VEDSKA MATEMATIKA Matematika ali čarovnija?

 

VEDSKA MATEMATIKA
Matematika ali čarovnija?
V začetku dvajsetega stoletja se je v Evropi zelo povečalo zanimanje za sanskrt, stari jezik indijske klasike, najbrž najstarejši in najbolj razvit indoevropski jezik, in seveda za prastaro literaturo tega dela Azije. Prevedeno in raziskano je bilo lepo število vedskih spisov, nekateri bolj,drugi manj smiselno. Mnogi spisi pa so bili tako nerazumljivi, da o jih znanstveniki kar nekako odrinili. Ena takih knjig je bila Ganita sutre – kar pomeni matematični izreki. V prevodu številnih, na videz nesmiselnih suter, niso našli tega, kar zahod razume kot matematiko. Ganita sutre je ponovno »odkril« indijski matematik, zgodovinar in filozof Bharati Krsna Tirthaji.
Njegova dognanja, razložena v knjigi Vedska matematika (Ve-dic Mathematics, 1965) kažejo, da so staroindijski filozofi celotno matematiko izrazili v šestnajstih sutrah ali besednih formulah.
Nekaj let po izidu je knjiga vzbudila zanimanje treh britanskih matematikov, ki so njeno vsebino izdali v obliki učbenika. Sledilo je uvajanje metode v nekaj britanskih osnovnih šolah. In to z velikim uspehom. Ustanovljena je bila tudi skupina za raziskovanje in razširjanje vedske matematike (Vedic Mathematics Research Group).
Zanimanje v Evropi je tudi indijske znanstvenike opomnilo na pozabljeno dediščino.
Na Zahodu je k študiju vedske matematike veliko pripomogel Maharishi Mahesh Yogi, ki je na šolah svoje ločine uvedel učenje te metode. Sam je bil prepričan, da je vedska matematika softver kozmičnega računalnika, ki vodi celotno vesolje na vseh ravneh in v vseh podrobnostih.
Povzeto po Revija Misteriji

Kubični Koren v dveh sekundah

Dodatno

Šolsko izobraževanje propaganda z namenom proizvesti “pridne” in krotke državljane?

 

Advertisements

Biologija prepričanj: Znanstveni dokaz o nadvladi uma nad materijo oz. Epigenetika – preboj nove misli, nova kozmologija in pogled na svet

 Biologija prepričanj ni priročnik za samopomoč; to je knjiga, ki nas opolnomoči. 

 

Ta knjiga bo za vedno spremenila razmišljanje o našem razmišljanju.

 

Fantastična nova znanstvena odkritja o vplivu biokemičnih učinkov na delovanje vaših možganov nam bodo pokazala, kako se vse celice vašega telesa odzivajo na prepričanja

 

Bruce H. Lipton, priznan celični biolog, natančno opisuje molekularne poti, skozi katere se to dogaja.

 

Uporablja enostaven, slikovit in humoren jezik ter z vsakdanjimi primeri podprt način, da predstavi, kako nova znanost epigenetike ustvarja revolucijo v našem razumevanju povezanosti uma in materije in kako globok učinek ima na naša življenja ter na vse človeštvo.

Biologija prepričanj (2005) je ob Modrosti vaših celic (2006), Spontani evoluciji (2009, slovenski prevod 2012) in Učinku medenega meseca (2013) najpomembnejše delo ameriškega celičnega biologa, epigenetika, zapriseženega (oziroma, kot se sam imenuje, »duhovnega«) znanstvenika Brucea H. Liptona (1944), ki je na vrhuncu svojih znanstvenih raziskav prišel do duhovnega spoznanja.

dr.Bruce H. Lipton o knjigi

Fizično in energetsko okolje kontrolira življenje celice in ne njeni geni. Geni so preprosto molekularni načrti, ki se uporabljajo za sestavo celic, tkiv in organov. Okolje služi kot »izvajalec«, ki prebere in aktivira tiste genetske načrte in je v končni fazi odgovorno za značilnosti življenja celice. Gre za posamezno celico in njeno »zavedanje« okolja, ki poganja mehanizme življenja, in ne njene gene. Kot celični biolog sem vedel, da bodo imeli moji vpogledi močne posledice za moje življenje in življenje vseh ljudi. Globoko sem se zavedal, da vsak od nas sestoji iz približno treh bilijonov posameznih celic. Svoje profesionalno življenje sem posvetil izboljšanju razumevanja posamičnih celic, saj sem takrat vedel, tako kot vem tudi zdaj, da bolje, ko bomo razumeli posamezne celice, bolje bomo razumeli skupnost celic, ki sestavljajo vsako človeško telo. Če posamezne celice kontrolira njihovo zavedanje okolja, potem to zavedanje okolja kontrolira tudi človeška bitja, ki sestojijo iz bilijonov celic. Lastnosti naših življenj, tako kot lastnosti posamične celice, ne določajo naši geni, ampak naši odzivi na dražljaje iz okolja, ki poganjajo življenje.

Po eni strani me je moje novo razumevanje narave življenja šokiralo. Skoraj dvajset let sem programiral osrednje načelo biologije – prepričanje, da življenje kontrolirajo geni – v glave študentov medicine. Po drugi strani pa moje novo razumevanje niti ni bilo tako presenečenje. Vedno me je glodal črv dvoma glede genskega determinizma. Nekateri dvomi so izhajali iz mojega osemnajstletnega raziskovanja kloniranja matičnih celic, financiranega s strani države. Čeprav je bilo potrebno bivanje izven tradicionalnih akademskih krogov, da sem to v celoti ugotovil, je moja raziskava ponudila neizpodbiten dokaz, da so bila najbolj cenjena načela biologije glede genskega determinizma v osnovi zgrešena. Moje novo razumevanje narave življenja ni le potrdilo mojih raziskav matičnih
celic, temveč sem ugotovil, da je poleg tega nasprotovalo še enemu prepričanju konvencionalne znanosti, ki sem ga predstavljal svojim študentom – prepričanju, da je alopatska medicina edina, ki si zasluži obravnavanje na medicinski fakulteti. S tem, ko je okolje, ki temelji na energiji, dobilo to, kar mu pripada, je to poskrbelo za veličastno zbliževanje znanosti in dejavnosti alopatske medicine, komplementarne medicine ter duhovnih modrosti starodavnih in modernih verovanj.

Bil sem navdušen nad novo ugotovitvijo, da lahko spremenim naravo svojega življenja s tem, da spremenim svoja prepričanja. V trenutku me je preplavil val energije, saj sem ugotovil, da obstaja pot, osnovana na znanosti, ki me bo popeljala od moje pozicije večne »žrtve« do mojega novega položaja »sokreatorja« svoje usode. Minilo je že več kot dvajset let od tiste magične noči na Karibih. V preteklih letih so biološke raziskave še nadalje podkrepile spoznanje, ki sem ga dobil v tistem zgodnjem jutru. Dve na novo razviti področji znanosti, ki predstavljata najpomembnejši polji biomedicinskih raziskav, danes utrjujeta zaključke, ki jih ponuja Biologija prepričanj.

 

O AVTORJU:

Dr. Bruce Lipton je strokovnjak na področju celularne biologije in med vodilnimi znanstveniki, ki preučujejo, kako lahko čustva usmerjajo genetski izraz, kar je razložil v svojih dveh delih “Biologija prepričanja” in “Spontana evolucija”. Po njegovem prepričanju prava skrivnost življenja ne tiči v DNK-ju, temveč v mehanizmih delovanja celične opne.

Receptorji na celični opni sprejemajo različne signale iz okolja, njen mehanizem pa nadzoruje “branje” genov znotraj celice. Naše celice lahko genetsko kodo berejo ali pa tudi ne, odvisno od signalov, ki prihajajo iz okolja. Če ima torej naš DNK preddizpozicijo za raka, to ne pomeni, da bomo nekoč zboleli za to boleznijo. Daleč od tega, ta genski zapis morda ne bo nikoli izražen. Dr. Lipton trdi, da lahko na svoje zdravje vplivamo s svojo voljo, s svojim načinom življenja, z našimi mislimi.

Osebna stran Dr. BRUCEA LIPTONA

Povzeto po TUKAJ

drugi VIDEO posnetki z  govori  Dr. LIPTONA na YUTUBE-u

Epigenetika – preboj nove misli, nova kozmologija in pogled na svet

 

Anton Komat, ekolog, pisatelj, novinar in svobodni raziskovalec, razgrnja številne dokaze, ki porajajo popolnoma nov holistični pogled na življenje in človeka.
Ta vodi k izhodu iz kaotičnega družbenega dogajanja in stran od propada zahodne civilizacije, ki ga povzročata paradigma neodarvinizma in socialnega darvinizma kot temelja globalne politične ekonomije

Več v člankih objavljenih v reviji Misteriji spodaj

 Narava mesa iste karte

 Ekonomija v biologijo

 Veliko prevrednotenje

 Fraktalna podoba evolucije

Delitev genov

 

Več na temo Epigenetika

 

Zdravljenje z frekvencami; Vpliv vibracij in zvoka na trdno snov; Frekvence naših občutkov in misli določajo našo genetiko

Angelina Jolie si je dala odstraniti prsi – največja prevara, ki efektivno prispeva k vzdrževanju in hranjenju zablode o genetiki, ki človeštvo zelo uspešno zasužnjuje v prepričanju lastne nemoči, determiniranosti in obsojenosti na nenehno servisiranje elit?

 

Kulturne kode slovenstva; jezik, tradicionalna staroverska duhovna kultura in zgodovina, nudijo nove vidike razumevanja naše civilizacije

Kdorkoli danes govori svečeniški jezik oz. vsaj neko različico tega namesto preprostega jezika , si lahko to najmanj šteje v čast.

Če pa zaokrozimo spoštovanje do jezika še z spoštovanjem do vsega stvarstva in življenja kot so ga naši neposredni predniki v času predkrščanstva nedvomno premogli ali celo zvesto gojili, potemtakem nam lahko postane jasno, da imamo v tem prostoru opraviti z izjemno dediščino.

ANGLEŠČINA BARBARSKA ŽLOBUDRAVŠČINA, SVETI JEZIK SANSKRT IN SLOVENŠČINA SKUPNIH VEČ KOT 30 ODSTOTKOV KORENSKIH JEDER.

Starejši ko je sanskrt, večja je njegova sorodnost s slovenščino

“Sanskrt je bil vedno jezik za sakralno rabo in zelo varovan pred popačenjem – to bi se zgodilo, če bi ga uporabljali neposvečeni in malomarni govorci. Govorimo predvsem o dovoljenju za recitiranje sanskrtskih svetih spisov – imele so ga le višje plasti prebivalstva.

Najbrž še nismo slišali, da bi kdo imel angleščino za barbarsko žlobudravščino. Če pa jo primerjamo s fantastično dodelanostjo sanskrta, posebnimi oblikami za tri spole, osem sklonov, tri števila, deset glagolskih časov in naklonov, mnoge samostalniške sklanjatve, deset glagolskih spregatev – v primerjavi z vsemi pikolovskimi podrobnostmi je angleščina v svoji slovnični okleščenosti res prava revščina.”

Vir TUKAJ

“Slovenščina ima šest sklonov v treh številih in treh osebah – tako kot sanskrt (sanskrt pozna vsaj en sklon več, ablativ – preveden kot ločilnik ali separativ, vseboval naj bi tudi vokativ ali zvalnik), tudi glagoli se spregajo v vseh omenjenih oblikah.
Za vsak psihološki izraz v angleščini jih grščina pozna štiri, sanskrt pa štirideset
– K.Coomaraswamy

STAROVERSKI ODNOS DO SVETOSTI ŽIVLJENJA

“Staroversko verovanje naših prednikov iz Posočja  pričuje ohranjen temeljni odnos do narave, znali so se z naravo pogovoriti in je niso  jemati kot objekt, predmet za uporabo ter izkoriščanje.

Knjiga Pavla Medveščka – Klančarja z naslovom Iz nevidne strani neba  je večplastno opisovanje mnogih natančno zapisanih pogovorov z ljudmi z območja med Kobaridom, Tolminom, državno mejo z Italijo do Mostu na Soči, ki so velikanskega pomena za raziskovanje tradicionalne duhovne kulture Slovencev.

Dobili smo zapiske o svetih gorah, alternativna imena za že poimenovane hribe in pravo zakladnico ljudskega verovanja. Potrdilo se je, da smo bili v primerjavi z antičnimi civilizacijami, ki so zapustile mnogo virov o svoji religiji, Slovenci za to prikrajšani. Le malo je bilo doslej znanega o našem verovanju. Zdaj pa smo s knjigo Iz nevidne strani neba dobili priložnost vsaj malo pogledati v nekdanji čas. ” (Dejan Ogrinec)

“Življenje v stari veri knjiga dokumentira kot celosten sistem, ki se je udejanjil in opredmetil v
vseh vidikih človekovega bivanja. Za vse to nam gradivo ponuja kulturne kode, ki nam odpirajo
povsem nove vidike razumevanja naše civilizacije.

Vse to, kar smo doslej v humanističnih strokah samo slutili zaradi nepovezanih drobcev, ki so prišli do nas, se sedaj v tej knjigi kaže kot vseprežemajoč način življenja.
Vsebina knjige se zaradi izjemnosti izmika običajnim opredelitvam. Gre za delo, kakršnega
doslej še ni bilo, ne v Sloveniji in ne zunaj nje.” – Pleterski v uvodniku knjige

Iz nevidne strani neba: Razkrite skrivnosti staroverstva

SMO SLOVENCI NA SVOJIH OZEMLJIH PRVOTNI PREBIVALCI ALI PA SO SE NAŠI PREDNIKI PRISELILI SEM IZZA KARPATOV V 6. STOLETJU?

Zadnjih trideset let spet potekajo razprave o tem ali smo Slovenci na svojih ozemljih prvotni prebivalci ali pa so se naši predniki priselili sem izza Karpatov v 6. stoletju. Take razprave niso nekaj novega, saj so potekale že v 19. stoletju in so izzvenele po 1. svetovni vojni. V začetku prejšnjega tisočletja so nedvoumno vedeli, da živimo Slovenci na svojih ozemljih že od nekdaj in to vedenje se je nadaljevalo do prevlade naselitvene teorije v akademskih krogih. Domneva o kasnem prihodu z vzhoda se je pojavila pred okoli 500 leti ob tedanjem razumevanju antičnih spisov in so jo počasi razvijali do trditve o prihodu iz Pripjatskih močvirij. Že pred tridesetimi leti so tvorci Venetske razlage o izvoru Slovencev pokazali, da je razlaga o prihodu izza Karpatov le domneva, ki nima neposredne opore v znanih virih in temelji le na razlagah nekaterih opisov dogajanj v nekaterih virih. Nasprotno pa da ima védenje o prvobitnosti Slovencev neposredne podatke v zgodnjih virih. V zadnjih petih letih so na podlagi rezultatov genetskih raziskav razvili novo vejo genetike – DNK rodoslovje, katere rezultati dajejo podatke, ki v mnogočem pojasnjujejo izvor raznih evropskih ljudstev, njihove selitve in razvoj. Ti podatki pojasnijo veliko doslej neznanih ali spornih stvari in temu je posvečen del te knjige. Ob tem se lahko vprašamo, ali so morda naši zgodovinarji, ki zagovarjajo domnevo o zgodnjesrednjeveškem prihodu naših prednikov izza Karpatov, zgrešili poklic, jim bije zadnja ura, jih čaka propad?
NIKAKOR!
Čaka jih le nujnost opustitve preživelih paradigem in zamenjave z novimi, boljšimi.
V tej knjigi so zbrani novi podatki, ki bodo podlaga nove paradigme, katere zasnove so tu predstavljene.
Knjiga ima veliko znanstveno vrednost, saj njene teze izhajajo direktno iz objektivnega vrednotenja DNK rodoslovja. Določene mutacije na Y-kromosomu se namreč prenašajo samo iz očetov na sinove – preko zaporedja mutacij pa se da našemu globalnemu praočetu slediti tam nekje do 200 000 let v preteklost.
Pri iskanju pramame pa se uporablja mitohondrijska DNK (mtDNK), ki se prenaša na otroke zgolj preko mame. Tudi ta raziskava je prišla vsaj do 200 000 let v preteklost in sicer na področje Afrike.

2013 je v zgolj 300 izvodih izšla odlična knjiga dr. Antona Perdiha – IZVOR SLOVENCEV IN DRUGIH EVROPEJCEV.

Vir TUKAJ

 

“Primitivizem” primarnega človeka v primerjavi z “civiliziranim” sodobnim človekom”

“Primitivizem” primarnega človeka v primerjavi z “civiliziranim” sodobnim človekom”
Do pred dvesto leti so naši predniki svojo hrano, žita in vso zelenjavo, pa tudi semena za ponovne posevke pridelovali sami. Človek je bil neke vrste sodelavec narave, ki je kulturne rastline, v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmosom, ustvarjal iz divje rastočih rastlin

“Civiliziran” človek pa se ne želi prilagoditi okolju pač pa si je okolje prilagodil zase. Zgradil je mesta, ceste, avtomobile, stroje in napeljal elektriko za delovanje naprav. Ni se pa znal ustaviti.
Bolj kot je izboljšal okolico, da bi si izboljšal življenje bolj zakompliciranega je naredil. Danes so njegovi otroci prisiljeni hodit v šolo 10-15 let, se učiti kako preživeti v tem zakompliciranem in nevarnem okolju. Medtem pa je zapuščino Prednikov stlačil pod “primitivizem” in “poganstvo”, in jo zaradi podcenjevanja Prednikov razdaja.
Kot družba, razvita družba v 20. stoletju, smo namreč izgubili del dragocenega znanja prednikov, skoraj povsem smo namreč zavrgli dragoceno znanje prednikov.
IZZIV
Aktualna znanja prednikov vpeti kot vrednost za danes in jutri, najti način, da nam izjemni artefakti, nepojmljive arheološke najdbe, izročila in vedenja pomagajo osmisliti vsakdanjik ter spodbudijo k opolnomočenju slehernika za skupno vizijo in tudi konkretno ravnanja po njej.
Geomantija kot veda celostne ekologije in umetnost ustvarjanja harmoničnega okolja nas danes znova uči, kako živeti v skladu z okoljem, kako graditi v skladu z vitalnimi počeli krajine ter kako razvijati občutljivost za Zemljo in naravo.

Sodelovanje z drevesi – senzitivnimi bitji za ohranitev moči Zemlje in vsega življenja na njej

Stara znanja in modrosti narave – Komunikacija z drevesi in z duhom prostora

drevo
 Od pradavnih časov so ljudje drevesa častili kot sveta, saj so jim dajala vse potrebno za preživetje in s svojimi magičnimi silami vplivala na njihovo usodo.

Drevo je eden od osnovnih elementov starodavne kozmologije. Simbolika drevesa združuje kozmos, bios in logos, zato se drevo v različnih tradicijah in religijah pojavlja kot kozmično drevo, drevo življenja in drevo spoznanja. Prastara predstava o drevesu življenja v mitologiji in legendah zaznamuje nastanek kozmosa in človeka. V prvih religijah je drevo povezovalec spodnjega, srednjega in zgornjega sveta, zato v njem bivajo bogovi in duhovi.

Čaščenje dreves v mitologiji mnogih ljudstev je imelo svoj izvor v ljudskem izkustvu, iz katerega so ljudje drevo prepoznali kot simbol življenja, rodovitnosti in življenjske sile. Zdravilna moč dreves je bila zagotovo povsod za to, da je drevo dobilo status kulta, ki se še danes ohranja v mnogih običajih: božično drevo, mlaj, borovo gostüvanje, krašenje hiš z zelenimi vejami ob praznikih, jurjevanje, božični čok, velikonočne butare itd. Marsikateri običaj se je sicer ohranil, njegov pomen in namen pa sta že davno pozabljena.

Močno zdravilno delovanje dreves, kot ga izpričujejo izkušnje ljudskega zdravilstva v starih pratikah, se zdi sodobnemu človeku malo verjetno, saj njegov um sprejema kot resnično le tisto, kar je empirično dokazljivo.

Objemanje drevesa s pričakovanjem ozdravitve je kot verovanje v čudeže. Čudeži se seveda ne dogajajo v nasprotju z resnično naravo sveta, ampak jih mi, ki smo tako zelo racionalni, imenujemo čudeže, ker te resnične narave sveta ne razumemo več, zlasti ne takrat, ko se narava “obnaša” drugače kot mi od nje pričakujemo.

drevesa_1_del

Povzeto po zapisu iz knjige Maria Ane Kolman

 

Nekatera drevesa so kot modreci v pokrajini. Ko se z njimi povežemo, lahko steče dialog in tako smo deležni njihove modrosti.

drev

Vsak kraj ima poseben značaj, energijo in zavest. Stari Rimljani so gojili zelo spoštljiv odnos do duha kraja, ki so ga imenovali »genius loci«. S posebno tehniko povezanosti s prostorom in meditativne hoje z duhom kraja spoznavamo globlje razsežnosti prostora in arhetipe mesta. Že neolitske kulture so poznale obredna mesta v pokrajini in romarske poti. Meditativna hoja nas poveže z našim bistvom in hkrati z arhetipskimi plastmi prostora. Povzeto po opisu Tečaja Stara znanja in modrosti narave TUKAJ

 

Rastline so inteligentna in čuteča bitja.

Rastline so živa bitja, senzitivna na vse, kar se dogaja okoli njih. So zelo občutljivi inštrumenti za merjenje človeških emocij. Vključijo se v naša energijska polja, jih hranijo in mi jim vračamo to energijo.” – Marcel Vogel

 

Skrivno življenje dreves – knjiga Wohlleben Petra

zivljenje_dreves

Gozd se številnim ljudem zdi pravljičen kraj, saj predstavlja mir, tišino in neokrnjeno naravo. Znani gozdar Peter Wohlleben nam odstira pogled v skrito življenje dreves, ki bo marsikoga presenetilo: drevesa imajo spomin, si izmenjujejo sporočila, občutijo bolečino, dobijo lahko celo sončne opekline in gube.
Marsikatere vrste, na primer hrast, se sporazumevajo prek kemičnih snovi: ko neko drevo napadejo škodljivci, začne oddajati vonjavein vsa drevesa na obsežnem območju, ki prestrežejo to sporočilo, se oborožijo proti napadalcem, tako da v sebi v nekaj minutah nakopičijo posebne grenčine, s katerimi jih odženejo.

 

Sodelovanje z drevesi

  • Naravni živi mostovi

 

Obstaja pleme v indiji, kjer so se  naučili, kako ustvariti naravne viseče mostove, ki lahko sežejo tudi do 100 metrov in trajajo tudi do  500-600 let.

  • Dendroterapija

Dendroterapijo priznava tudi uradna medicina. Največ vedo o tem domači zdravniki iz Sibirije.

Pri zdravljenju se uporabljajo dve metode. Prva je hitrejša in močnejša. Drevo objamete in se močno privijete k deblu za 5 do 10 min. Med celotnim procesom je najbolje če ne premišljujete o ničemer. Druga metoda je veliko bolj preprosta. Poiščite si drevo miru in sedite k njemu tako, da ste s hrbtom naslonjeni na deblo, ali pa, da ležite na koreninah dreves.

Katera drevesa, je najbolje objemati:

Breza je najbolj univerzalno drevo. Podobno kot kamilice med rastlinami. Umirja živčevje, prebavo, blaži težave z očmi in pljuči. Učinek bo še večji, se odpravite v gozd, ki je pretežno iz brez in tam obsedite. Idealno je, da vas obkrožajo vsaj tri drevesa.

Hrast deluje zelo pomirjevalno, anti-stresno, terapija z drevesom znižuje pritisk, popravlja krvno sliko in blagodejno vpliva na bolezni ožilja. Bor je priporočljiv, predvsem pri težavah z dihali. Lajša kašelj, ter težave bolnikov z bronhitisom. Samo ena ura sprehoda po borovem gozdičku, predstavlja najboljše zdravilo za odvajanje kihanja.

Bukev pomaga pri krvnem obtoku, uravnava krvni pritisk, krepi koncentracijo, zdravi stres. Če se odločate za družino bo obisk bukovega gozda idealen za vas, saj vpliv bukve povečuje plodnost.

Kostanj so starodavna ljudstva hitro prepoznala kot pripomoček za lajšanje revmatskih bolezni, za premagovanje notranjih napetosti, zlasti pa je priporočljivo za otroke z nemirnim spancem.

Priporočam še

 

KDO NA TEM SVETU ODLOČI, KAKŠNA JE TVOJA IZKUŠNJA ŽIVLJENJA?

Vse je v zavesti! Dejstvo, da so vse naše izkušnje – vse naše zaznave, vtisi, sanje, misli in občutki – oblike, ki se pojavljajo v zavesti

Ko vidim drevo, se mi zdi, da vidim neposredno drevo samo. Toda znanost nas opozarja, da se dogaja nekaj povsem drugega. Svetloba, ki vstopa v oko sproža kemijske reakcije v mrežnici, ta pošilja elektrokemične impulze vzdolž živčnih vlaken v možgane. Le ti predelujejo tako prejete podatke in nato ustvarijo lastno podobo o tem, kaj je tam zunaj. Sledi občutek, kot da opazujem drevo. Toda kar dejansko doživljam ni drevo samo, temveč le podoba, ki se pojavi v zavesti. To velja za vse, kar doživljam. Vse, kar vemo, zaznavamo, ali si predstavljamo, vsaka barva, zvok, vtis, vsaka misel ali občutek je oblika (forma) v naši zavesti. Vse je oblika (in-formacija) v zavesti. Na začudenje mnogih se je svet »zunaj nas« izkazal za precej drugačnega od sveta naših izkustev. Pomislimo na našo zaznavo zelene barve. V fizičnem svetu je to svetloba določene frekvence, toda svetloba sama ni zelena. Prav tako električni impulzi, ki potujejo od oči do možganov, niso zeleni. Barve same po sebi ne obstajajo. Zelena barva, ki jo zaznamo je kvaliteta, ki se pojavi v zavesti kot odgovor na to frekvenco svetlobe. Obstaja samo kot subjektivno izkustvo v naši zavesti.

Analogija smiselno razumljenih nepravilno zapisanih besed in percepcije zelene barve drevesa je očitna? Oboje se  zgenerira v zavesti. Vse je torej zavest
Več TUKAJ

 

Vprašanje npr. kje nastane glasba?

Prihaja do nas prek strun kitarista,prek zvočnih vibracij npr. ksilofonista ali pač nastane kot sprocesirana harmonija zvočnega valovanja šele v naši notranji percepciji. Lepota glasbe , lepota česarkoli je potemtakem nujno pogojena z našo notranjo uglašenostjo in sposobnostjo dojemanja lepega.

Čigava je glasba?

Tistega , ki jo posluša, ki se predaja svoji notranji lepoti, katero mu glasba vzbuja v zavest ali tistega, ki jo ustvarja?

IDEOLOGIJE kot nestrukturni mehanizem upravljanja z civilizacijo

Našo civilizacijo se  dejansko upravlja z nestrukturnimi, veliko močnejšimi mehanizmi od strukturnih mehanizmov upravljanja na nivoju države: vlada, parlament, različne ustanove,itd.

Eden od mehanizmov so ideologije, kamor spadajo vse religije, ideološke stranke. Mehanizem vsake ideologije je naslednji: deli in vladaj, deli in obvladuj.

16807487_1340664572623275_3066945131410228594_n

Ideologija ne more delovati, če ne razdeli ljudi na vsaj dva pola, sicer jih ne more obvladovati. Lažje obvladujemo sprte strani. Če pogledamo vse ideološke strukture, so kot dobro uglašen orkester. Vsak igra svoj inštrument, vse je v interesu ideologije.
več TUKAJ

 

Bodo ideologije  postale odveč, ko bomo ljudje postali pravi individuumi, avtentični, katerih notranja volja in vizija bo izraz Resnice, Dobrote in Lepote?

Dokler  bomo zgolj navadna človeška bitja, katerih mišljenje in dejanja poganjajo v glavnem vitalno-čustveni vzgibi in ki še nimajo zadovoljivo razvitih mislenih sposobnosti (pri čemer šola ne pomaga čisto nič več), je bolje, da ideologije ostanejo?

Kajti, če jih odstraniš, kar se danes pravzaprav dogaja, zavlada kaos in celo panika, pa nasilje, kajti vitalno-čustvena narava, ki pa ni ravno usmerjena k plemenitim stvarem v življenju, dobi takorekoč “licence to kill”.

Zato sem mnenja, da se nam obeta razburkana prihodnost in marsikdo bo celo potožil zaradi primanjkovanja ideologij. Ljudje večinoma niso nikakršna razumna bitja, kaj šele razsvetljena, ki bi bila sposobna živeti kolikor toliko urejeno življenje, v miru. Srčno upam, da se motim, a dvomim, da se, glede na svetovno situacijo in obnašanje ljudi.

(Prispevek nastal v sodelovanju z Matejo de Laat Jamnik)

KOLIKO TEORIJE ZNANSTVENIKOV 19.stoletja določajo naše vsakdanje življenje danes?

 Si se kdaj vprašal  kako teorija enega ali skupine znanstvenikov določa tvoje življenje?

Ali jemlješ kdaj tablete, pa tudi naravna zdravila?

Kolikokrat si prisiljen v tekmovanje, se kdaj primerjaš z drugimi?

Koliko delaš na svoji individualnosti?

Pa tvoj otrok  hodi v šolo, kjer kot individuum ni vreden počenega groša. Učil se bo med drugim, da je cepljenje rešitev za bolezni…. itd

Teorije niso zgolj teorije

19. stoletje je bilo ključnega pomena za razvoj družbenega življenja danes, za razvoj naših idej in prepričanj, ki botrujejo našim odločitvam in oblikujejo naše konkretno življenje, dejanja, početje, postopanje…

 

V tem času sta delovala Charles Darwin in Alfred Russel Wallace.

maxresdefaultalfred-russel-wallace-c1895

Oba sta proučevala evolucijo živih bitij. Prvi je poudarjal tekmovalnost med posameznimi osebki iste vrste; najmočnejši je ‘upravičen’ do razmnoževanja, da bo vrsta lahko preživela. Drugi, Wallace, pa je trdil da se morajo vrste za preživetje vedno znova prilagajati novim danostim v okolju. Darwinowa ideja, ki je danes splošno sprejeta in del človekovega kolektivnega nezavednega spodbuja človekovo tekmovalno in egoistično obnašanje.

Kaj pa, če bi prevladala Wallaceova ideja? Kako bi to vplivalo na naše obnašanje danes? Imate kakšno idejo, komentar?

Druga pomembna dvojica 19. stoletja sta bila Louis Pasteur in Antoine Bechamp.

pasteur3 250px-antoine_bechamp

Prvi je trdil, da bolezen povzročajo mikrobi, drugi pa, da človek zboli le, če je okolje, torej telo, dovzetno za bolezen. Pasteur je torej spodbudil nezavedni strah ljudi na osebni in kolektivni ravni in jih naredil žrtve nekih zunanjih mikrobov in hkrati na stežaj odprl vrata izkoriščanju pokvarjenih egov na čelu farmatcevtske industrije.

Kakšen bi bil naš pogled na bolezen, če bi prevladale ideje Bechampa? Komentarji?

Tretja dvojica, sicer iz poznega 19. stoletja in začetka 20. stoletja, pa sta bila Sigmund Freud in Carl Gustav Jung.

sigmund-freud-med index

Prvi je poudarjal pomen človekove podzavesti (kar je do določene mere dobro), vendar ni podal dovolj dobrih orodij, da bi jo človek resnično lahko presegel. Njegovo znanje je bilo izkoriščeno in izrabljeno za stvaritev kolektivne ego inflatacije, zaljubljenosti v samega sebe, užitkarstva in potrošništva. To fantastično prikaže dokumentarec The Century of the Self’. Jung je govoril o individuaciji. O tem, kako posameznik postane individuum, individualno bitje, najbolj razvit osebek v določeni družbi, ki ne more delovati egoistično, temveč vedno v skladu z plemenitim delom naše biti.

Na Nizozemskem npr. ne moreš objaviti znanstvenega dela, če v njem referiraš na Junga. Komentarji?

Povzetek

Tekmovalnost, egoizem, občutek žrtve, nezavedanje, konformizem, užitkarstvo, zaljubljenost vase itd. so naša kolektivna dediščina 19. stoletja. Lepo, a ne?

Nagradno vprašanje za miljontavžent

Zakaj so prevladali ravno prvi iz teh treh trojic? Zakaj ne drugi? Katera sila jih je potisnila v ospredje?

(sestavek nastal v sodelovanju z Matejo de Laat Jamnik)

KDO BO BRANIL NAS, PRED NAMI SAMIMI?

Empatija naj bi kot sposobnost sočutenja prežemala vse aspekte manifestiranega. Pomembno pa je vedeti, da v kolikor kot človeška vrsta nimamo in ne razvijemo empatije v kompletu do vseh naravnih resursov tj.:

  • rudninski svet,
  • rastlinski svet in
  • živalski svet,

ter se istočasno ne poistovetimo z materjo Zemljo, pridemo na vrsto za “klanje” slej ko prej tudi mi sami.
Članek Maše Blaznik TUKAJ namreč odstira problematiko empatije vezano
na sprevrženost sodobne živilske mesne industrije.
Dejstvo pa je, da je status stvari (samoupravičljivost brezobzirnega izkoriščanja) skozi zgodovino eksploatacije vseh naravnih resursov, sedaj končno že nekaj časa tudi pri neusmiljeni izkoriščevalski industriji človeka samega.

EMPATIJA DO RUDNINSKEGA SVETA

15621609_1471676309516860_8347801285158410997_n

Izkoriščanje naftnega peska so okoljevarstveniki poimenovali celo za »najbolj destruktiven energetski projekt na Zemlji« več TUKAJ

15541337_1471609029523588_5571894488740682243_n 15541449_1471609316190226_6079802937014580706_n

Greh prebivalcev Konga je edino ali največje nahajališče tantala in koltana oziroma vseh mineralov, ki so potrebni za visoko tehnologijo

V Demokratični republiki Kongo (DRK) so ženske in otroci pa tudi moški izpostavljeni nepredstavljivim grozotam. Ne gre le za posilstva, gre za krvoločnost. Zdi se, da je tako kot v drugih z naravnimi viri bogatih državah tudi v DRK pohlep po tistem, kar skriva Zemlja, glavni krivec za to, da so prebivalci revni in oropani človeka vrednega življenja

Več TUKAJ

15578573_1471614872856337_2659315733109878058_n

Greh Bougainvilcev največje nahajališče bakrene rude na svetu – 15.000 mrtvih zaradi ekološke vojne

Lokacija je otok Bougainville.
Zakaj so vsi poskušali izkoristiti otok? Ker je eden najbolj bogatih nahajališč z bakrovo rudo in drugimi minerali.
Tako se je začela dolga gverilska vojna na tem otoku, ki je sčasoma pripeljala do sedem let blokade in izolacije otoka in cca 20000 mrtvih otočanov, katere so desetkale tako enote Papue Nove Gvineje kot Avstralske čete. Vojna o kateri zahodna javnost ni vedela nič (še sedaj ni niti enega zadetka na googlu) se je končala leta 1997

Več v članku Dejana Ogrinca in TUKAJ

EMPATIJA DO VODE

15578563_1471618676189290_6795278538939487223_n

Privatizacija svetovne vode – Miha Jensterle

je usmeritev, ki jo vsem državam sveta vsiljujeta WTO in Svetovna banka. In vprašanje: »Je voda lahko privatna? Je sploh lahko državna? Ali korporacijska? Ali pa je voda ‘božje’ dobro vseh živih bitij sveta in je nihče nikomur ne sme odtujiti in zaračunati?« je trenutno postal največji etični problem, dilema celega človeštva.
Kaj pomeni lastninjenje in privatiziranje vode, so dobro na lastni koži občutili prebivalci mesta Cochabamba, Bolivia, katerim je ameriška korporacija ukradla vodo. In potrebna je bila revolucija in ljudstvo Bolivije je moralo zastaviti svoje življenje, da je spet spremenilo ‘privatno vodo‘ v ‘od boga dano tekočino’; in da so se spet lahko napili dežja in zalili vrt.Cochabamba Water Wars

EMPATIJA DO RASTLINSKEGA SVETA

15442274_1471646019519889_8201593924938766238_n 15589659_1471646032853221_6208413249895306837_n

Kljub dejstvu, da so deževni gozdovi bogastvo našega planeta, so eni izmed najhitreje izginjajočih ekosistemov tega časa. Vsako sekundo izgine okoli 4.000 m2 deževnega gozda ter vsak dan izumre okoli sto rastlinskih in živalskih vrst. Pašna živinoreja in pridelovanje živalske krme sta odgovorna za 70 do 80, v Amazonskem deževnem gozdu pa tudi do 90, odstotkov krčenja deževnih gozdov (Andersen in Kuhn 2014).
Deževni gozdovi veliko pripomorejo k preprečevanju erozije prsti, kajti drevesa s svojimi koreninami vežejo zemljo skupaj, s krošnjami pa jo ščitijo pred obilnim deževjem. Z izsekavanjem gozda preprečujemo drevesom, da zaščitila zemljo, ki jo obilno deževje spira v nižinske rečne struge, hkrati pa ostajajo gorske struge suhe. Še več, kar četrtina vseh sodobnih zdravil izvira iz tropskih gozdnih rastlin, kljub dejstvu, da je za zdravstvene namene raziskan le en odstotek vseh rastlinskih vrst iz deževnih gozdov (Rainforest Concern 2015).
več TUKAJ 
 EMPATIJA DO ŽIVALSKEGA SVETA

15622201_1471653159519175_6439208708577836621_n 15578603_1471653169519174_5340424681988296239_n

S SVOJIMI PREHRANSKIMI IN ŽIVLJENSKIMI NAVADAMI POSPEŠUJEMO DEVASTACIJO IN KRČENJE ŽIVLJENSKIH OKOLIJ MNOGIM ŽIVLJENSKIM VRSTAM
več TUKAJ

15578518_1471661209518370_5015714527855220404_n

Grotesknost masovne pridelave opisuje tudi Gail A Eisnitz http://www.meat.org.uk/slaught.html, glavna preiskovalka pri ameriškem Združenju za humano kmetovanje, ki je napisala knjigo Slaughterhouse (Klavnica), ki na žalost še ni prevedena v slovenščino. V svoji knjigi je objavila pogovore z ducati delavcev v klavnicah po vseh ZDA. Prav vsi so priznali, da so sami sodelovali pri mučenju živali ali pa niso prijavili sodelavcev, ki so to počeli, ker se je hitrost proizvodne linije oziroma tekočega traku dramatično povečala. V klavnici v vzhodnem delu države, zakoljejo 180 tisoč prašičev na teden. Delavci se zato mučijo, da obdržijo visoko hitrost proizvodne linije. To ne povzroča samo brutalnosti nad živalmi, ampak tudi resne poškodbe pri delavcih, predvsem bolezni zaradi ponavljajočih se gibov.”

Več TUKAJ

in

TUKAJ

 

 

Božič Svarožič – starodavni praznik rojstva sonca nudi priložnost sprejeti pomembne odločite, se znebiti preživetih prepričanj in potrditi SVETOVNI DAN ZAVESTNEGA KREIRANJA REALNOSTI

 

 

Predstavljaj si,  da v času, ko sonce dovolj ogreje zemljo, drobno seme zbere v sebi vso svojo moč, da premaga svoj lastni oklep, prekipi samo iz sebe, se razpoči, vzbrsti za novo biljko, za novo rast…..
Seštej zdaj miljarde in miljarde semen, po vsej polobli, ki ima takrat pomlad:
Kolikšna energija je za to potrebna?! Kolikšna neverjetna energija se takrat sprosti?!
Pa se vendar vse zgodi v spoštljivi tišini, nevsiljivo, komaj opazno… … in vsako pomlad znova in znova…
Narava zna!
Predstavljaj si sedaj, da si to seme ti in da smo miljarde in miljarde semen človeštvo in da se s prebujanjem svetlobe in sonca prebujamo tudi mi, mi kot človeštvo.

 Povezanost z ritmi narave

Zimski solsticij je bil za ljudi, povezane z ritmi narave, zmeraj mističen trenutek. Trenutek odločitve med svetlobo in temo, ko se ljudje bolj, kot kdajkoli v letu, zavedamo pomena svetlobe, toplote, pozitivnih misli, prijateljstva. Pa tudi pomena teme – saj je tudi ta del narave in njenega ritma, čeprav je v sodobnem svetu televizije, računalnikov in (pre)osvetljenosti času komaj opazimo

Zemlja je dokončala vdih, narava se je popolnoma umirila, prišla na mrtvo točko. Potem se začne dan daljšati. Poraja se nov cikel. Če se tega zavedamo, lahko izkoristimo boljši stik s kozmičnimi energijami, ki nam olajšajo začetek novega cikla, sprejeti pomembne odločitve, se znebiti preživetih prepričanj. Če smo usklajeni z naravnimi cikli, živimo tukaj in zdaj lažje, predvsem pa bolj zavestno. (Več na Božič je starodavno praznovanje rojstva sonca, zimski solsticij pa je edini naravni praznik TUKAJ.)

Si predstavljamo ta enormni naboj in nabor polja nezadržne energije, ki se odziva na klic luči.
Povejmo tistim, ki bi v iluziji teme nemara preporod prespali in s tem možnost zavestnega kreiranja realnosti, da nas svetloba, toplina in luč kliče k prebujenju, k preboju svojega lastnega oklepa inertnosti ali komoditete.

 

21.12. – SVETOVNI DAN ZAVESTNEGA KREIRANJA REALNOSTI

Vodilni strokovnjaki različnih področij  se strinjajo, da je naše vesolje več kot samo skupek zvezd, planetov in praznega prostora.

Trdijo, da je vesolje urejeno po kvantnih zakonih, ki se na trenutke obnašajo, kot vse-povezano polje, ki je v stalni interakciji z vsemi elementi v njem. Dejansko so nekateri procesi znotraj polja tako eksplicitni in eksperimentalno dokazljivi, da jih lahko uporabimo tudi v praksi. Znanje o polju in interakciji pa lahko najbolje uporabimo na primeru kreiranja realnosti, ki ga opredeljujejo tudi naše misli in prepričanja

 

Cilj pobude za svetovni dan kreiranja realnosti je, da se zgodi opolnomočenje ter ozaveščanje o pomenu in možnosti osebnega predvsem pa skupnega kreiranja realnosti.

Namreč realnost s svojimi mislimi oz dejanji kreiramo prav vsi in to vsak dan. Vsak na svojem nivoju in vsak v svojem obsegu. Vendar nam je skupno dejstvo, da kreiranje naše realnosti vpliva tudi na vse druge in obratno.

Vabljeni, da si v času svetih noči vzamete čas in se posvetite ZAVESTNEMU kreiranju realnosti za leto 2017. Najprej zase, potem za svojo družino, okolje in potem za ves svet. Dovolj je, če uporabimo katerokoli od tehnik, ki jo tudi sicer uporabljamo, meditacija, molitev, vizualizacija, hvaležnost, namera …Lahko uporabite tudi uvodno vizualizacijo – meditacijo.

Svoje cilje in sanje si predstavljajmo čimbolj živo in realno. Predstavljajmo si jo z čim več detajli in poizkusite tudi občutiti, kako se boste počutili, ko se bo to zgodilo.

Predstavljate si, kako bi izgledal svet, v kolikor bi lahko vsi poznali zakonitosti ustvarjanja novih osebnih prepričanj, stanj, situacij in dogodkov. Zamislimo si kako bi bilo, če bi se vsi zemljani na en dan odločili, da bo postal svet boljši in da bi skupaj določili glavne vizije, za katere vsi želimo, da se v bližnji prihodnosti zgodijo.

Vabljeni k prebiranju nekaterih preteklih objav, ki dodatno posvečujejo pobudo (KLIK NA LINK)