Izivi ter druge neizkoriščene rezerve za pridelavo v vrtnarijah ter na kmetijah

Celovitejsi pogled nam je torej efektivna trajnostna pridelava tudi v casu podnebnih sprememb in vsakovrstnih onesnazenj oz. iritacij, win-win razmerje kupec- pridelovalec ter končno varcna poraba

To da nam ni cakati od sicer pristojnih institucij celovitejsih resitev oz. programov , nam  čimprejšnje spoznanje pomeni prednost. Prej namreč ko to spoznamo, prej lahko pričakujemo , da skupaj pridemo do celostnih rešitev.
S strani sistema jih namreč ni pričakovati.

Skratka, slo pridelava hrane je nezadostna , pristojni pa so glede resevanja le tega neucinkoviti, to vemo vsi, ne vemo pa vsi, da imamo ogromno neizkoriščenih rezerv, ki jih lahko bolj ko ne pricnemo v kratkem aplicirati. Bistveno pri tem pa je to, da rezerve in model celostnih rešitev lahko pričnemo aplicirati zgolj v skupnosti zaupljivih kompatibilnih posameznikov ali organizacij (vrtnarije, kmetije….)

Nujno upostevajmo tudi :
Klimatske spremembe pomenijo, da so možni vsi ekstremi in da se lahko zgodijo stvari, ki so se še pred desetimi leti zdele nemogoče……Sistem klimatskih sprememb se je začel premikati in videli boste vse mogoče. Vendar ne presojati samo po ekstremih. Ti nas samo opozorijo…..Ljudje, ki živijo v ekstremnih pogojih, niso nič drugačni od nas. Le prilagoditi se morajo, ker sicer umrejo. …..Sušo je treba načrtovati in se nanjo pripraviti. intervju prof. dr. Timi Ećimović poznavalec klimatskih sprememb http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042546203

Vedsko organsko kmetijstvo ter ostale neizkoriščene rezerve v vezi pridelave hrane

http://www.globalcountry.org/wp/global-solutions/

na tem linku je 10 videoposnetkov, ki so temeljni kamni kako zagotoviti idealno družbo na različnih področjih življenja. Eden od posnetkov je tudi producing healthy food for the whole population kjer svetovno znani kvantni fizik dr. John Hagelin razlaga kako z uporabo najnaprednješih tehnologij znanosti vedskih zvokov – tehnologije enotnega super polja zagotoviti idealno hrano za narod.

Kmetje, vrtnarije in v skupnost povezani potrošniki  namrec,  bomo v bodoce kot skupnost potrebovali predvsem :

  • Rezervoarje Za vodo
  • Crpalke Za vodo
  • Agregate Za elektriko
  • Odporna semena na suso
  • Ponudnike Za vodne vrtine
  • kvaliteten kompost/zemljo
  • Ucinkovita eko gnojila (npr. Zeolit, kamninske moke, em pripravke, Prp, Orme….)in eko sredstva Za varstvo rastlin (BD pripravki za temp.odzivnost rastlin na pozebo/pripeko, agrohomeopatija, ebner, h2o2, sredstva za dodano mikorizo….
  • Ucinkovite kompostnike in tehnologije kompostiranja in tretmaja gnojevke oz gnoja na kmetiji (BD, EM….)
  • Tehnologije Za ohranjanje in povecevanje organske mase v zemlji (npr. Terra preta,

Nekatere neizkoriščene Tehnologije

1.H2o2 za primer plesni, peronospore…

Če poljščine napršimo z vodikovim peroksidom, bolje uspevajo in so
manj občutljive na insekte in bolezni (Baker, 1996). Tudi
v rastlinjaku lahko rastline pred napadom gliv in pršic
zaščitimo, če jih poškropimo z vodikovim peroksidom.
Spomnimo se, da rastline za obrambo pred bolezenskimi
klicami tudi same uporabljajo to snov.Rastlinska semena kalijo bolje kot običajno, če jih
potopimo v kopel iz do 180 ml 3-odstotnega vodikovega
peroksida na liter destilirane vode (Donsbach, 1993). Za
gnojenje rastlin uporabimo 25 ml 3-odstotnega vodiko-
vega peroksida na liter vode (Donsbach, 1993). Po Ba-
kerju (1996) rastline na vrtu redno vlažimo z vodikovim
peroksidom (30 ml 3-odstotnega ali 16 kapljic 35-odstot­
nega vodikovega peroksida na liter vode), če želimo iz-
boljšati njihovo rast. Za škropljenje poljščin uporabimo
približno od 1,8 do 5,4 litra 3-odstotnega ali 150 do 450
ml 35-odstotnega vodikovega peroksida na 75 litrov vode
na 1000 m 2 (deset arov).

Več

2.ORME

Neverjetna snov, za katero so vedeli tudi stari Egipčani in jo imenovali MFKZT (mufkuzt)  in jo uporabljali za zagotovilo nesmrtnosti Faraonov

Rezultati uporabe ORMUS elementov na rastlinah daleč prekašajo sorodne oz tiste z morsko vodo ali proizvodi iz morja npr. kot alge. Dejansko bi brez fotografskega dokaza bilo težko verjeti. Na primer, oreh tretiran par zaporednih let je zrasel za več kot dvakratno višino kontrolnih dreves in sedaj proizvaja šestkratno težo orehov   oreščki sami pa so velikost mandarine!

Slive so skoraj dvakratne velikosti. Pomaranče so velike kot melone! Obstaja veliko takšnih primerov. Poleg tega obstajajo dosledna poročila tistih, ki uporabljajo ORMUS, ki so prejemali ORMUS kulture ne le veliko bolj plodno, ampak tudi dospejo prej, potrebujejo manj gnojil in so bolj odporne na škodljivce. Celo okusnejša!

U poljoprivredi su se zapravo i prije otkrića ORMUS elemenata koristili proizvodi iz mora, posebno alge.

ORME opis, Recept za izdelavo ORME

3.Ebnerjev kalilnik

Dedne značilnosti, ki so jih semena izgubila v teku evolucije z vzgojo ali degeneracijo je mogoče znova omogočiti. Genetske informacije, ki so bile zaprte v okviru razvoja, postanejo s kaljenjem v kontroliranem homogenem elektrostatičnem polju z novo generacijo zopet aktivne.

A ne samo to. Tudi kalivost in rast se spodbudi v električnem polju. Aktiviran pragen rastlin kaže značilnosti prednikov, kot na primer prakoruze, ki jo denimo še vedno skozi vso obdobje kmetijstva v izvirni obliki prisotna v naravi v Peruju.

Kot taka se lahko uporabi za križanja s posevki, da bi se nadomestile izgube na degenerativnih genski ravni zaradi povečanja stopnje kalitev in hitrosti rasti. Guido Ebner, biolog iz Švice, je zapisal v svoj patent za kalilnik: »Kalilnik se na primer lahko uporabi za razvoj rastline, ki se kali v nezadostno svetlobnih pogojih. S tem se omogoči setev v prej biološko začrtanih mejah, tako so v kratki rastni sezoni rastline lahko primerne za uporabo.«

Ebner in Schürch beležita med drugim naslednje: Večje število storžev na rastlino koruze (3-6 kosov, namesto enega ali dveh), kompaktno rast v primerjavi s standardno (široki listi, debelo steblo).

Epigenetika – preboj nove misli in kaljenje semen v Ebnerjevemu kalilniku

Električno polje namesto genske tehnologije – članek Aura

Navodilo za uporabo visokonapetostnega kalilnika

Vse je informacija

4.Informirana in Vitalizirana voda –

VODA Na kvaliteto vode vpliva njena notranja molekularna struktura in nič drugega

5.Efektivni mikroorganizmi,

Problemi v agronomiji in rešitve z EM.xlsx

EM tehnologija -svetovanje kmetu

http://www.emtehnologija.si/

6.Uporaba  lesnega plina

Lesni plin za pridelavo el.energije oz. ogrevanja vrtnarij…..ter pridelavo biooglja za terra preto

7.Biogeometrijski – geodezicni ali piramidalni rastlinjaki….

Spiralni vrtinci energije predstavljajo v piramidi vitalno življenjsko energijo, ki harmonizira  vse, kar je znotraj piramide. Dokazano je,  da delovanje piramide v celoti neškodljivo,  saj predstavlja  vir najčistejše kozmične energije. Deluje tudi na nežive snovi predvsem pa na žive , torej tudi rastline

Geodezična kupola, piramidalni rastlinjaki…

8. Erim

Erim pospeši rast rastlin, jih harmonizira, prepreči ionizirajoče sevanje..ne deluje kot orgonit…harmonizira ozračje,..združi sončno in zemelsko energijo..ne oživlja vodo temveč harmonizira vodo v živih organizmih

http://www.rexresearch.com/ighina/ighina.htm ,

http://www.scienzadiconfine.eu/frontiere%20scienza/materie%20non%20convenzionali/erim.html

9. Terra preta

Za ohranjanje in povecevanje organske mase v zemlji

http://www.dominvrt.si/clanek/zunanja-ureditev/naravno-vrtnarjenje-z-bioogljem.html

10.Zeolit

Uporaba zeolita v poljedeljstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu in vinogradništvo je zelo
priporočljiva in razširjena v svetu. O pozitivnih učinkih naravnega zeolita govorijo tudi priznani kmetijski strokovnjaki.
Vulkanski zeolit močno vpliva na izboljšanje kakovosti in plodnost tal, prepustnost vode in zraka, absorpcijo in zadrževanje vode v tleh.
Presnovna sposobnost zemlje je ključnega pomena za plodnost tal. Območje rasti in razvoja korenin rastlin, kjer potekajo različni dinamičnih procesi (ionska izmenjava), intenzivno podpira uporaba zeolita. Več TUKAJ

11. Bakrena orodja

Baker (Cu) je za rastline esencialni element katerega v sledeh, oziroma ionski obliki, živa bitja nujno potrebujemo za tvorjenje encimskih reakcij, metabolizem sladkorjev, izgradnjo celične stene, odpornosti proti boleznim in še mnogo več. Pri delu z orodjem se v zemljo izločajo predvsem bakrove sledi oziroma bakrovi ioni, ki imajo številne pozitivne posledice na substrat in njegove prebivalce. Več TUKAJ

Advertisements

Video prispevki z vsakomesečnih Ekofejst festivalov na temo samooskrbe

“Življenje je kot vožnja s kolesom, neprestano moraš naprej, da ne zgubiš ravnotežja..”A.E

Dragi soborci, v tej maniri delujemo, nikoli obstati, se predati , pač pa ves čas balansirati z vedno vnovičnim korakom,

V želji , da vam ne usahne entuziazem za nove izzive,  za nova znanja , pa vam  pošiljam  paket video prispevkov, ki prinašajo svežino, optimizem in voljo do življenja , prav tako tudi do družbenih sprememb.

Vsi prispevki so bili posneti na naše povabilo znotraj Ekofejst projekta. Dodajam pa tudi nekaj starih še vedno zelo aktualnih  z okroglih miz. Z njimi smo iskali  odgovore na vprašanja  ZAKAJ ter KAKO, v glavnem smo sedaj s tem zaključili. V Ekoci/Oskrbimo smo to počeli slabi dve leti. Odgovore S KOM, KDAJ in  S ČEM predajamo vam. Naj vam bo v pomoč tudi Fb skupina Umetnost preživetja v .. Čas je dozorel.

Hvala in Srečno!

PREHRANA, PRIDELAVA ŽIVIL

 

Fanči Perdih: Pomen (samo)pridelave semen


90% celotne semenske pridelave je v rokah 4 do 7 multinacionalk. Težijo k vzgajanju hibridov, zaščitenih sort, saj v njih vidijo svoj monopol in dobiček. Postali smo odvisni od ponudbe (velikih) semenarskih hiš. Nekatere svoja semena prilagodijo tako, da zrasla rastlina zahteva dodatno nego s pesticidi, dodajanjem mineralnih gnojil itd. Domača, naravna sredstva ne zadoščajo več.

V Sloveniji rabimo odpornejša semena, da bo rastlina sposobna preživeti v zahtevnejših klimatskih razmerah, da bo zmožna samostojno črpati hranilne snovi tudi iz nižjih plasti zemlje.

Poskusimo vsaj enkrat v življenju sami pridelati svoje seme – da bomo znali ceniti tisto, kar seme nosi v sebi.

Meta Vrhunc: Pomen kulturnih rastlin za današnji čas!

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1559-meta-vrhunc-pomen-kulturnih-rastlin-za-danasnji-cas.html

Do pred dvesto leti so naši predniki svojo hrano, žita in vso zelenjavo, pa tudi semena za ponovne posevke pridelovali sami. Človek je bil neke vrste sodelavec narave, ki je kulturne rastline, v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmosom, usvarjal iz divje rastočih rastlin. Nova znanost tega ne zna ponoviti in kmetijstvo se danes osredotoča predvsem na ustvarjanje dobička, semenarstvo pa je v rokah multinacionalnih koncernov. Kako se lahko človek ponovno poveže z naravo iz z njo sodeluje pri podpiranju in ne uničevanju življenja na planetu?

 

Dr. Gojko Stanič: Vrt na strehi

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1563-dr-gojko-stanic-vrt-na-strehi.html

(18:00) Ste kdaj pomislili, da bi si zelenjavo za kosilo nabrali kar na strehi svojega doma? Prisluhnite dr. Gojku Staniču, univerzitetnemu profesorju, ki svojo zelenjavo in sadje prideluje na neobičajen način. Zgodba, ki se je začela zgolj kot osebno iskanje alternative za gojenje domače zelenjave, je prerasla v raziskovanje, eksperimentiranje ter strateško planiranje. Poiskati nove načine gojenja rastlin, povečati obstoječe obdelovalne površine, podaljšati sezono pridelovanja živil, … spremeniti asvaltno džunglo v zeleno džunglo.

 

Fanči Perdih: Pomen (samo)pridelave semen

http://vimeo.com/38566550
90% celotne semenske pridelave je v rokah 4 do 7 multinacionalk. Težijo k vzgajanju hibridov, zaščitenih sort, saj v njih vidijo svoj monopol in dobiček. Postali smo odvisni od ponudbe (velikih) semenarskih hiš. Nekatere svoja semena prilagodijo tako, da zrasla rastlina zahteva dodatno nego s pesticidi, dodajanjem mineralnih gnojil itd. Domača, naravna sredstva ne zadoščajo več.

V Sloveniji rabimo odpornejša semena, da bo rastlina sposobna preživeti v zahtevnejših klimatskih razmerah, da bo zmožna samostojno črpati hranilne snovi tudi iz nižjih plasti zemlje.

Poskusimo vsaj enkrat v življenju sami pridelati svoje seme – da bomo znali ceniti tisto, kar seme nosi v sebi.

 

Karl Vogrinčič: Človek v odnosu s čebelami

http://vimeo.com/42887124

Znameniti fizik Albert Einstein je glede čebel izrekel naslednje besede: »Ko bo umrla zadnja čebela, človeštvo ne bo živelo več kot štiri leta. Ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi.« Za čebelo se govori, da je preživela 70 milijonov let, brez da bi se evolucijsko spremenila. Približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali, velik delež česar s svojim načrtnim zbiranjem peloda prispevajo čebele. Zaradi tega je pomen čebel za preživetje človeštva kritičen. Čebelar Karl Vogrinčič iz projekta Čebelarstvo in apiterapija Vogrinčič je spregovoril o odnosu do čebele, unikatnega čebelnjaka, ki ga je postavila njegova družina in o pomenu ozaveščanja mladih generacij o pomenu čebel, hrani in samooskrbi

ENERGIJA

 

Dejan Krajnc: Prosta energija – Free Energy

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1566-dejan-krajnc-prosta-energija-free-energy.html

(31:50) Prosta energija obstaja že od nekdaj, kako le ne bi, saj živimo sredi energije, v energiji. V preteklosti so raziskovali svet s pogonom proste energije (jadrnice), rastline napaja prosta energija (sonce) … potreben je le premik v perspektivi, da se zavemo, da živimo v obilju energije, ne v pomanjkanju. Ko je govora o konceptu proste energije, se dejansko razpravlja o pretvorbi ter izkoristku te energije. Včasih si namreč želimo energijo uporabiti za gretje (toplota), drugič za razsvetljevanje (svetloba) itd. Prisluhnite zanimivi predstavitvi drugačnega pogleda na energijo, ki ga v prispevku poda Dejan Krajnc, samostojni raziskovalec proste energije.

 

Branko Nagy: Domača elektrarna

http://vimeo.com/37169539

Neodvisnost od zunanjih virov je eden od ključnih razlogov, da si vedno več ljudi želi imeti svojo domačo elektrarno. Srce elektrarne, ki jo je razvil Branko Nagy, je navaden bencinski agregat, ki pa je predelan in za pogon uporablja plin. Takšno domačo elektrarno je razvil kot dodaten modul k t.i. živi hiši (hiši iz naravnih materialov), ki jo k življenju obuja Kristjan Zver, ustanovitelj podjetja Naravna gradnja. Če se bo vedno več…

 

Gregor Škerl: HHO

http://vimeo.com/36028883

Predstavitev uporabe vode kot dodatek k gorivu v avtomobilu. Poraba manjša za 1/3. Vodik pridobivamo iz vode v realnem času. Proizvedemo toliko kot porabimo. In tako lahko uporabimo vodo kot gorivo tudi za ogrevanje doma.

 

NOVA MISEL, NOVA EKONOMIJA, LOKALIZACIJA

 

Ira Zorko strategija za trajno obilje

http://vimeo.com/45142155

Danes se izgubljamo v parcialnostih, v interesih, smo izrazita družba interesov. Bolj ozek interes kot imaš, lažje si razumljiv za politiko oz. družbo. Obče človeški interes je danes neprepoznaven. V družbi vlada izrazit monokulturizem. Tako v kmetovanju kot v izobraževanju ter v družbi nasploh. Namesto da bi čim več različnih stvari povabili k sodelovanju, sobivanju in bi se stvari med sabo začele podpirati, mi poskušamo ločiti,…

 

Dejan Unger: Delimo.si

http://vimeo.com/42887125

Predstavitev spletnega projekta Delimo.si, katerega namen je, da ljudje med seboj delimo in prispevamo majhen delček tega, kar zmoremo. Bodisi gre za prevoz, dobrine, (so)bivanje ali usluge. Z ustanoviteljem projekta Dejanom Ungerjem smo se pogovarjali o kulturi sodelovanja in sobivanja ter o odnosu do sočloveka.

 

Katarina Hölzl: Svet brez revščine – s socialnim podjetništvom

http://vimeo.com/38356534
“Filozofija socialnega podjetništva je opolnomočenje,” pravi Katarina Hölzl. Streha nad glavo, plačani računi, hrana na mizi. Brez katerekoli od teh treh komponent, lahko govorimo o revščini. Okrog 220.000 ljudi v Sloveniji je na pragu revščine. 110.000 ljudi je prijavljenih kot brezposelni, številni ljudje delajo le preko avtorskih pogodb, kar jim ne omogoča socialne ali ekonomske varnosti. Kako jo preseči revščino s pomočjo socialnega podjetništva? Socialno podjetništvo je humano podjetništvo, gre predvsem za razliko v filozofiji in vodenju podjetja. Namesto osredotočanja na to, kakšen produkt bomo prodali, s kakšnim dobičkom za lastnike kapitala, se socialni podjetnik najprej vpraša, kaj lahko on naredi za to, da se v lokalnem okolju razreši nek socialni izziv (npr. brezposelnost, brezdomstvo itd.). Filozofija socialnega podjetništva je opolnomočenje. Da se začne vsak posameznik zavedati, ne le svoje družbene odgovornosti, ampak tudi svoje moči. Socialno podjetništvo je iskanje isto mislečih ljudi, ki se združijo za dosego skupnega cilja, izboljšanje družbenega okolja. V klasičnem podjetništvu je delavec oseba, ki hodi delat, v socialnem podjetništvu pa je to oseba, ki soustvarja.

 

Anica Grobelnik Vozelj: Pomen povezane lokalne skupnosti

http://vimeo.com/38214658
Širiti znanja, dobre novice, druženje, nenehno učenje drug od drugega, sopomoč … so steber lokalne skupnosti, ki cveti.
Pogosto se ljudem zdi boljše tisto, kar je drugje, kot pa tisto, kar je doma. Lokalna turistična in druga društva pa skušajo v kraju spodbuditi živost, povezovanje, opolnomočenje. Anica Grobelnik Vozelj iz Turističnega društva Galicija je v video prispevku podala svoj pogled pomen podeželja in pomembnost povezanosti v lokalni skupnosti.

 

EKOLOGIJA, TRAJNOST

 

Kristjan Zver: Živa hiša

http://vimeo.com/36957423

Živa hiša nastaja iz t.i. deviških materialov, pozitivne energije, zavedanja o lastnih potrebah ter o vplivu na okolje. Zidana peč, sončni kolektorji, rastlinska čistilna naprava, v zemljo vgrajen hladilnik in domača elektrarna so le nekatere od inovativnih rešitev hiše prihodnosti. Gre za kombinacijo starih in novih znanj ter svežega pogleda na svet in človeka v njem. Kristjan Zver, ustanovitelj podjetja Naravna gradnja, je v pogovoru…

 

Ana Vovk Korže: Ekoremediacija – zdravljenje narave za naravo

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1561-ana-vovk-korze-ekoremediacija-zdravljenje-narave-za-naravo.html (15:46) V 21. stoletju se človeštvo vse bolj sooča s posledicami hitrega in velikokrat nepremišljenega razvoja, ki se zelo konkretno pozna tudi v našem okolju in naravi. Ekoremediacija (krajše ERM) pomeni zdravljenje narave za naravo. Gre za ponovno oživitev že degradiranih delov okolja in za vzdrževanje ravnotežja v okolju s pomočjo narave same. Z ekoremediacijo omogočamo in spodbujamo večjo samočistilno sposobnost okolja, okolju vračamo lastno vrednost in spodbujamo sonaraven razvoj.  Pri vseh načrtovanih posegih v okolje je mogoče ekoremedicije uporabljati kot preventivne ukrepe, ki je veliko bolj zanesljivo, učinkovito in tudi ceneje kot pa preprečevanje degradacije okolja. Ekoremediacijo nam je predstavila prof. dr. Ana Vovk Korže s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kjer deluje Mednarodni center za ekoremediacije.

 

 

ČLOVEK, DRUŽBENE SPREMEMBE

 

Anton Komat: Vrnimo se k sebi!

http://vimeo.com/36115491

Treba je oživiti temeljne človeške vrednote, pravi Anton Komat. Na vprašanje, kako preživeti v spremenjenih okoliščinah, kjer nam pretijo veliki izzivi (gospodarski, ekonomski, prehranski, energetski, zdravstveni in podnebni), odgovarja, da bo mogoče preživeti na temelju močne lokalne skupnosti, kjer bodo ljudje med sabo povezani in si bodo iskreno pomagali. Ljudje naj bi izgubili stik z zemljo in modrostjo preteklosti, ki nam je včasih omogočala…

 

Meta Vrhunc: Živimo v prelomnem času!

http://vimeo.com/36076655

Človek je dojel, da je življenje brez odgovornosti minilo. V času, ko so institucije pozabile na svojo zavezanost ljudem in ko je sistem sistematično uničeval marsikaj dobrega v človeku, se človek vedno bolj zaveda, da je potrebno odgovornost za svoje življenje prevzeti v svoje roke. Da je potrebno pozabiti na svoje egoizme in se naučiti darovati samega sebe drugim in svetu. Nikoli ni bilo takšne priložnosti, da pokažemo kaj znamo in da spremenimo svet po naši, človeku prijazni, meri. Po mnenju Mete Vrhunc naj bi pričeli z abstinenco od medijev in se posvetili temu, da najprej najdemo resnico v sebi in začutimo svojo lastno identiteto. Preko meditacije, molitve, branja visoko moralnih vsebin. S tem se začnemo zavedati, da je vsak izmed nas zelo potreben svetu – vsi, četudi se kdaj počutimo nevredne, lahko v svetu premaknemo ogromno majhnih stvari, ki imajo možnost, da prerastejo tudi v velike

 

Andrej Chiaiutta: Human design (znanost o človeku)

http://www.s12.si/duhovnost/razno-duhovnost/1560-andrej-chiaiutta-human-design.html

(27:50) Human Design, nekateri mu pravijo tudi znanost o človeku, naj bi predstavljal povsem nova sintezo, novo holistično znanost o nastanku in delovanju oblik v našem vesolju. Opisuje kvantno polje človeka in delovanje njemu lastnih energetskih procesov. Human Design naj bi sintetiziral dve družini znanosti: stare sisteme opazovanja, ki so je razvili astrologija, kitajski I-Ching, hindujsko-brahmanski sistem čaker ali energetskih centrov in židovska Kabala, ter sodobnih disciplin kvantne mehanike in fizike, astronomije, genetike, biokemije in psihologije.

 

UMETNOST PREŽIVETJA

 

Miha Berčič, Kako preživeti v ekstremnih razmerah?

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1558-miha-bercic-kako-preziveti-v-ekstremnih-razmerah.html

(18:13) Zadnja leta je veliko govora o katastrofah, ki pa so večkrat medijsko potencirane in predstavljene na grozljiv način. Katastrofe se vedno bile in ljudje smo vedno našli odgovore na njih. Kljub temu, da so države na katastrofe pripravljene, je pomembno, da smo na njih pripravljeni tudi posamezniki. Po mnenju Miha Berčiča je v ekstremnih razmerah najpomebneješa psihološka pripravljenost posameznika, ki omogoča sprejemanje novonastalega stanja in znanje kako živeti ter sodelovati v skupini. Ključen je tudi pozitivni način razmišljanja oz. odločitev za življenje, ki posamezniku daje voljo in odgovore na izzive tudi v najtežjih življenjskih situacijah.

 

Dario Cortese: Kaj vse je hrana?

http://vimeo.com/42887123

Poznate samonikle, divje rastline in njihove pozitivne učinke na prehrano in zdravje človeka? Prehrana pa ni edini vir zdravja, poudarja Dario Cortese. Celo pomembnejši element, tako prehrane kot zdravja, naj bi bilo vsakodnevno gibanje, toplina človeških odnosov in pa nenehna radovednost – lakota po življenju.

 

ZELIŠČARSTVO, ZDRAVJE, DUHOVNOST

 

Beno Behrič: Za vsako bolezen rožca raste

http://vimeo.com/45133773

Zeliščar Beno Behrič močno verjame v moč narave, v moč zelišč. V intervjuju je z nami podelil mnogo koristnih napotkov o tem, kako jih nabirati, uporabljati, kakšen odnos imeti do njih. V zeliščih se skriva eterična moč, ki jo lahko človek izkoristi s pravilno uporabo in sistemom nabiranja: pravi čas nabiranja glede na lunine cikluse, letni čas ter čas v dnevu, ko je posamezna rastlina (oziroma njen del) najmočnejša. Ob sončnem

 

Maria Ana Kolman: Kaj je šamanizem?

http://vimeo.com/36073342

Šamanizem velja za najstarejšo filozofijo, psihologijo, religijo in medicino. Včasih razumljen kot starodavna tehnika, ki ne sodi v današnji način življenja, ravno v tem pogledu nosi pomembno sporočilo in pomen za današnji čas. Šamanizem temelji na prepoznanju, da je v kozmosu vse živo (zemlja, zrak, vsa živa bitja) in da se skozi to pretaka trojstvo vsega: materialno, duša in duh. Sodobni človek je osredotočen predvsem na materialno plat življenja…

 

Jože Vetrovec: Kakšna je dobra voda?

http://vimeo.com/38014298

 

“Voda je začetek in konec človeštva oziroma vsega življenja,” pravi Jože Vetrovec. Se kdaj vprašate kakšno vodo pijete? Vsaka voda namreč ni enaka. Sestavljata jo dva vodika in kisik, od kota vezi med elementi pa je odvisna kvaliteta vode. Glede na kot se namreč molekule vode različno vedejo – ene se zbirajo v grozde (klastre), druge pa so manj nagnjene k temu in tako bolj uporabne za človeško telo. Poleg tega voda nosi spomin, informacije in je tudi univerzalno topilo. Voda iz plastenke lahko prevzame (stopi) nekaj plastike ter zagotovo prevzame informacije plastenke. Prisluhnite ugotovitvam raznih poskusov, o vplivu informirane, namagnetene ter vrtinčene vode na rast rastlin in živali. Jože Vetrovec, urednik revije Misteriji in revije Zdravje, je v prispevku podelil svoje bogato znanje o tej pomembni tekočini.

 

 

OKROGLE MIZE

Okrogla miza Štafeta semen

http://vimeo.com/40216770

 

“Ne zlato , ne dragi kamni ne bodo dragocenost te dežele , ampak pošteni, pogumni in plemeniti ljudje”, so dejali in tako tudi živeli naši predniki. Zgodovino Slovencev ohranjajo tudi slovenska semena in ohranjajo Slovence iz roda v rod. Dobrih ljudi nas je v Sloveniji veliko, ljudi, ki znamo, zmoremo in želimo aktivno soustvarjati prihodnost na različnih področjih. Tudi tako, da si skupaj prizadevamo za ohranjanje slovenskih semen na POZITIVNIH…

 

Okrogla miza MB

 

  1. Martina Bavec – Pridelava hrane brez GSO

Peter Grčin DOBROTE SLOVENIJE –  Nove tržne poti

Katarina Hölzl – Forum socialnega podjetništva

Vesna Weinger – Pomen samooskrbe

Sandra Turnšek – Prezentacija GIZ EkoKrepko

 

 

Okrogla miza MS

 

Za  povezave na spodnje video posnetke okrogle miz iz MS, za snemanje in produkcijo za  družbeno odgovoren prispevek se lepo zahvaljujemo BK TV iz Maribora

 

http://www.youtube.com/watch?v=BRnx4OJ3BpY&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=1&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=ZIVCCacAry4&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=2&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=TlK6gKt9SUo&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=3&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=x1aHnWXGxEM&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=4&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=qQEyjLoxXzw&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=5&feature=plcp

Dejan Rengeo

http://www.youtube.com/watch?v=E4WA7lqkVbQ&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=6&feature=plcp

http://www.youtube.com/watch?v=7tNP2OgjquM&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=7&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=rCJjPLD39uk&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=8&feature=plcp
http://youtu.be/vjBZDzXGz8s

________________________________

 

 

Španski lazar, invaziven rdeči polž terminator naše zelenjave

Ne glede, da se ta tema ne veže na nekatera področja, kjer s polži še nimate težav neposredno, jo vseeno objavljam, ker verjamem, da se nas zadostna pridelava zdrave hrane tiče vseh še posebej preden lastniki zemljišč začnejo masovno iztrebljat polže s kemijo.
 Pojav rdečih polžev je v zadnjih letih v ekstremnem porastu. Čeprav imajo polži v naravi pomembno vlogo pri ohranjanju biološkega ravnovesja, saj so tvorci humusa in tako odstranjujejo različne rastlinske in živalske odpadke, skrbijo za ustrezno raven razvoja glivic, alg in lišajev, pa na drugi strani povzročajo s svojo številčnostjo tako na vrtnih kulturah kot številnih kmetijskih površinah veliko škodo. Upravičeno lahko trdimo, da so polži postali prava nadloga vrtičkarjev, vrtnarjev in številnih kmetov. Pogled na gredo do še včeraj čudovite solate ima ob vnovičnem pogledu naslednje jutro žalostno podobo, saj vidimo le še objedena listna rebra.  http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200904952.pdf

Namreč invazija rdečih polžev meji na ekološko katastrofo, ker so izredno invazivni, enkrat ko se pojavijo, jih je naenkrat ogromno.

Polži so namreč dvospolniki. Pri parjenju se najprej združita dva samca, ki se obojestransko oplodita, nato sledi še ženska faza oploditve. Za oploditev sta potrebna dva osebka, lahko pa pride tudi do samooploditve (Bayne, 1973).
S pojavom močnejših padavin se množično razbohotijo in jih je vedno več.
Vrtičkarjem, zelenjadarjem ter kmetom povzročajo veliko škodo  zlasti na senčnih in vlažnih legah. Napadajo tudi rastline v rastlinjakih. Rastline objedajo in jih onesnažujejo z iztrebki in sluzjo v obliki svetleče sledi. Ob množičnem pojavu naredijo veliko škodo na solati, kapusnicah, fižolu, grahu, korenju, paradižniku in drugih vrtninah.

KAKO SE ZNEBITI ŠPANSKEGA LAZARJA?


1.

Račke indijske tekačice so res pravi zaklad, saj jih edino one z veseljem pojedo, pri nas sicer tudi neme race. To jim omogoča dolgi vrat in požiralnik, ki je zgrajen tako, da jih lahko pogoltnejo. Potrebno  je imeti le dovolj rac za velikost parcele – na 10a dve do tri. Učitelj permakulture Fukooka je dejal: “če imate preveč polžev to pomeni le, da imate premalo rac” (:)..

Naše račke se nasitijo, do sitega, me prav preseneča da se teh sluzkov ne preobjejo, teknejo jim prav vsak dan, vsakič po kakšno kilco ali več. Mi imamo že kar nekaj časa račke, ki skrbijo za ravnovesje na vrtu. Če bi jih kdo kaj rabil za svoje lačne pernate prijatelje lahko pride kaj okrog, pri nas jih mrgoli, naravnih sovražnikov pa zgleda še vedno nimajo ali pa se jih še niso navadile. Ni le geoinženiring suša,  toča in preobilje dežja tisto za kar bi naj skrbeli, invazivne tujerodne rastlinske in živalske vrste nam namreč tudi lahko povsem zdesetkajo pridelek avtohtonih vrst.

Sedaj ali gre za bioterorizem raje pustimo, ukvarjat se s tem ne pomaga kaj dosti, kdor ima dovolj prostora sugeriram, naj si le nabavi račke in jih seveda deli okrog. Veste, da so v Avstriji iz tega že naredili biznis? Raco lahko najameš za dan ali dva, ko se naje polžev, jo vrneš.

Sicer pa glede polzev priporocam tudi neme race, jih imajo tudi rade, mislim, da jih lahko celo več pojedo, saj so tudi vecje in je manj možnosti, da bi se med poziranjwm polža zadušila

 

Predlagam, pozivam:
Ustanovitev vzajemne prve slovenske jate indijskih tekačic in nemih rac v skupni lasti (zadruga…društvo), ki bi si jih medsebojno sposojali po potrebi
Kako?
  • Najprej je potrebno zbrati dovolj oplojenih jajc
  • Se dogovoriti za kontrolirano valjenje jajc v valilnici
  • Skrbništvo in delitev stroškov za čez zimo
  • Sčasoma izposoja rac tudi nečlanom po avstrijskem vzoru (že več kot 20 izposojevalnic)
2.
Bakreno orodje …bakreni prah3.

Nasvet v zvezi z rdečimi polži na vrtu. (bananina lupina)
Deluje – vendar ne poginejo, a jih ni potrebno iskat, se jih najde kar na kupu!

 3. Nekaj dodatnih nasvetov, ki jih je zbrala Bojca Januš na svojem blogu o permakulturi TUKAJ
  •  Kvas: polži obožujejo kvas, zato tudi pivo. Lonce (jogurtovi lončki bodo takoj polni, vsaj pri prijateljici, zato pravim, lonce) vkopljemo v tla, natočimo pivo in pustimo šez noč. Polže volj kvasa neustavljivo privlači… Zjutraj pospravimo. Pivo ni poceni in litri piva, s katerim vsak večer nazdravljamo polžem, stanejo. Precej cenejši je kvas; pripravimo sami.
  •  Polži so menda nori tudi na pasjo hrano. Brikete namočimo v vodi, nadaljujemo enako kot s pivom ali kvasom. Vsekakor ceneje kot pivo.
  •  Baker: okoli gred položimo bakreno žico. Menda polže v stiku z bakrom trese, kar jim seveda ni všeč. Tudi baker ni poceni, je pa trajna rešitev.
  •  Nekaj, kar jih bode v podplate, na primer jajčne lupine. Ko polži lezelo čez strte jajčne lupine, jim te načenjajo sluz, s katero so oviti. Ni prijetno, gredo raje stran.
  • Indijske račke. Bill Mollison v zvezi s polži rekel tole: “You don’t have a slug excess, you’ve got a duck deficit!”
  •  Kavni zoc. Ne vem, če drži, ampak sliši se obetavno: ko polž leze čez zoc, kofein v kavi povzroči, da polžem podivja srce. Kavni zoc pa vrtu v vsakem primeru koristi.
  •  Lesni pepel, potrosen okrog vrta. Polžem načne zaščitni ovoj sluzi. Žaganje, ker jih izsušuje in zato ne marajo laziti po njem.
  •  Polžem ustreza bolj kisla zemlja. PH spremenimo z dodajanjem biooglja.
  •  Medtem, ko lovimo/nabiramo/odganjamo polže, sadike zaščitimo z odrezanimi plastenkami.
  •  Sadimo tiste, ki jih polži ne ljubijo (koruza, rdeče zelje, luštrek, ingver, buče, sončnice, rožmarin, meta), potem tiste, ki polže odvračajo (bela gorjušica, kapucinke, vrtni ognjič, čebula, česen, peteršilj, žajbelj, timijan), gredice obdamo z vejicami bezga, preslice, vratiča, rmana in gozdne praproti, ki polžem smrdijo, vmes pa potaknemo tiste, ki jih imajo za posladke, pa še to čim bolj zmešano, da jim otežimo pojedino.
    Sluz, ki jo puščajo kot svojo sled, jim je za kažipot; polžu samemu in njegovim kolegom. Manj ko bo na vrtu vse “na izvolite”, več težav bodo imeli pri pustošenju.
  •  Deluje tudi tole: grede ali kar cel vrt obdamo z obrobo iz L profila iz pločevine tako, da je z enim koncem vtisnjen v tla tako, da je L postavljen na glavo in navzven dela strehico.

Ekološko kmetovanje lahko prehrani svet; Primerjalna analiza Eko- Konvencionalna pridelava,

Rajski izgled naših polj v prihodnje, zakaj pa ne? Če se le tako odločimo, vsekakor pa bi v tem cilju dejstva o Skrivnostnem življenju rastlin Skrivnostnem življenju rastlin (TUKAJ) moral poznat itak najmanj vsak, ki dela z zemljo in rastlinami, če ne že vsak otrok po kurikulumu v vrtcih, da bi kot družba imeli temelje za resnično prosperiteto.

10154128_700158393361396_9199485817046527846_n

‘Picking vegetables at the Eden Project’: Photo by Franie Treetops. The Eden Project is located in Corwall, England.

Ekološko kmetovanje LAHKO nahrani svet

Eden od argumentov za promoviranje gensko spremenjenih rastlin in biotehnologije je da GSO lahko nahrani svet in da ne-GSO in ekološke metode niso zmožne proizvesti zadostne količine hrane za vse. Toda resnica je, da je ekološko kmetovanje samo po sebi v celoti sposobno nahraniti svet. Moramo samo narediti nekaj sprememb v načinu gojenja in vzrejanja hrane, kar pomeni odprava tovarniškega kmetovanja, ki uničuje naše zdravje in planet.

 maxresdefault difference-between-monoculture-polyculture_6fb212de948595cf0522_mz_farming2

V poročilu z naslovom Hranjenje prihodnosti, ki ga je napisalo ekološko združenje Soil Association, ki se nahaja v Veliki Britaniji, pravi, da ekološki in drugi agro-ekološki kmetijski sistemi niso samo rešitev za lakoto na svetu ampak, ko se ti holistični sistemi vpeljejo, povleče najrevnejše iz revščine.

Na drugi strani GSO kmetovanje ohranja in tudi povzroča revščino, saj zaklenejo kmete v neskončni krog odvisnosti od korporacij, katera jim prodajo novo pošiljko samouničujočih semen in strupenih kemičnih pesticidov, ki so potrebna za gojenje GSO. Z drugimi besedami je GSO kmetijstvo strupeno za svetovno gospodarstvo, strupeno za zdravje ljudi in strupeno za okolje.

23e3142801ccd89845f1c4f8a8565015

Nadaljujte z branjem

Čas intenzivnih sprememb, obujanje pristnosti in skupnostne njive

Prišel je čas intenzivnih sprememb, ki jih bomo lahko izvedli le, če bomo delovali na temeljih, ki jih podpira naše poslanstvo. Pri tem ne bomo uspešni, če bomo trošili energijo z razlaganjem raznih zarot, temveč le, če se bomo osredotočili in v praksi izvajali spremembe z dejanji.

Skupnostne njive so pravi in resnični potencial ter skupni imenovalec za vse kar potrebujemo. Izhodiščna misel za le-te pa je: Aplikacija znanj, tehnologij, dobrih praks za model skupnostnih njiv lokalne samooskrbe, z brezkemijsko pridelano hrano ter vključevanje v kooperativno-poslovna razmerja različnih družbenikov s trajnostnim konceptom delovanja.

Skupnostne njive

Čim bolj se moramo izogibati raznih dram v življenju, katerih energijo zelo podpirajo razne zarote (čeprav je teh mnogo, pravzaprav so le te gibalo vsega kar se po stari paradigmi sploh dogaja). Posledično se ne moremo uglasiti z pristnost

Nadaljujte z branjem

Lastna pridelava hrane, samoopomoč, trajnostne prehrambene rešitve

1.Prispevki na temo Vrtičkarstva; vrt na strehi,  kolobarjenje na 60m2 in 4letni saditveni načrt

2. Članki na temo semenarjenja; kako izbiramo semena

3.Članki na temo divje hrane in nabiralništva; Lahko preživimo z divjimi rastlinami?

4. Ekonomika vrtičkarstva


 

1.Prispevki na temo Vrtičkarstva

Samooskrbni vrt v Veliki Pirešici 1 oblikovan z namenom, da se v praksi in po korakih prikaže, kako lahko na 60 m2 vse leto pridelujemo zelenjavo za štiričlansko družino.

Setveni načrt

4letni setveninačrt (vir revija Jana)

SKMBT_28315022508460_0001SKMBT_28315022508460_0003SKMBT_28315022508460_0002

Kolobar v zelenjavnem vrtu na 60m2 TUKAJ (vir. Gaia)

SETVENI NAČRT ZA SAMOOSKRBNI VRT na 60M2 TUKAJ (vir Gaia)

Osnove biovrtnarjenja TUKAJ Nadaljujte z branjem

Raznovrstnost in pomen avtohtonih sort kmetijskih rastlin

 Rezultat iskanja slik za Raznovrstnost in pomen avtohtonih sort kmetijskih rastlin

Kaj vse smo pridelovali doma včasih in kaj danes?

Veliko tistih, ki štejejo več kot 30 let se spominja pridelovanja zelenjave svojih staršev iz otroštva. Danes tega otroci v veliki večini ne vidijo več. Hrana se pridela v trgovini, tam pa jo starši z nakupovalnimi vozički naberejo.

Sledljivost je velik izziv vseh ponudnikov zdrave prehrane in nekaterim ga uspe upoštevati bolje kot drugim.

Projekt „Od vil do vilic“ je javnomnenjska raziskava, ki jo je Ministrstvo za zdravje naročilo Zvezi potrošnikov Slovenije zaradi ocene potrošnikov do zdrave hrane. Ali potrošnik npr. ve od kod je izdelek in kako je bil pridelan. Ljudje širom Evrope imajo vedno bolj podobne jedilnike. Hrana ni več raznolika, ni več pestrosti, simptomi pa povsod precej podobni.

Valvazor v Slavi Vojvodini Kranjski, ki je izšla leta 1689, poroča o pšenici, iz katere kmetje delajo škrob, o ajdi in postopku predelave ajdove kaše, o sirku, fižolu, čičeriki in cizari. Poroča o več sto vrstah jabolk na Kranjskem. Piše tudi o breskvah, ki jih kmetje posušijo, kutine, iz katerih pripravljajo kutinov sir in o raznolikih vrstah oreha. Ljudje so si iz različnih vrst rastlin pridelali hrano, obleko (lan, konoplja) in različne izdelke (sirek, konoplja).

Z industrializacijo kmetijstva so kmetje izgubili osnovne veščine v pridelovanju hrane. Izgubili so znanja, ki so jih predniki pred njimi nabirali in zbirali dolga stoletja z opazovanjem luninih men in drugih pojavov na nebu. Kmetijstvo se je spremenilo v agrobiznis, kmetje pa v združenje delavcev. Z zeleno revolucijo je nekaj “super semen” nadomestilo pestro raznolikost lokalno prilagojenih semen, ki so jih hranili kmetje sami.

 Kaj pomenijo avtohtone sorte?

Nadaljujte z branjem

Dejstva o ekološki pridelavi hrane v Sloveniji

“Ekološka hrana, pridelana v Sloveniji, predstavlja le 0,2-odsotni delež v skupni ponudbi hrane, ki je v prodaji. Drugače tudi ne more biti, saj gre skoraj 90 odstotkov ekoloških subvencij za tako imenovano ekološko živinorejo na travinju. Preprosteje povedano, kmetje zaradi vabljivih subvencij namesto ekološke hrane pridelujejo ekološko travo.”

Več TUKAJ

Pri ekološkem kmetovanju so večini kmetov pomembnejše subvencije kot pa pridelovanje hrane. Po poročilu o stanju slovenskega kmetijstva iz junija letos je bilo v letu 2012 v ekološki nadzor vključenih nekaj manj kot 2700 kmetij oziroma »le« 3,6 odstotka vseh slovenskih kmetij. A že na tem vzorcu je jasno vidno, da je slovenska politika spodbujanja ekološkega kmetijstva ekonomsko vprašljiva. 2700 ekoloških kmetij je obdelovalo 7,2 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, a so zagotavljale le nekaj desetink odstotka hrane za slovensko tržišče. »Proizvodnje skorajda ni, posamezna kmetijska gospodarstva pa najdemo na vrhu seznama največjih prejemnikov proračunskih plačil.«»Plačila za ukrep ekološkega kmetovanja so v prvi vrsti namenjena varstvu okolja in niso vezana na proizvodnjo. Tega evropska zakonodaja ne dovoljuje.« Torej, ni važno, koliko pridelaš, samo da se držiš omejitev. Pomembne tržne presežke ustvarja le deset odstotkov vseh slovenskih ekoloških kmetov. Ostali pretežno živijo od subvencij, ki so tako bolj podobne socialnim transferjem kot pa ukrepu kmetijske politike.

Več v članku Staša zgonika Veliko denarja za malo pridelka TUKAJ

« Ekološka in po možnosti lokalna pridelava mora postati glavna usmeritev – ne zato, ker je moderna, temveč zato, ker je edina vzdržna», kar mislim že pove skoraj vse. Zame je stvar enostavna – ekopridelava bi morala biti standard, vsi kemični pesticidi in kemična gnojila pa na recept in konvencionalno kmetijstvo pod nadzorom. Ampak do tega bo verjetno še nekaj let minilo…)”

Več v intervjuju Vsi bi bili zeleni, ampak samo pobarvani na zeleno z Anamarijo Slabe TUKAJ Nadaljujte z branjem

Minimalna obdelava tal, Spoznanje popolnega poljedelstva

Spoznanje popolnega poljedelstva,  Dejan Rengeo 

 

Kmetijski seminar v Gleisdorfu je prinesel razsvetljenstvo udeležencem. Friedrich Wenz nam je odprl oči, kot Jezus slepim. Bio Ernte Avstrija je minuli četrtek (19. februar 2009) organizirala seminar o direktni setvi in optimalnem gospodarjenju na njivi. Svoje izkušnje nam je predstavil kmet Manfred Wenz iz kraja Schwanau na francoski meji ob reki Ren v pokrajini Baden-Wuerttemberg.

Manfed ni običajen kmet. Bogate in pozitivne izkušnje tega 75 letnega mladeniča so udeležence celodnevnega seminarja obogatile s popolno razjasnitvijo psihologije deževnikov na obdelavo tal. Nadaljujte z branjem

SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE RASTLIN

Čudežnost le teh pa bi  moral poznat ne le vsak študent agronomije, ampak  najmanj vsak, ki dela z zemljo in rastlinami, če ne že kar vsak otrok po kurikulumu v vrtcih, da bi kot družba in civilizacija imeli temelje za resnično prosperiteto. Slednje potrjuje tudi skupno spoznanje iz srečanja s Tomom Križnarjem, da nas ne le najbolj pesti pozaba pristnosti, originalnosti, naše integritete z naravo, to , da le tega ne čutimo več kot primarno pač pa da celo o naravi in rastlinah posebej resnično pojma nimamo.

Več v filmu

What Plants Talk About – Full Length Documentary
https://www.youtube.com/watch?v=T7MOe5clOtI

Ter povzetku knjige The Secret Life of Plants avtorjev Petra Tompkinsona in Christopherja Birda

SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE RASTLIN

Vsak dan na celotnem svetu okoli 65 milijonov kvadratnih kilometrov površine zelenih listov sodeluje v čudežnem procesu fotosinteze, pri katerem se proizvaja kisik in hrana za ljudi in živali. Ker se nam to zdi v vsakdanjem življenju samo po sebi umevno, se le redko navdušujemo nad skrivnostmi in fantastičnimi zmožnostmi rastlin. Poleg neverjetnih fizikalnih zmožnosti imajo rastline tudi zelo razvite čute in kot kaže neke vrste “psihične” sposobnosti in presenetljivo aktivno “čustveno” življenje. Še pred kratkim se je predpostavljalo, da so rastline avtomati brez čutil. Današnja znanstvena raziskovanja potrjujejo vizijo pesnikov in modrecev, da rastline lahko komunicirajo in imajo nekaj, kar bi lahko imenovali osebnost ali duša.
Rastline so sposobne zaznavati in razlikovati zvok, ki ga človeško uho ne sliši, reagirajo na take frekvence sončnega spektra, kot so npr. infrardeča in ultravijolična svetloba. Rastline so še posebej občutljive na rentgensko in visokofrekvenčno valovanje, ki ga uporablja tehnologija televizije. Nadaljujte z branjem