst terra preta. Po samo dveh letih jim je tako uspelo pridelati za 800 odstotkov večji pridelek banan , riža in prosakot primerljivih pridelkov, ki so rasli v slabo rodovitni prsti amazonskegapragozda.

Po številnih poskusih z različnimi sestavnimi sta raziskovalca ugotovila, da je najpomembnejša sestavinafino, porozno lesno oglje – približno 150 gramov na kilogram zemlje. Iz analiz izvirne terraprete je znano, da so Indijanci dodajali iztrebke, najverjetneje živalske in človeške, skupaj z živalskimi kostmi ter oklepi želv. Glinene črepinje so bile tudi pomembna sestavina; kaže da so zemlji dajale bolj rahlo konsistenco in je tako bolje sprejemala vodo.

Vir:

http://news.nationalgeographic.com/news/2008/11/081119-lost-cities-amazon.html www. humanurehandbook.com kompostiranjecloveskegagnoja.com – kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču

Vir.Pozitivke

En power point za tiste, ki imajo raje slikce

http://www.biorefinery.uga.edu/docs/Steiner%20FPPC2009%2009_10_09.pdf

http://www.biochar.co.nz/pdf/Learning%20from%20nature.pdf

Knjiga Biooglje za 1000 let rodovitne prsti

 

 Kaj je biooglje?

Ali je neka snov biooglje, nam povedo odgovori na naslednja tri
vprašanja:

1. iz česa je pripravljeno,
2. na kakšen način je pripravljeno,
3. v kakšen namen ga uporabimo.

Biooglje je na določen način pripravljeno oglje, ki ga najprej inokuliramo (t.j. napolnimo z mikroorganizmi), nato pa namensko uporabimo za ohranjanje in povečanje rodovitnosti zemlje.
Pravilno pripravljeno in zato učinkovito biooglje je pripravljeno v procesu pirolize na temperaturi med 500 in 700 °C, na okolju prijazen način, iz neoporečnih (strupov in hazardnih snovi čistih), naravnih ter po možnosti odpadnih organskih snovi ter že napolnjeno z zemlji lastnimi mikroorganizmi in mikorizo. Zemlji prinese veliko koristi: zemlja z njim lažje ohranja vlago, vidno se izboljša njena struktura (velja tako za glinasto, kot peščeno, kot katero drugo vrsto zemlje), privablja deževnike, ker jim ugaja, pospešuje razvoj mikorize (zanje je kot hotel s 5
zvezdicami), nevtralizira kisla ali bazična tla, v katerih rastline ne morejo biti tako uspešne, kot bi lahko bile, predvsem pa je to dodatek, ki se v zemlji ohrani. Ko ga dodamo, ostane v prsti od 50 do 1000 let in ves ta čas deluje koristno.

 

Več lahko prelistate v knjigi

 

Pri Biooglju za terra preto je po ugotovitvah dr. Tanje Bagar potrebno paziti na PAHe in PCBje pri postopku ki ni optimalno izpeljan (predvsem temperatura). Napotilo IJS je da se obrnete na ZZV MB (sedaj NLZOH Maribor), kjer vam bodo najhitreje in najceneje analizirali vzorce. Poleg tega vam lahko dolocijo tudi dioksine in firane, ki se pogosto tvorijo pri nepopolnem izgorevanju snovi kot so PCBji in spadajo med najbolj toksicne snovi.

PAH (lesni katran) in PCB po besedah Tanje nastajata, če proces pirolize ne teče OK in ostaneta v oglju, sta pa precej toksična in jih nikakor nočemo v oglju ali zemlji.
 
V spodnjem dokumentu je odlično opisano kaj vse bi bilo dobro meriti v oglju:
Ko  teče zadeva  v okviru kmetije (odličen primer, kjer  kmet s pirolizo  lesa proizvaja elektriko iz metana, ki je produkt pirolize, tako  odpadno toploto  porabi ostanek ogljika pa dodaja kompostu iz gnoja in drugih odpadkov na kmetiji. Krasen zaključen krogotok s trajnostnim gospodarjenjem in logiko varovanja okolja

Dodatno

Izivi ter druge neizkoriščene rezerve za pridelavo v vrtnarijah ter na kmetijah

 

 

KO V TRGOVINAH LEPEGA DNE NE BO HRANE, SUPERMARKET KOT NAJBOLJ NEVAREN PROSTOR V SODOBNI CIVILIZACIJI

KO V TRGOVINAH LEPEGA DNE NE BO HRANE

Zakaj sta nafta in hrana usodno povezani? Kako je mogoče, da o naših življenjih odločajo ekonomisti, ki živijo od bilance do bilance, in politiki, ki jih zanima le, kako bodo preživeli od enih do drugih volitev?
Zakaj še vedno uničujemo zemljo z novimi nakupovalnimi središči in to kljub temu, da imamo v Sloveniji le 35-odstotno samooskrbo? Zakaj v šolah otroke učijo, da bodo z ugašanjem luči in ločevanjem odpadkov rešili planet, ne povedo pa jim, da je ogrožen obstoj človeka, medtem ko je narava preživela že veliko hujših udarcev? Ne gre samo za ekonomsko krizo, temveč za energetsko krizo civilizacije, ki je usodno povezana s hrano, meni Komat. »Koncept industrijskega pridelovanja si je zamislil njivo kot tovarno z uporabo kemičnih snovi za velikoserijsko proizvodnjo. Dokler je bila nafta poceni, je to še delovalo, potem je morala pomagati
država s subvencijami.
»Pet največjih korporacij sveta obvladuje prehransko verigo, zdravila, gensko tehnologijo, semena, farmacijo. Hrano in zdravje! V Iraku cilj agresije niso bila le naftna polja, temveč tudi centralna genska banka z zbirko 8 tisoč varietet žitaric nekdanjega območja Mezopotamije. Vsaka lastnost ene same stare sorte je vredna
35 do 65 milijonov dolarjev, 8 tisoč vzorcev, ki jih je vojska odnesla, torej pomeni neprecenljivo vrednost. To predstavlja nadzor nad svetovno prehrano. S starimi sortami se namreč lahko nadaljuje vzgoja novih žitaric za prehrano, nove sorte so namreč že povsem degenerirane, da ne zmorejo preživeti brez
kemične podpore.«
Kje je izhod? »Kar je zavoženo na globalni ravni, je treba reševati na lokalni in nihče nam pri tem ne bo pomagal. Na lokalni ravni je
treba ustvariti vzporeden sistem, ki bo deloval v dobro ljudi, in za to ne potrebujemo strank, voditeljev in represivnih organov, temveč dobro voljo in zdrav razum,« meni Komat in dodaja, da imamo znanja dovolj, potrebujemo pogum. »Moramo povezati razbito sedanjost s preteklostjo, s svetom naših prednikov, ki so
razvili znanja, da so preživeli na tej zemlji.«
Novi tednik – TATJANA CVIRN

komat-clanek-v-page-001

SUPERMARKET KOT NAJBOLJ NEVAREN PROSTOR V SODOBNI CIVILIZACIJI

 Pesticidi ali ekologija na slovenskem krožniku? Na leto pri nas raztrosimo 550 ton strupenih pesticidov. Poraba pesticidov v kmetijstvu se v Sloveniji zmanjšuje, so nam povedali na ministrstvu za kmetijstvo. Leta 2013 je bilo na trgu 950 ton pesticidov. Od tega je 400 ton žvepla in bakra, ki sta dovoljena tudi v ekološkem kmetijstvu. 550 ton nevarnih snovi pa na leto potrosimo po naših njivah, vinogradih in sadovnjakih. Manj ton pesticidov ne pomeni manj škode za okolje, saj so lahko pesticidi bolj strupeni od prejšnjih produktov, opozarja uveljavljeni okoljevarstveni aktivist Anton Komat. Opaža tudi, da pri nas nemoteno poteka črni trg s pesticidi. Kronično izpostavljanje kmetijskim kemikalijam, čeprav pri nizkih koncentracijah, vodi do rakavih obolenj, okvar ob rojstvu, okvar živčevja in endokrinega sistema, alergijskih reakcij in drugih težav. Še posebej je to problematično pri otrocih, razlaga strokovnjakinja s področja kemije dr. Vesna Weingerl. »Poudariti moram, da ni problematično le zaužitje posameznega pesticida, katerega učinke na telo testirajo in so velikokrat znani, temveč hkratno učinkovanje mešanic različnih pesticidov in težkih kovin, ki pa še zdaleč ni raziskano. Vsak dan zaužijemo pravi koktajl naravni hrani dodanih kemikalij,« opozarja. Zaradi neraziskanih dolgotrajnih povezav med pesticidi, herbicidi in fungicidi ter zdravjem Anton Komat ocenjuje, da supermarket postaja najbolj nevaren prostor v sodobni civilizaciji. Več v članku Katerine Vidner Ferkov http://www.delo.si/znanje/potrosnik/ekologija-ali-pesticidi-na-slovenskem-krozniku.html

15541426_1474271215924036_1023731780753732969_n

»Frankenstein solata« in kazen za odgovornega strokovnjaka

Operete solato, ki ste jo kupili v supermarketu, in iz nje teče zelena voda. Obrnete se na pristojne inštitucije in novinarje, saj nočete zastrupljati sebe in svoje družine.

Prav to je storila občanka, ki je pristopila do novinarke Primorskih novic Jasne Arko. Med poizvedovanjem so jo usmerili na strokovnjakinjo koprskega zavoda za zdravstveno varstvo dr. Agnes Šömen Joksič, ki pa na vprašanje novinarke ni odgovorila. Na neodzivnost se je zelo kritično odzval njen kolega dr. Gorazd Pretnar, saj je šlo za pomembno vprašanje − dolžnost odgovoriti javnosti, kar je osnovni namen javnih uslužbencev. Dr. Agnes Šömen Joksič je vložila zasebno tožbo proti kolegu.

Kako lahko upamo na varnost živil, če so tisti, ki ji stojijo ob strani, očitno načrtno utišani? Dr. Gorazd Pretnar je bil namreč spoznan za krivega žalitve kolegice.

»Ker so kazni, izrečene na sodiščih vzgoja širših množic, je sporočilo sodnice Julijane Kravanja šeststočlanskemu kolektivu Nacionalnega laboratorija za zdravje, hrano in okolje: ‘Ne opominjajte kolega, ki ne opravlja svoje naloge v imenu javnega zdravja, ker je to kaznivo dejanje s posledico, vi in vaša družina bosta ob nekaj plač.’«

15578915_1474271219257369_2071644749375466255_n

Poraba pesticidov v kmetijstvu se v Sloveniji zmanjšuje, so nam povedali na ministrstvu za kmetijstvo. Leta 2013 je bilo na trgu 950 ton pesticidov. Od tega je 400 ton žvepla in bakra, ki sta dovoljena tudi v ekološkem kmetijstvu. 550 ton nevarnih snovi pa na leto potrosimo po naših njivah, vinogradih in sadovnjakih.

Manj ton pesticidov ne pomeni manj škode za okolje, saj so lahko pesticidi bolj strupeni od prejšnjih produktov, opozarja uveljavljeni okoljevarstveni aktivist Anton Komat. Opaža tudi, da pri nas nemoteno poteka črni trg s pesticidi.

Na ministrstvu za kmetijstvo priznavajo, da je nadzor nad črnim trgom zelo težaven. Analitsko neregistriranih sredstev ni mogoče določiti v rastlinah, samih vzorcev pa ni ne na uradnem trgu ne pri kmetovalcih. Ugotavljajo, da so takšne učinkovine lahko zelo slabe kakovosti, vsebujejo dodatke, ki so sporni za zdravje in hkrati izjemno poceni.

»Najbolj so problematični pesticidi, ki so ilegalno uvoženi − nekoč iz Hrvaške in zdaj iz Srbije, Bosne oziroma držav tako imenovanega tretjega sveta. Tam je mogoče kupiti tudi takšne, ki v Evropski uniji sploh niso dovoljeni,« pojasnjuje sogovornik

Ekološke hrane iz Slovenije po nekaterih virih ni niti odstotek v skupni ponudbi prehrane.

15542226_1474271212590703_2099755599767883193_n

Ekološke hrane iz Slovenije po nekaterih virih ni niti odstotek v skupni ponudbi prehrane. Boris Fras, predsednik Zveze združenja ekoloških kmetov Slovenije, se s to statistiko ne strinja, saj ekološki kmetje ne pridejo do velikih trgovin.

Pojavljale so se tudi kritike, da za državne subvencije, namenjene ekologiji, kmetje gojijo travo, namesto hrano za ljudi. Razpredelnica ministrstva za kmetijstvo to potrjuje, večina ekoloških kmetijskih površin je namenjena travi. Vendar prav tako ni nepomembno, s čim se prehranjujejo živali za mleko in meso, čeprav je zadnje daleč od ekoloških smernic v času podnebnih sprememb.

Pridobivanje ekološkega certifikata za hrano je še eno področje, kamor je posegel uradniški odnos s svojimi lovkami, saj žali predvsem z zelo dolgotrajnim postopkom pridobitve certifikata, komentira dr. Vesna Weingerl s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. »V želji, da proizvede zdravo, do narave prijazno živilo, stoji kmet pred oviro, da lahko to živilo proda kot ekološko šele čez veliko časa, velikokrat šele čez tri leta ali celo več.«

Kakor kažejo podatki ministrstva, je bilo leta 2013 pri nas registriranih 3049 ekoloških kmetij v kontroli. Biodinamično kmetovanje pa je v uporabi le na osemindvajsetih kmetijah. Za primerjavo: konvencionalnih kmetij v Sloveniji je 72.600. Fras kljub temu podatke označuje za zelo optimistične, saj se je število ekoloških kmetij v Sloveniji zelo povečalo. »Za ekološko kmetovanje za zanimajo tudi mladi,« ne skriva navdušenja. Predvideva, da se utegne število ekoloških kmetij povzpeti na 4000. Kljub temu da trenutna državna sekretarka na področju kmetijstva, mag. Tanja Strniša, ne daje posebne prednosti ekološkemu kmetijstvu, opaža Fras.

»Posvojite kmeta!«

15665609_1474288505922307_2779672304016869061_n

Vsak kmet ima v Sloveniji vsaj dva birokrata, ki mu ukazujeta, kako naj kmetuje, nam je zaupal kmetijski svetovalec, ki se noče izpostavljati.

»Mi smo kmetje in to hočemo tudi ostati! Hočemo imeti svobodo,« je jasen Boris Fras. »Birokratski pristop me ne zanima,« odločno doda.

Fras ne skriva, da mu je žal, da francoski model, kjer skupina ljudi »posvoji kmeta«, pri nas ni zaživel. To pomeni, da se skupina ljudi zanima za izbranega kmeta, kaj se dogaja na njegovem polju, mu pomaga in z njim sodeluje. V zameno so zagotovljeni zaupanje in kakovostni pridelki.

Kot pravi, pričakuje, da se bodo mladi ekološki gospodarji usmerili v pridelavo zelenjave, kar v našem podnebju ni preprosto. Pojasnjuje, da so subvencije za ekološko pridelavo zelenjave nizke in zato je ekonomska tveganost take pridelave visoka: »Poleg tega so ekološka semena draga in pridelek manjši, s čimer se je treba sprijazniti.«

»Slovenija ni idealna za zelenjavo,« se strinja tudi Fanči Perdih, diplomirana agronomka, ki se je specializirala za ekološka semena. Vendar, kot ugotavlja, je z lokalnimi semeni, kolobarjenjem in naravnimi pripravki mogoče dosegati dobre rezultate.


Več v članku Katerine Vidner Ferkov

http://www.delo.si/znanje/potrosnik/ekologija-ali-pesticidi-na-slovenskem-krozniku.html

Pomen deževnikov pri sonaravni pridelavi živil na vrtu ali kmetiji ter gojenje deževnikov

Že v 18. stoletju je angleški naravoslovec White leta 1777 opozarjal vrtnarje in kmete na pomen deževnikov. Intenzivnejše proučevanje pomena deževnikov v procesih nastajanja rodovitne zemlje pa se je pričelo z Darwinom, 100 let kasneje. Darwin je rezultate svojih poskusov objavil 1881 v delu „Nastajanje prsti pod vplivom deževnikov z opazovanjem o obnašanju deževnikov“. Zanimivo je, da je H. Schreiner samo 5 let pozneje povzel Darwinove ugotovitve v slovenskem listu Kres in s tem opozoril slovensko javnost na pomen deževnikov.

Ocenjuje se, da je na svetu preko 450 vrst deževnikov. Ker pa so številna območja še neraziskana, jih je sigurno še dosti več. Po nekaterih podatkih je Slovenija s 70. vrstami in 2. podvrstami najbogatejša na svetu, seveda na enoto površine.12936627_1088025671220501_3340350365795962265_n

Deževniki so v tleh del makrofavne in ena najpomembnejših živalskih skupin, ki sodelujejo v kroženju snovi v naravi. Njihova vloga je mnogovrstna. Ker živijo v širokem območju, marsikje do matične (to je nepropustne) podlage, je zelo pomembno mehansko mešanje plasti zemlje, ko prenašajo humusne in mineralne snovi v globino in obratno. Deževniki namreč gredo pozimi, ko vrhnja plast zemlje zmrzuje in poleti, ko se zelo izsuši v globino. S prehajanjem rijejo skozi plasti zemlje rove in s tem tla prezračujejo ter povečujejo njihovo propustnost za vodo (povečujejo drenažnost tal), pa tudi zmogljivost za skladiščenje vode. To je pomembno tudi za preprečevanje erozije in za zmanjšanje občutljivosti za sušo. Zelo pomembno je, da deževnik ob požiranju organske snovi, požira tudi mineralne delce, ki se v njegovih prebavilih povezujejo v organsko mineralne komplekse. Nanje se vežejo različni anioni in kationi, ki so za rastline zelo pomembni. Te komplekse, ki jih imenujemo glistine, deževnik izloča in z njimi bogati tla. Glistine imajo namreč znatno več rastlinskih hranil – fosforja, kalija, dušika in drugih hranil, kot navadna tla. Nadaljujte z branjem

HERBICID GLYPHOSAT, AKTIVNA SNOV V ROUNDAP-U NAJDEN V 77% VZORCEV DEŽJA

Glede na to, da je najpogosteje uporabljen herbicid, podatek niti ni tako presenetljiv. Sicer je kampanja proti glifosatu vsaj nekoliko nenavadna, glede na vprašljive učinke na človeka. Na drugi strani imamo ogromno fungicidov in insekticidov z dokazanimi kancerogenimi in mutagenimi učinki, ki jih nikoli nobeden ne omenja. Točno v tem trenutku ogromno vinogradnikov škropi vinograde s klorpirifosom, ki že v majhnih dozah povzroča razvojne motnje pri zarodkih in otrocih (dokazano in podprto z veliko študijami). Po navodilih proizvajalca je vstop v vinograde prepovedan 12 dni po tretiranju. Sam nisem ob vinogradih nikoli videl opozorilnih tabel, videl pa sem nosečnice, ki se ob in v vinogradih sprehajajo…

unnamed

 

 

Več na

http://www.cornucopia.org/2014/03/roundup-weedkiller-found-75-air-rain-samples-gov-study-finds/

 

Leta 2003/4 so v padavinah našli 21 insekticidov, 18 herbicidov in 40 njihovih razpadnih produktov. Nadvse blagodejen učinek lahko pričakujemo na naš trud na vrtu. Ko se po dežju rastline sušijo, zadnja kapljica ostane na spodnji konici ali okroglini ploda paradižnika. Ob sušenju se zadnja kapljica manjša in koncentracija pesticidov v kapljici veča, dokler ne nastane za naše oko mikroskopsko majhna poškodba. Vanjo se naselijo glive in v nekaj dneh imamo spodnjo sliko.

unnamed1

Mešanica 18tih herbicidov bo nedvomno opravila svoje delo čemur so herbicidi namenjeni, poškodovanju rastlin. In enako usodo delijo tudi druge rastline bolj “špricamo” bolj so rastline bolne bolj jih zdravimo. In kot je nekoč rekel Anton Komat v bolni pokrajini so vsi njeni prebivalci bolni. Pa dober tek vam voščim.

 

Komentar dr. Gorazd Pretnar

 

Več na to temo

 

GSO hrana in igranje rulete z našim zdravjem

 

“Glifosat je MANJ toksičen kot namizna sol”

 

Množični strupi so samo del načrta

 

 

Lastna pridelava živil ne le za samooskrbo pač pa za OZEMLJEVANJE oz. SAMOZDRAVLJENJE prek stika z energijo Zemlje

 

Namernemu stiku z zemljo, zaradi zdravja, pravimo „zemljenje“. Zemljenje ima vse več privržencev. Eni tekajo v naravi bosi, drugi si pomagajo z ozemljitvenimi rjuhami in ozemljitvenimi blazinami, ki jih postavljajo pred tipkovnico ali na tla pod mizo in se jih dotikajo z bosimi nogami. Zato da lahko elektroni prosto odtekajo s površja v človeka, v zemljo, med hojo, spanjem in med delom. Bosonoga hoja, sedenje, stanje ali spanje na tleh so človeštvu dolgo omogočali, da so lahko elektroni s površja zemlje prehajali v telo in se je vsak del telesa električno uravnal – organi, tkiva in celice.
Zdaj ko smo večinoma obuti, izolirani, pa smo energijsko podhranjeni. Glavna hipoteza raziskovalcev zemljenja je, da lahko prosti negativno nabiti elektroni iz Zemljine površine prodrejo v človeško telo, kjer nevtralizirajo pozitivno nabite proste radikale, ki jim elektronov manjka. Prosti radikali ali reaktivne kisikove spojine danes veljajo za pomembnega povzročitelja kroničnih vnetij, ki so v ozadju številnih degenerativnih bolezni sodobnega človeka.
c19cc48c0e5705c21836e4298ecf62b2
Ob stiku z zemljo se zniža električni potencial telesa (napetost), ta je posledica elektromagnetnega sevanja, ki ga oddajajo električne naprave okoli nas. Ta padec električnega potenciala lahko izmerite tudi sami doma, potrebujete le voltmeter. Izmerite, kakšen potencial imate, ko niste ozemljeni, in kakšnega, potem ko se ozemljite.
Ob ozemljitvi naj bi elektroni potovali skozi prevodno telo na mesto, kjer jih primanjkuje. Poiščejo proste radikale in se z njimi povežejo. Več o delovanju energije zemlje na naše telo lahko preberete tudi v knjigi Zdravilna moč zemlje. Da bi začutili, kako vse skupaj deluje, pa se morate le sezuti … Preprosto? Niti ne. Življenje v mestih, dolga zima in drugi „dosežki civilizacije“ so nas od zemlje toliko oddaljili, da bosonoga hoja ni vedno preprosto izvedljiva
12523972_1077755038914231_7596416974230067488_n

 

 

 

Lastna pridelava hrane ponuja priložnost bosonogega stika z zemljo vsaj že v marcu.

 

12495134_1077764692246599_2274818896613943773_n

Otroci so instinktivno bosi ob stiku z zemljo

Prehranska Samooskrba je eden najbolj zlorabljenih pojmov zadnjega časa, vse bolj postaja politična floskula prežvecenih politicnih klišejev dopadljivih političnih in kojekakvih  gverilskih in etično spornih nastopov za všečne nastope posameznikov, ki se želijo samopromovirati.

12718260_963898163695044_1837204371573259450_n
Dejansko pa je samooskrba s hrano nekaj najbolj samoumevnega že od nekdaj, le sedaj se to vprašanje nekako zelo popularizira. Zanjo ne rabimo megalomanskih projektov, pač pa le en manjši preblisk v glavah zadostnega števila ljudi, da se s tem posledično večina zave prvobitnosti naveze z zemljo, vodo, zrakom in svetlobo ( Več TUKAJ in TUKAJ)

2e0af90803de45d3ce679973ea1db09e

SAMOZDRAVLJENJE prek stika z energijo  Zemlje

   13129333_603227846510275_1761278040_n

Sorodne objave:

Prehranska Samooskrba je eden najbolj zlorabljenih pojmov zadnjega časa, vse bolj postaja politična floskula za všečne nastope posameznikov, ki se želijo samopromovirati.

https://marjankogelnik.wordpress.com/2015/11/28/uglasitev-na-naravne-elemente-in-cikle-pomembnejse-kot-kdajkoli/

https://marjankogelnik.wordpress.com/2016/01/03/zemlja-velika-mati-je-zivo-bitje-nasa-uglasitev-z-njo-pa-je-v-funkciji-prezivetja-in-pomenu-zivljenja-samega/

https://marjankogelnik.wordpress.com/2016/05/09/geomantija-celostna-ekologija-je-umetnost-ustvarjanja-harmonicnega-okolja/

ČUDEŽ uporabe efektivnih mikroorganizmov v kmetijstvu, vrtičkarstvu….

Naša življenja so odvisna od bitij, ki jih je na bilijonkrat več od nas, pa jih je kljub temu videl le malokdo. In vendar je tako! EM tehnologija ali tehnologija efektivnih mikroorganizmov pomeni gojenje, uporabo in obnavljanje močnih populacij koristnih mikrobov v okolju in v različnih sistemih. In zakaj bi to bilo zanimivo za naš vrt, kmetijo….? Bakterije in glive so sposobne čistiti, obnavljati habitate, razgraditi ksenobiotike (naravi tuje spojine), razgrajevati organsko maso in izboljševati plodnost tal.

 

 

Kaj so efektivni mikroorganizmi (EM)?

efektivni-mikroorganizmi-EM

Profesor Higa iz fakultete za kmetijstvo na Univerzi Ryukyu, Okinawa, Japonska, je v dvajsetih letih razvil mešanico mikroorganizmov, ki so nam pomagali na različnih področjih v življenju. To  mešanico efektivnih mikroorganizmov imenujemo EM in je sestavljena iz različnih vrst mikroorganizmov, ki so jih nabrali v naravi in jih gojili na svojstven način.
Nekatere mikroorganizme v medicini in prehrambni industriji že dolgo poznajo in so izredno koristni za človeka, živali, zemljo in vodo. Seveda EM efektivni mikroorganizmi niso bili gensko spremenjeni. Popolno neškodljivost in varnost EM mikroorganizmov se v različnih raziskavah na Japonskem in povsod po svetu vedno znova dokazuje.

KATERI SO NAJVAŽNEJŠI MIKROORGANIZMI V EM?

To so bakterije mlečnokislinskega vrenja, kvasovke, fotosintetske bakterije, aktinomiceti in encimatsko aktivne glive. Vsi ti mikroorganizmi so že davno vključeni v medicino in živilsko tehnologijo in so za človeka, žival, rastlino, tla in vodo zelo koristne. Mikroorganizmi EM niso gensko tehnološko obdelani.

KAKO DELUJEJO EFEKTIVNI MIKROORGANIZMI (EM)?

Delovanje EM temelji na dveh pomembnih načelih:
. NAČELO DOMINANCE (PREVLADOVANJA)
. NAČELO (FERMENTACIJE)

Na splošno ločimo 3 vrste drobnoživk:
. drobnoživke razgradnje (destrukcije)
. drobnoživke priložnosti (oportunosti)
. drobnoživke gradnje (sinteze)

EM IN NJEGOVA UPORABA V ČLOVEKOVEM OKOLJU NIMA OMEJITEV ČLOVEK JIH LAHKO OMEJUJE SAMO Z SVOJO MISELNOSTJO
zap.štev. PROBLEMI REŠITVE
1 Revitalizacija konvencionalnih kmetijskih površiv

in priprava za ekološko kmetijstvo

Pospešena in cenovno ugodna revitalizacija tal z EM v smislu

predelave v zemlji ostalih fitofarmacijskih preparatov in umetnih gnojil

2 Klasično dolgotrajno kompostiranje, z niz stranskimi

produkti in nekakovostnim kompostom

Pospešeno kompostiranje z EM v smislu fermentacije in mikrobiološke

higienizacije ter skrajšan čas kompostiranja na 6-8 tednov brez posebnih

za obračanje komposte grede.Humus je prve kvalitet po uredbi RS brez

omejitve uporabe.

3 Onesnaževanje tal v konvencionalni vgoji rastlin tako

v poljedelstvu,sadjarstvu,vinogradnistvu,zelenjadarstvu,

cvetličarstvu,z fitofarmacevtskimi preparati in umetnimi

gnojili

Zamenjava le teh z EM preparati za zaščito raslin ,za pospešeno rast in

razvoj močnega koreninskega sistema,pristnejši okus,pristnejši vonj,višjo

in daljso obstojnost plodov (kar je pomembno pri skladiščenju in prodaji)

ne onesnažujemo podtalnice in otalega okolja(pomembno za čebele)

4 Težave v živinoreji: živalim neprijazna okolja ,polna

amoniaka,žveplovodika in metana,slab izkoristek zaužite

hrane,visoki veterinarski stroški,slaba kvaliteta gnojevke

zaradi gnitja,preveč gnojenja z umetnimi gnojili,premala

proizvodnja kompostov in humusnih mas, poroznost

zemlje kar se odraža v sušnih obdobjih ,Slovenski zemlji

akutno primanjkuje humusa.

z uporabo EM naredimo živalim v hlevih in farmah prijetna okolja brez

amoniaka,metana in žveplovodika (nastilj še že pripravi z EM),z tem

preprečimo tudi ogrožanje okolice z neprijetnimi markaptanskimi plini

in razne pritožbe občanov.Gnoj in gnojevka pa sta zaradi vzpostavljene

fermentacije pri zaužitju hrane ki vsebuje EM ,kvalitetnejša in polna hranil

za nove rastline-kulture.Posledično zahko iz gnoja in gnojevke

proizvedemo ogromne količine komposta -humusa ki bo zemljo bogativ z

hranili hkrati pa služil kot akomulator vode v sušnih obdobjih.

Ciklična uporaba EM v agronomiji kjer imajo vsi svoje prednosti stroški so

minimalni.

5 Ločeno zbrana frakcija organskih odpadkov,danes

predstavlja v predelavi -v kompostarnah velike težave

zaradi tega ker skoraj iz vsakega gospodinjstva pride

organski odpadek v posodo za biološke odpadke v

plastični vrečki ,nadalje je oteženo ločevanje in

proizvodnja čistih kompostov in humusnih mas ki jih

Slovenija nujno potrebuje.Žal jih do danes uporabljajo

zgolj za deponijsko prekrivanje.V milijonih kubikov letno

EM že od leta 2010 ponuja vsem komunalnim podjetjem sistem ločenega

zbiranja organskih-bioloških odpadkov z posodo ORGANKO IN POSIPOM

BIOGEN.Posoda in posip delujeta v simbiozi insicer posip preprečuje gnitje

in razvoj markaptanskih (šmrdečih)in toplogrednih plinov(metana)

Hkrati nam posoda omogoča da proizvedemo dva nova produkta:

1.Čista kruta fermentirana masa organskega-biološkega odpadka ki se v

v kompostarni v zelo kratkem času spremeni v humus prve kavlitete po

uredbi za komposte RS.

Ista masa predstavlja za bioplinarne za 30-40% kvalitetnejšo surovino

ki da toliko več kvaitetnega plina.Bioplinska gnojevka pa se z dodatno

obdelavo z EM lahko spremeni v kvalitetno organsko gnojilo ali dodatek

proizvodnji humusa.

2.Fermnetacijska tekočina predstavlja tekoče organsko gnojilo ki ga

moramo redčiti z vodo 1:100 do 1:200 .

Hkrati pa koncentrirana deluje kot močan substrat za revitalizacijo mrtvih

greznic in malih čistilnih naprav ter čiščenje odtokov po hiši.

6 Zaradi nepravilnih dimenzioniranj in zastarelih tehnologij

čistine naprave delajo oteženo ali sploh ne delajo v

okvirih ki jih predpisuje zakonudaja,zato se v reke in

rečice izlivajo odpadne vode ki so slabo prečiščene.

Z dodatkom EM se lahko reši problem in se lahko voda očisti do parametov

ki jih predpisuje zakonodaja.Dokazano pa je iz terena da je blata ki nastaja

na čistilnih napravah kot stranski produkt čiščenja odpadne vode vsako

eto manj tako da tudi z njegovo predelavo ni več problema vse kar pa

nastaja se z lahkoto kompostira skupaj z ostalimi organskimi odpadki in

pomočjo EM

7 Kopalne vode v vseh Slovenskih termah vsebujejo

prevelike količine tekočega klora ,ki eritira kožo in oči

Z uporabo EM in kombinacijo morske soli ki z pomočjo impulznih

solinatorjev proizvaja naraven klor ki se kasneje zopet veže v sol in tako

deluje ciklično.Pridobimo vodo ki je prijazna za okolje in kopalce,lahko

ogromno število turistov tudi iz tujine .danes terme postajajo prazne

razen če imajo statur rehabilitacijskega centra na napotnico.

8 Domače vrtnarjenje in domače vrtno kompostiranje,

posledično nepravilno vrtno kompostiranje proizvede

velike količine toplogrednih in markaptanskih plinov

ter nekvalitetnih hranil in kup bolezni ki ogrožajo rast

in razvoj novih rastlin.Zaradi nezait. In neozavešečnosti ljudi

občanov in komunalnih podjetij ,vse preveč odpadkov

pride v zbirne centre in vse premalo se jih uporabi za

proizvodnjo kavlitetnih kompostov in samooskrbo na

na lastnem vrtu.

Zporaba EM vse te nepravilnosti odpravljajo in proizvedemo kavlitetne

komposte brez toplogrednih in markaptanskih plinov ,vrt bogatimo z

kvalitetno humusno maso in hranili ki so dosegljivi koreninskemu sistemu

in pospešujejo rast in razvoj rastlin.

Komunalna podjetja bi morala občanom ponuditi rešitev ki smo jo dali na

trg že leta 2010 jih ozaveščati in zainteresirati da občani za njih zbirajo

organske odpadke v smislu proizvedene surovine za nove produkte

humus kompost ki pa ima svojo novo tržno vrednost.

Z UPORABO Efektivnih mikroorganizmov
KOMPOSTIRANJE ni več TROHNENJE pač pa FERMENTACIJA ,

Kompostiranje je en izmed načinov kroženja hranil v okolju, ko s pomočjo mikroorganizmov kompleksne organske molekule razpadajo v enostavne in s tem tudi razpoložljive za ostale organizme. Med kompleksnimi organskimi spojinami, ki jih lahko najdemo na kompostnem kupu so najpogostejše celuloza, hemiceluloza in lignin. Večino razkroja, v kolikor poteka kompostiranje po klasičnem postopku, opravijo glive vendar pa pomen bakterij ni zanemarljiv, v kolikor jim damo možnost. Uporaba tehnologije EM nam izdelavo komposta pohitri. Klasično kompostiranje poteka v štirih fazah in sicer :
1. Mezofilna

To je prva faza, kjer temperature dosegajo med 25 in 40°C. Začne se razgradnja najenostavnejših organskih spojin npr sladkorjev in beljakovin, ki imajo obenem veliko energije. Majhno vlogo pri pospeševanju razkroja imajo tu lahko tudi žuželke, deževniki..
2.Termofilna

V tej fazi temeperature narastejo do 65°C, lahko pa tudi več. Prevladajo mikroorganizmi prilagojeni na visoke temperature, mezofilni pa odmrejo. Vse do temperature 62°C je kompostiranje hitro, nato se procesi upočasnijo. Temperatura komposta na vseh delih ni enaka, in tudi preskrba s kisikom ne, zato je treba kompostni kup redno mešati. Termofilna faza je pri tem pristopu pomembna za uničenje patogenih organizmov, pomanjkljivost pa je uničenje večine mezofilnih organizmov, ki ne preživijo visoke temperature.
3. Ohlajanje

Zaradi izrabe substrata se procesi počasi ustavljajo, nazaj se naselijo mezofilni organizmi, tisti ki so preživeli termofilno fazo. Nadaljuje se razgradnja škroba in celuloze.
4. Zorenje

Kvaliteta substrata počasi upada in počasi se celotna mikrobna združba popolnoma spremeni, navadno se število bakterij zmanjša populacija gliv pa poveča. Ostanejo samo težko razgradljive snovi.

Kompostiranje z EM postopek lahko spremeni, vsekakor pa ga pohitri in izboljša. Kot že rečeno, vpliv bakterij ni zanemarljiv in se ga izplača izkoristiti. V kolikor se temperature ne povzpnejo nad 60°C je več kot 40% trdne snovi razgrajene že v enem tednu. Pomembna razlika med postopkoma je, da kompostiranje z EM lahko poteka v anaerobnih pogojih s fermentacijo. Pri fermentaciji nastaja največ CO2, izgublja se manj dušika in nastaja manj neprijetnih vonjav. Ker poteka fermentacija pri nižji temperaturi se izgubi manj energije, shranjene v organskem materialu, v obliki toplote.

Možni so trije načini priprave komposta:
1. Način

Zahtevan čas priprave je en mesec. Organsko snov zbiramo v kompostniku, ki je v bistvu fermentacijska posoda, zato mora biti zrakotesen. Pri vsakem vnosu organske snovi le to posujemo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom in pretlačimo, a omejimo površino izpostavljeno kisiku. Tako pripravljena zmes se fermentira 14 dni, nato se posoda odpre, dobili pa smo trdno in tekočo fazo. Tekočo fazo ni nujno da uporabimo skupaj s trdno fazo. Trdno nato sicer zakopljemo in po 14 dneh je kompost pripravljen. Tekočo fazo lahko ločeno uporabimo za zalivanje, pustimo v posodi, ali polijemo po klasičnem kompostnem kupu.
2. Način

Na ta način priprava traja dva meseca.. Kup organske snovi zmešamo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom ali EM tekočino. Kup odvisno od vsebine vlage dovlažimo, da vsebuje 35% . Kup prekrijemo s slamo in po dveh mesecih je kompost pripravljen.
3. Način

Tretji in najdaljši način potrebuje za pripravo komposta tri mesece. Uporabimo klasičen kompostnik, kompost pa pripravimo tako da na vsak nanos organske snovi posujemo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom ali EM tekočino. Organska snov je v kompost spremenjena po treh mesecih, v kolikor je mogoče, lahko spodnje, že gotove plasti komposta odstranjujemo sproti.

Ko kompostiramo na domačem vrtu se izogibamo sledečih snovi:

pasjih in mačjih iztrebkov
živalskih kadavrov
hrane obremenjene s pesticidi
okuženih rastlinskih ostankov
Izogibamo se jim zaradi možnih vplivov na zdravje in zaradi kvalitete komposta. Zavedati se je potrebno, da na kvaliteto komposta vpliva kvaliteta kompostiranih snovi!

Viri:

H. Insam and M. de Bertoldi; Microbiology of the Composting Process

T. Higa, J.F. Pfarr; Beneficial and effective microorganisms for a sustainable agriculture and enviroment

  

Intervju Nara Petrovic a z Iztok Šajtegel om

    13139128_1099994453356956_7997765543313377913_n 13100768_1099994430023625_8750480859945954970_n 

Članek Dejan Ogrinec a z vrtnarije Aljoša Naglič a

13119108_1099994536690281_6238244051612246144_n 13139295_1099994533356948_701711786151290881_n

Domači pripravki in ukrepi za varstvo rastlin na vrtu

Zaradi glivnih okuzb na svetu letno propade toliko pridelka, da bi z njim lahko nahranili 600 milijonov ljudi navaja znana agrohomeopatinja  in pravi “V Sloveniji na letni ravni povzročajo 15-odstotno gospodarsko škodo”.

1. Sabesa – škropivo univerzalen eko fungicid zoper vseh vrst plesni, spor

 

Beseda Sabesa izvira iz izpeljanke latinskih imen za vrbo (salix), betula (breza) in salvi (žajbelj). Zakaj vrba (ni toliko važno katera), breza in žajbelj.

Vrbe največkrat rastejo ob vodi, pa nimajo nobenih težav z sporami. Plesni in spore namreč ljubijo vlago. Vrbovo lubje vsebuje asicilinsko kislino, ki je mimogrede osnovna sestavina aspirina. Kisline pa so nasplošno zaviralci razvoja nižjih gliv. Ali veste, da so najstarejši zapiski na svetu ohranjeni na brezovem lubju. Na potepu v naravi boste morda videli (ali pa ste že videli), že dolgo podrto drevo breze, z popolnoma strohlenim lesom, lubje pa ima isto strukturo kot na dan ko je “padla”. Iz tega lahko mirno povzamemo, da je lubje breze eden najmočnejših fungicidov v naravi. Ostane nam žajbelj, ki pa je tudi odporna rastlina z veliko količino eteričnega olja, kar morda pripomore tudi k zmanjševanju števila škodljivcev.

Priprava.

Takole gre: Odpravite se na malo daljši potep po gozdu in ob potoku. Ko najdete podrto brezo vzemite žepni nož in jo olupite. Enako storite pri vrbi, žajbelj pa naberite kar doma ali prijateljih, ki ga sadijo. V večji lonec stresite po nekaj pesti vsakega lubja in dobro pest žajblja. Lonec napolnite z vodo in kuhajte na zmernem ognju 45 minut. Počakajte da se ohladi, in razredčite z vodo. 1l sabese-5l vode. Mešanico (mirno ji lahko rečemo kar čaj), precedimo, pretočimo v škropilnico in špricamo po okuženih rastlinah. Še boljše pa je, če sabeso uporabljamo preventivno. Odlično se obnese na paradižniku, krompirju, vinski trti in proti breskovi kodravosti.

Lubje od breze in vrbe smo uporabili od starih dreves, ki smo jih našli med sprehodi po gozdu, tj, debla in večje veje najdene že na tleh, od katerih se lubje lepo “odlušči”. sploh pri brezi gre z lahkoto lubje stran, pri vrbi pa smo uporabili včasih še kaj ostrega za odlupit (nožek). Morebitni mah smo odstranili s krtačo.
Glede količine smo se srečevali z istim vprašanjem kot vi, smo pa potem ves čas uporabljali merice kot pri biodinamiki, tj.po ščep vsega skupaj (kar se prime s tremi prsti), tj. te zdrobljene mešanice vrbovega, brezovega lubja in žajblja na liter vode in potem pač povečevali glede na potrebno količino vode (deževnice).
Špricali smo bolj po občutku, vglavnem pa vedno takoj po padavinah.
Upam, da vam bo navedeno v pomoč, tudi mi se šele nekaj let učimo in vedno radi preizkušamo še kaj novega.

Vodikov Peroksid

Enake dobrodejne učinke lahko dosežete pri sobnem rastlinju, če dodate 30 g 3% razstopine vodikovega peroksida (ali 16 kapljic 35% razstopine) na vsak liter vode za zalivanje. (Z njim lahko napravite tudi odličen in varen insekticid. Rastlinje preprosto poškropite z mešanico 225 g 3% razstopine vodikovega peroksida zmešanega z 225 g belega sladkorja in 4 l vode.) http://vsi-zdravi.org/%C4%8Ditalnica/764-mnogostranske-koristi-vodikovega-peroksida.html

je dobra alternativa nekaterim antibiotikom. Če poljščine
napršimo z vodikovim peroksidom, bolje uspevajo in so
manj občutljive na insekte in bolezni (Baker, 1996). Tudi
v rastlinjaku lahko rastline pred napadom gliv in pršic
zaščitimo, če jih poškropimo z vodikovim peroksidom.
Spomnimo se, da rastline za obrambo pred bolezenskimi
klicami tudi same uporabljajo to snov

Lesni pepel

Pepel se dobro obnese tudi kot sredstvo proti polžem in ušem. Zato ga obvezno prihranimo za preko poletja in ga po potrebi potresamo okoli ogroženih rastlin.

Lesni pepel, potrosen okrog vrta. Polžem načne zaščitni ovoj sluzi. Žaganje, ker jih izsušuje in zato ne marajo laziti po njem.

Več  v članku Uporabnost lesnega pepela

Vendar! Pazljivo s pepelom; obilica pepela je obilica kalija, ta pa zavira kaljenje. Spomladi bodo zaradi tega lahko problemi, če ne boste sadili samo sadik ampak tudi sejali seme.

Čaji , prevrelke in preparati

Gradivo so pripravila društva Zveze AJDA:

 

Kopriva: Kopriva je znana po svojem delovanju zoper škodljive listne uši, zelo pomembno pa je, da čaj, brozgo ali prevretek pravilno pripravimo. Za čaj in brozgo potrebujemo 150 g suhih ali en kilogram svežih kopriv, ki jih prelijemo z 10 litri kropa ali namočimo v 10 litrov vode za 24 ur, malo povremo, ohladimo in uporabimo.

Paradižnik: Priljubljeno plodovko lahko izkoristimo za zatiranje škodljivcev. Dve pesti listov namočimo v dveh litrih vode in škropimo proti gosenicam in bolhačem vsak drugi dan.

Korenje: Eterična olja v korenjevih listih bodo pregnala čebulno muho. 50 g listov prelijemo z litrom vroče vode, pokrijemo in pustimo, da se ohladi, nato pa škropimo po čebuli.

Rabarbara: Peclje rabarbare rabimo za kuhanje kompota in pripravo peciva, z namočenimi listi pa bomo zatirali listne uši in druge škodljivce. Kilogram listov brez pecljev namočimo v pet litrov vode in počakamo do konca vrenja, nato pa mešanico še 10 minut kuhamo, ohladimo in uporabimo proti gosenicam, ušem in škodljivim muham na čebuli, poru in korenju.

Pelin: Uporabimo ga pripravljenega v čaju ali brozgi proti pršicam in listnim ušem.

 

 

 

Naravno gnojenje

prepisano iz revije EKODEŽELA. kateri “pleveli” vsebujejo posamezna hranila…

DUŠIK (rast listov): detelja, nokota, grahor, ptičja grašica, kopriva, gabez
FOSFOR (nastanek cvetov,plodov in semen): navadni tolščak, kristavec, bela metlika, grahor, gabez
KALIJ (kakovost cvetov in plodov, odpornost proti boleznim in
škodljivcem): gabez, navadna zvezdica, cikorija, bela metlika, trpotec,
tolščak, grašice, kristavec, praprot
KALCIJ (omogoča boljše izkoriščanje drugih hranil): divja kamilica,
regrat, tolščak, navadni plešec, rogovilček, bela metlika, gabez
SILICIJ (odpornost rastln, krepi tkiva): pirnica, preslica, koprive
ŽVEPLO (vpliva na dihanje rastlin): bela metlika, tolščak, njivska gorjušica, njivska redkev

Alkoholni kis in polži

V plastenko s pršilom se nalije alkoholni kis in se jih poprska.Kar stopi jih ….Več na Španski lazar, invaziven rdeči polž terminator naše zelenjave

 

Škodljivci

Glede na to, da gre nekaterim slabše poznavanje žuželk, prilagam seznam tistih škodljivih. Če si v google prekopirate latinsko ime, dobite še veliko več informacij o določenem žužku. Ker niso vse žuželke in njihova jajčeca uši.

 

http://www.fito-info.si/index1.asp?ID=OrgCirs%2FSeznami%2FSeznam.asp&t=ps&o=1&s=1

 

Čebele v čim vec domov! BREZ ČEBEL IN PRIDELOVALCEV HRANE NI ŽIVLJENJA!

Po čebelah se vižej pravi pregovor.

10361402_878513362165587_3611159517061118276_n 10364147_878513335498923_5513504647923351847_n

Že kar nekaj let nam govorijo da smo v veliki stiski. Čebel na celotni zemlji je ostalo zelo malo. Podatek o realnem štaležu je zakrit, da oštajamo ljudje mirni in naj ostane tako. Gre pa za nujno ukrepanje TAKOJ in TUKAJ KJER SI.

In res ni panike, če bo vsak naredil kar največ lahko:

  • priprava domovanja za najmanj enega do tri panje na svojem balkonu, na ravni strehi,vrtu ali stacionarnem čebelnjaku,
  • ekološko ravnanje s čebelami s poudarkom na razmnoževanju in ohranjanju čebele kot živalske vrste ne pa kot pridobitniški dejavnosti v smislu prekomernega izkoriščanja.
  • glavna naloga čebel je opraševanje zato jih je nujno potrebno čimbolj namnožiti in razpršiti.
  • združiti znanja, da se navduši čim več ljudi in izobrazi o mehanskih metodah za preprečevanje in odstranjevanje varoje, raznih pripravkih iz zelišč in druge hrane za jačanje imunskega sistema čebel in sam način čebelarjenja, pri katerem je prioriteta jačanje in razmnoževanje čebeljih družin ne pa pretirano jemanje medu in drugih čebeljih pridelkov
  • Na vrtovih lahko sejemo več zdravilnih dišavnic, kot so razne mete, žajbelj, sivka, šetraj, materina dušica in podobno, še veliko večja izbira pa je med okrasnimi rastlinami, vendar moramo paziti, da ne sejemo rastlin, ki rade podivjajo in lahko spodrinejo domače rastline. Več TUKAJ

10367166_878514762165447_6953597120048925759_n

 

Na čebelji imunski sistem najbolj vplivajo;

  • Prvovrstna hrana za njih je tista, ki jo same pridelajo, čebele potrebujejo za okrevanje mnogo več kot je samo dajanje zdravil.
  • Stres povzročen s škropivi vsepovsod in kadarkoli, s prevažanjem in z vsakokratnim odpiranjem panja ter rušenjem tistega kar notri zgradijo…

Prezaposlene so s popravljanjem naših napak. Dajmo ji primernejši panj.

O različnih vrstah panjev berite rezultate raziskav na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije

Če združimo vse komponente:

  • primeren panj,
  • izrecno samo ekološka zdravila ,
  • pripravke za krepitev,
  • mehanska dela za preprečitev nastanka bolezni ter
  • vse  podkrepimo z ljubeznijo,

 

smo zmagali.

Elektro-agrokultura, magneti in baker pomoč za čebele

Magneti na panju

Pariški čebelar je slučajno odkril, da uporaba magnetov pomaga tudi čebelam.

Uporabljal je magnetoterapijo za sebe, da je zdravil bolečine. Nekega dne pred tremi leti pa je razmišljal: »Če ti magneti pomagajo meni, zakaj ne bi še mojim čebelam« in to ga je spodbudilo, da je pritrdil dva magneta na panj. Čez 3 tri leta je poročal, da je preizkusil te magnete na 50-ih panjih in ugotovil, da so čebele podvojile količino nabranega medu v vsak panj in je tudi odličnega zdravja. Našel je torej rešitev.

Magnete morate pritrditi na panj na določen način. Namestite ga nekje na sredini vertikalne stranice na zunanji strani. Južna ali severna stran magneta naj gleda proti panju, drugi naj bo obrnjen obratno glede na prvega (se pravi: če je na eni strani severna stran obrnjena proti čebelcam, je na drugi strani južna stran…določite strani tako, da jih približate in če skočita skupaj, sta zlepljeni strani nasprotni).

Bakrena žica na vhodu
Čebelar iz Bretanije (Francija) je ugotovil, da tudi njegove čebele ne obolevajo zaradi varoe, ker je našel preprosto rešitev: namestiti je potrebno neizolirano žico na vhodu v panj in ko jo čebele prečkajo, se jo oprimejo bakreni ioni…paraziti jih ne marajo in se umaknejo.

Poskusite
Če razumete preprostost tega načina za ozdravitev panja čebel z uporabo dveh magnetov in koščka žice, potem je najmanj, kar lahko naredite to, da ta način preizkusite. Ni drago in lahko imate zdrav panj in več medu. To je pa tudi nekaj! (prevod z http://www.electrocultureandmagnetoculture.com/bee-hive-saving-solutions.html Meta Kumer)

Odločitev je Tvoja. Kaj boš naredil ža čebele in pošledično žaše?

Potekajo in se izvajajo tudi finančne podpore za čebelarje začetnike. Berite objave Čebelarske Zveze Slovenije na njihovi Spletni strani in/ali v reviji Slovenški čebelar.

Čebele v čim več domov!

Dodatno

Zakaj čebele ne pijejo več z ajdinih cvetov?

https://permakulturazatelebane.wordpress.com/2015/10/12/zakaj-cebele-ne-pijejo-vec-z-ajdinih-cvetov/

Karl Vogrinčič: Človek v odnosu s čebelami

Za čebelo se govori, da je preživela 70 milijonov let, brez da bi se evolucijsko spremenila. Približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali, velik delež česar s svojim načrtnim zbiranjem peloda prispevajo čebele. Zaradi tega je pomen čebel za preživetje človeštva kritičen. Čebelar Karl Vogrinčič iz projekta Čebelarstvo in apiterapija Vogrinčič je spregovoril o odnosu do čebele, unikatnega čebelnjaka, ki ga je postavila njegova družina in o pomenu ozaveščanja mladih generacij o pomenu čebel, hrani in samooskrbi

Setev vrtnin v toplo gredo in kolendar opravil v vrtu po mesecih

Setev v toplo gredo

Topla greda je odličen prostor za gojenje in prezimovanje vrtnin. Primerna za zimski ter zgodnjepomladni čas: za gojenje zimske solate, čebule, blitve, pora … ali zgodnje setve in pridelavo sadik.

roof_of_greenhouse_ar9ij

 

SKMBT_28316021013190_0001 SKMBT_28316021013190_0002SKMBT_28316021013200_0006

Vir: Josip Štrekelj: Vrtnarstvo 1947

Drugo gradivo

Kolendar opravil v vrtu po mesecih

SKMBT_28316021013200_0001SKMBT_28316021013200_0002 SKMBT_28316021013200_0003 SKMBT_28316021013200_0004 SKMBT_28316021013200_0005

Vir: Josip Štrekelj: Vrtnarstvo 1947