Španski lazar, invaziven rdeči polž terminator naše zelenjave

Ne glede, da se ta tema ne veže na nekatera področja, kjer s polži še nimate težav neposredno, jo vseeno objavljam, ker verjamem, da se nas zadostna pridelava zdrave hrane tiče vseh še posebej preden lastniki zemljišč začnejo masovno iztrebljat polže s kemijo.
 Pojav rdečih polžev je v zadnjih letih v ekstremnem porastu. Čeprav imajo polži v naravi pomembno vlogo pri ohranjanju biološkega ravnovesja, saj so tvorci humusa in tako odstranjujejo različne rastlinske in živalske odpadke, skrbijo za ustrezno raven razvoja glivic, alg in lišajev, pa na drugi strani povzročajo s svojo številčnostjo tako na vrtnih kulturah kot številnih kmetijskih površinah veliko škodo. Upravičeno lahko trdimo, da so polži postali prava nadloga vrtičkarjev, vrtnarjev in številnih kmetov. Pogled na gredo do še včeraj čudovite solate ima ob vnovičnem pogledu naslednje jutro žalostno podobo, saj vidimo le še objedena listna rebra.  http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200904952.pdf

Namreč invazija rdečih polžev meji na ekološko katastrofo, ker so izredno invazivni, enkrat ko se pojavijo, jih je naenkrat ogromno.

Polži so namreč dvospolniki. Pri parjenju se najprej združita dva samca, ki se obojestransko oplodita, nato sledi še ženska faza oploditve. Za oploditev sta potrebna dva osebka, lahko pa pride tudi do samooploditve (Bayne, 1973).
S pojavom močnejših padavin se množično razbohotijo in jih je vedno več.
Vrtičkarjem, zelenjadarjem ter kmetom povzročajo veliko škodo  zlasti na senčnih in vlažnih legah. Napadajo tudi rastline v rastlinjakih. Rastline objedajo in jih onesnažujejo z iztrebki in sluzjo v obliki svetleče sledi. Ob množičnem pojavu naredijo veliko škodo na solati, kapusnicah, fižolu, grahu, korenju, paradižniku in drugih vrtninah.

KAKO SE ZNEBITI ŠPANSKEGA LAZARJA?


1.

Račke indijske tekačice so res pravi zaklad, saj jih edino one z veseljem pojedo, pri nas sicer tudi neme race. To jim omogoča dolgi vrat in požiralnik, ki je zgrajen tako, da jih lahko pogoltnejo. Potrebno  je imeti le dovolj rac za velikost parcele – na 10a dve do tri. Učitelj permakulture Fukooka je dejal: “če imate preveč polžev to pomeni le, da imate premalo rac” (:)..

Naše račke se nasitijo, do sitega, me prav preseneča da se teh sluzkov ne preobjejo, teknejo jim prav vsak dan, vsakič po kakšno kilco ali več. Mi imamo že kar nekaj časa račke, ki skrbijo za ravnovesje na vrtu. Če bi jih kdo kaj rabil za svoje lačne pernate prijatelje lahko pride kaj okrog, pri nas jih mrgoli, naravnih sovražnikov pa zgleda še vedno nimajo ali pa se jih še niso navadile. Ni le geoinženiring suša,  toča in preobilje dežja tisto za kar bi naj skrbeli, invazivne tujerodne rastlinske in živalske vrste nam namreč tudi lahko povsem zdesetkajo pridelek avtohtonih vrst.

Sedaj ali gre za bioterorizem raje pustimo, ukvarjat se s tem ne pomaga kaj dosti, kdor ima dovolj prostora sugeriram, naj si le nabavi račke in jih seveda deli okrog. Veste, da so v Avstriji iz tega že naredili biznis? Raco lahko najameš za dan ali dva, ko se naje polžev, jo vrneš.

Sicer pa glede polzev priporocam tudi neme race, jih imajo tudi rade, mislim, da jih lahko celo več pojedo, saj so tudi vecje in je manj možnosti, da bi se med poziranjwm polža zadušila

 

Predlagam, pozivam:
Ustanovitev vzajemne prve slovenske jate indijskih tekačic in nemih rac v skupni lasti (zadruga…društvo), ki bi si jih medsebojno sposojali po potrebi
Kako?
  • Najprej je potrebno zbrati dovolj oplojenih jajc
  • Se dogovoriti za kontrolirano valjenje jajc v valilnici
  • Skrbništvo in delitev stroškov za čez zimo
  • Sčasoma izposoja rac tudi nečlanom po avstrijskem vzoru (že več kot 20 izposojevalnic)
2.
Bakreno orodje …bakreni prah3.

Nasvet v zvezi z rdečimi polži na vrtu. (bananina lupina)
Deluje – vendar ne poginejo, a jih ni potrebno iskat, se jih najde kar na kupu!

 3. Nekaj dodatnih nasvetov, ki jih je zbrala Bojca Januš na svojem blogu o permakulturi TUKAJ
  •  Kvas: polži obožujejo kvas, zato tudi pivo. Lonce (jogurtovi lončki bodo takoj polni, vsaj pri prijateljici, zato pravim, lonce) vkopljemo v tla, natočimo pivo in pustimo šez noč. Polže volj kvasa neustavljivo privlači… Zjutraj pospravimo. Pivo ni poceni in litri piva, s katerim vsak večer nazdravljamo polžem, stanejo. Precej cenejši je kvas; pripravimo sami.
  •  Polži so menda nori tudi na pasjo hrano. Brikete namočimo v vodi, nadaljujemo enako kot s pivom ali kvasom. Vsekakor ceneje kot pivo.
  •  Baker: okoli gred položimo bakreno žico. Menda polže v stiku z bakrom trese, kar jim seveda ni všeč. Tudi baker ni poceni, je pa trajna rešitev.
  •  Nekaj, kar jih bode v podplate, na primer jajčne lupine. Ko polži lezelo čez strte jajčne lupine, jim te načenjajo sluz, s katero so oviti. Ni prijetno, gredo raje stran.
  • Indijske račke. Bill Mollison v zvezi s polži rekel tole: “You don’t have a slug excess, you’ve got a duck deficit!”
  •  Kavni zoc. Ne vem, če drži, ampak sliši se obetavno: ko polž leze čez zoc, kofein v kavi povzroči, da polžem podivja srce. Kavni zoc pa vrtu v vsakem primeru koristi.
  •  Lesni pepel, potrosen okrog vrta. Polžem načne zaščitni ovoj sluzi. Žaganje, ker jih izsušuje in zato ne marajo laziti po njem.
  •  Polžem ustreza bolj kisla zemlja. PH spremenimo z dodajanjem biooglja.
  •  Medtem, ko lovimo/nabiramo/odganjamo polže, sadike zaščitimo z odrezanimi plastenkami.
  •  Sadimo tiste, ki jih polži ne ljubijo (koruza, rdeče zelje, luštrek, ingver, buče, sončnice, rožmarin, meta), potem tiste, ki polže odvračajo (bela gorjušica, kapucinke, vrtni ognjič, čebula, česen, peteršilj, žajbelj, timijan), gredice obdamo z vejicami bezga, preslice, vratiča, rmana in gozdne praproti, ki polžem smrdijo, vmes pa potaknemo tiste, ki jih imajo za posladke, pa še to čim bolj zmešano, da jim otežimo pojedino.
    Sluz, ki jo puščajo kot svojo sled, jim je za kažipot; polžu samemu in njegovim kolegom. Manj ko bo na vrtu vse “na izvolite”, več težav bodo imeli pri pustošenju.
  •  Deluje tudi tole: grede ali kar cel vrt obdamo z obrobo iz L profila iz pločevine tako, da je z enim koncem vtisnjen v tla tako, da je L postavljen na glavo in navzven dela strehico.
Advertisements

Ekološko kmetovanje lahko prehrani svet; Primerjalna analiza Eko- Konvencionalna pridelava,

Rajski izgled naših polj v prihodnje, zakaj pa ne? Če se le tako odločimo, vsekakor pa bi v tem cilju dejstva o Skrivnostnem življenju rastlin Skrivnostnem življenju rastlin (TUKAJ) moral poznat itak najmanj vsak, ki dela z zemljo in rastlinami, če ne že vsak otrok po kurikulumu v vrtcih, da bi kot družba imeli temelje za resnično prosperiteto.

10154128_700158393361396_9199485817046527846_n

‘Picking vegetables at the Eden Project’: Photo by Franie Treetops. The Eden Project is located in Corwall, England.

Ekološko kmetovanje LAHKO nahrani svet

Eden od argumentov za promoviranje gensko spremenjenih rastlin in biotehnologije je da GSO lahko nahrani svet in da ne-GSO in ekološke metode niso zmožne proizvesti zadostne količine hrane za vse. Toda resnica je, da je ekološko kmetovanje samo po sebi v celoti sposobno nahraniti svet. Moramo samo narediti nekaj sprememb v načinu gojenja in vzrejanja hrane, kar pomeni odprava tovarniškega kmetovanja, ki uničuje naše zdravje in planet.

 maxresdefault difference-between-monoculture-polyculture_6fb212de948595cf0522_mz_farming2

V poročilu z naslovom Hranjenje prihodnosti, ki ga je napisalo ekološko združenje Soil Association, ki se nahaja v Veliki Britaniji, pravi, da ekološki in drugi agro-ekološki kmetijski sistemi niso samo rešitev za lakoto na svetu ampak, ko se ti holistični sistemi vpeljejo, povleče najrevnejše iz revščine.

Na drugi strani GSO kmetovanje ohranja in tudi povzroča revščino, saj zaklenejo kmete v neskončni krog odvisnosti od korporacij, katera jim prodajo novo pošiljko samouničujočih semen in strupenih kemičnih pesticidov, ki so potrebna za gojenje GSO. Z drugimi besedami je GSO kmetijstvo strupeno za svetovno gospodarstvo, strupeno za zdravje ljudi in strupeno za okolje.

23e3142801ccd89845f1c4f8a8565015

Nadaljujte z branjem

Čas intenzivnih sprememb, obujanje pristnosti in skupnostne njive

Prišel je čas intenzivnih sprememb, ki jih bomo lahko izvedli le, če bomo delovali na temeljih, ki jih podpira naše poslanstvo. Pri tem ne bomo uspešni, če bomo trošili energijo z razlaganjem raznih zarot, temveč le, če se bomo osredotočili in v praksi izvajali spremembe z dejanji.

Skupnostne njive so pravi in resnični potencial ter skupni imenovalec za vse kar potrebujemo. Izhodiščna misel za le-te pa je: Aplikacija znanj, tehnologij, dobrih praks za model skupnostnih njiv lokalne samooskrbe, z brezkemijsko pridelano hrano ter vključevanje v kooperativno-poslovna razmerja različnih družbenikov s trajnostnim konceptom delovanja.

Skupnostne njive

Čim bolj se moramo izogibati raznih dram v življenju, katerih energijo zelo podpirajo razne zarote (čeprav je teh mnogo, pravzaprav so le te gibalo vsega kar se po stari paradigmi sploh dogaja). Posledično se ne moremo uglasiti z pristnost

Nadaljujte z branjem

Lastna pridelava hrane, samoopomoč, trajnostne prehrambene rešitve

1.Prispevki na temo Vrtičkarstva; vrt na strehi,  kolobarjenje na 60m2 in 4letni saditveni načrt

2. Članki na temo semenarjenja; kako izbiramo semena

3.Članki na temo divje hrane in nabiralništva; Lahko preživimo z divjimi rastlinami?

4. Ekonomika vrtičkarstva


 

1.Prispevki na temo Vrtičkarstva

Samooskrbni vrt v Veliki Pirešici 1 oblikovan z namenom, da se v praksi in po korakih prikaže, kako lahko na 60 m2 vse leto pridelujemo zelenjavo za štiričlansko družino.

Setveni načrt

4letni setveninačrt (vir revija Jana)

SKMBT_28315022508460_0001SKMBT_28315022508460_0003SKMBT_28315022508460_0002

Kolobar v zelenjavnem vrtu na 60m2 TUKAJ (vir. Gaia)

SETVENI NAČRT ZA SAMOOSKRBNI VRT na 60M2 TUKAJ (vir Gaia)

Osnove biovrtnarjenja TUKAJ Nadaljujte z branjem

Raznovrstnost in pomen avtohtonih sort kmetijskih rastlin

 Rezultat iskanja slik za Raznovrstnost in pomen avtohtonih sort kmetijskih rastlin

Kaj vse smo pridelovali doma včasih in kaj danes?

Veliko tistih, ki štejejo več kot 30 let se spominja pridelovanja zelenjave svojih staršev iz otroštva. Danes tega otroci v veliki večini ne vidijo več. Hrana se pridela v trgovini, tam pa jo starši z nakupovalnimi vozički naberejo.

Sledljivost je velik izziv vseh ponudnikov zdrave prehrane in nekaterim ga uspe upoštevati bolje kot drugim.

Projekt „Od vil do vilic“ je javnomnenjska raziskava, ki jo je Ministrstvo za zdravje naročilo Zvezi potrošnikov Slovenije zaradi ocene potrošnikov do zdrave hrane. Ali potrošnik npr. ve od kod je izdelek in kako je bil pridelan. Ljudje širom Evrope imajo vedno bolj podobne jedilnike. Hrana ni več raznolika, ni več pestrosti, simptomi pa povsod precej podobni.

Valvazor v Slavi Vojvodini Kranjski, ki je izšla leta 1689, poroča o pšenici, iz katere kmetje delajo škrob, o ajdi in postopku predelave ajdove kaše, o sirku, fižolu, čičeriki in cizari. Poroča o več sto vrstah jabolk na Kranjskem. Piše tudi o breskvah, ki jih kmetje posušijo, kutine, iz katerih pripravljajo kutinov sir in o raznolikih vrstah oreha. Ljudje so si iz različnih vrst rastlin pridelali hrano, obleko (lan, konoplja) in različne izdelke (sirek, konoplja).

Z industrializacijo kmetijstva so kmetje izgubili osnovne veščine v pridelovanju hrane. Izgubili so znanja, ki so jih predniki pred njimi nabirali in zbirali dolga stoletja z opazovanjem luninih men in drugih pojavov na nebu. Kmetijstvo se je spremenilo v agrobiznis, kmetje pa v združenje delavcev. Z zeleno revolucijo je nekaj “super semen” nadomestilo pestro raznolikost lokalno prilagojenih semen, ki so jih hranili kmetje sami.

 Kaj pomenijo avtohtone sorte?

Nadaljujte z branjem

Dejstva o ekološki pridelavi hrane v Sloveniji

“Ekološka hrana, pridelana v Sloveniji, predstavlja le 0,2-odsotni delež v skupni ponudbi hrane, ki je v prodaji. Drugače tudi ne more biti, saj gre skoraj 90 odstotkov ekoloških subvencij za tako imenovano ekološko živinorejo na travinju. Preprosteje povedano, kmetje zaradi vabljivih subvencij namesto ekološke hrane pridelujejo ekološko travo.”

Več TUKAJ

Pri ekološkem kmetovanju so večini kmetov pomembnejše subvencije kot pa pridelovanje hrane. Po poročilu o stanju slovenskega kmetijstva iz junija letos je bilo v letu 2012 v ekološki nadzor vključenih nekaj manj kot 2700 kmetij oziroma »le« 3,6 odstotka vseh slovenskih kmetij. A že na tem vzorcu je jasno vidno, da je slovenska politika spodbujanja ekološkega kmetijstva ekonomsko vprašljiva. 2700 ekoloških kmetij je obdelovalo 7,2 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, a so zagotavljale le nekaj desetink odstotka hrane za slovensko tržišče. »Proizvodnje skorajda ni, posamezna kmetijska gospodarstva pa najdemo na vrhu seznama največjih prejemnikov proračunskih plačil.«»Plačila za ukrep ekološkega kmetovanja so v prvi vrsti namenjena varstvu okolja in niso vezana na proizvodnjo. Tega evropska zakonodaja ne dovoljuje.« Torej, ni važno, koliko pridelaš, samo da se držiš omejitev. Pomembne tržne presežke ustvarja le deset odstotkov vseh slovenskih ekoloških kmetov. Ostali pretežno živijo od subvencij, ki so tako bolj podobne socialnim transferjem kot pa ukrepu kmetijske politike.

Več v članku Staša zgonika Veliko denarja za malo pridelka TUKAJ

« Ekološka in po možnosti lokalna pridelava mora postati glavna usmeritev – ne zato, ker je moderna, temveč zato, ker je edina vzdržna», kar mislim že pove skoraj vse. Zame je stvar enostavna – ekopridelava bi morala biti standard, vsi kemični pesticidi in kemična gnojila pa na recept in konvencionalno kmetijstvo pod nadzorom. Ampak do tega bo verjetno še nekaj let minilo…)”

Več v intervjuju Vsi bi bili zeleni, ampak samo pobarvani na zeleno z Anamarijo Slabe TUKAJ Nadaljujte z branjem

Minimalna obdelava tal, Spoznanje popolnega poljedelstva

Spoznanje popolnega poljedelstva,  Dejan Rengeo 

 

Kmetijski seminar v Gleisdorfu je prinesel razsvetljenstvo udeležencem. Friedrich Wenz nam je odprl oči, kot Jezus slepim. Bio Ernte Avstrija je minuli četrtek (19. februar 2009) organizirala seminar o direktni setvi in optimalnem gospodarjenju na njivi. Svoje izkušnje nam je predstavil kmet Manfred Wenz iz kraja Schwanau na francoski meji ob reki Ren v pokrajini Baden-Wuerttemberg.

Manfed ni običajen kmet. Bogate in pozitivne izkušnje tega 75 letnega mladeniča so udeležence celodnevnega seminarja obogatile s popolno razjasnitvijo psihologije deževnikov na obdelavo tal. Nadaljujte z branjem

SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE RASTLIN

Čudežnost le teh pa bi  moral poznat ne le vsak študent agronomije, ampak  najmanj vsak, ki dela z zemljo in rastlinami, če ne že kar vsak otrok po kurikulumu v vrtcih, da bi kot družba in civilizacija imeli temelje za resnično prosperiteto. Slednje potrjuje tudi skupno spoznanje iz srečanja s Tomom Križnarjem, da nas ne le najbolj pesti pozaba pristnosti, originalnosti, naše integritete z naravo, to , da le tega ne čutimo več kot primarno pač pa da celo o naravi in rastlinah posebej resnično pojma nimamo.

Več v filmu

What Plants Talk About – Full Length Documentary
https://www.youtube.com/watch?v=T7MOe5clOtI

Ter povzetku knjige The Secret Life of Plants avtorjev Petra Tompkinsona in Christopherja Birda

SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE RASTLIN

Vsak dan na celotnem svetu okoli 65 milijonov kvadratnih kilometrov površine zelenih listov sodeluje v čudežnem procesu fotosinteze, pri katerem se proizvaja kisik in hrana za ljudi in živali. Ker se nam to zdi v vsakdanjem življenju samo po sebi umevno, se le redko navdušujemo nad skrivnostmi in fantastičnimi zmožnostmi rastlin. Poleg neverjetnih fizikalnih zmožnosti imajo rastline tudi zelo razvite čute in kot kaže neke vrste “psihične” sposobnosti in presenetljivo aktivno “čustveno” življenje. Še pred kratkim se je predpostavljalo, da so rastline avtomati brez čutil. Današnja znanstvena raziskovanja potrjujejo vizijo pesnikov in modrecev, da rastline lahko komunicirajo in imajo nekaj, kar bi lahko imenovali osebnost ali duša.
Rastline so sposobne zaznavati in razlikovati zvok, ki ga človeško uho ne sliši, reagirajo na take frekvence sončnega spektra, kot so npr. infrardeča in ultravijolična svetloba. Rastline so še posebej občutljive na rentgensko in visokofrekvenčno valovanje, ki ga uporablja tehnologija televizije. Nadaljujte z branjem