Voda ima tudi četrto agregatno stanje – stanje tekočega kristala.

Voda, zlasti voda, ki podpira življenje v naših celicah in tkivih, ima neverjetne lastnosti. Navajeni smo misliti, da voda obstaja samo v treh stanjih: trdno, tekoče ali plinasto. Vendar ima voda – in samo voda – tudi četrto stanje, včasih imenovano koherentna voda, strukturirana voda, ali preprosto faza gela. Vsaka faza vode ima edinstvene lastnosti izraze veznih kotov (kotov med molekulama vodika in kisika), naboja, značilnosti gibanja in mnogih drugih fizičnih lastnosti.

Dr. Gerald H. Pollack je profesor na univerzi v Washingtonu. Trenutno je vodilna avtoriteta na področju strukturiranja vode. Že leta preučuje fenomene v zvezi z vodo, njegov največji dosežek pa je odkritje t.i. ‘EZ vode’. Pot, ki ga je pripeljala do odkritja EZ vode je najbolje opisana v knjigi Četrto stanje vode. Knjiga je obvezno branje za vsakogar, ki se ukvarja s strukturirano vodo, saj je EZ voda s posebno strukturo – H3O2. Pollackovo delo se ne konča pri raziskovalni fazi, pač pa išče tudi praktične aplikacije EZ vode na področju skrbi za zdravje, biologije in energij.

Dr. Gerald Pollack, avtor revolucionarne knjige “Celice, geli in motorji življenja”, skupaj z biologom dr. Gilbert Ling, sta bila prva, ki sta opisala četrto stopnjo vode in njene lastnosti. Pollack je skoval izraz EZ (območje izključitve) vode. Voda četrte faze se bo strukturirala proti hidrofilni (“vodoljubni”) površini. Namesto naključnega gibanja, se molekule vode poravnajo in tvorijo kristalno strukturo, ki je lahko milijone globokih molekul; ta struktura izključuje vsak mineral in vsako drugo vrsto molekule ali kemikalije iz njene sredine. Voda izven ES je voda v razsutem stanju, ki vsebuje minerale in raztopljene spojine. V bistvu je “neurejena”, medtem ko je voda EZ “urejena.” Voda se imenuje “univerzalno topilo”, ker se v njej raztopi vsaka hidrofilna snov. EZ voda je čista kristalna “struktura”

sestavljen samo iz vodika in kisika.

EZ voda ni niti tekoča niti trdna, ampak je podobna gelu. Če si želite predstavljati to četrto fazo vode, si predstavljajte Jell-O (gel)(skladno, netrdno, netekočo, neplinasto mešanico razpletenih beljakovin in vode). Vdelana voda je razporejena v skupine molekul, ki se organizirajo v pravilno (»koherentno«) strukturo, ki jo vidimo kot gel. Jell-O je 99 odstotkov vode, vendar voda ne izhaja iz gela, če ostane na pravi temperaturi. Naša telesa so 45–75 odstotkov vode, vendar ko se urežemo, voda ne izteka, ker je voda v naših telesih »strukturirana« proti različnim hidrofilnim površinam v naših tkivih.

EZ voda ima negativen naboj. Nasprotno pa ima voda v razsutem stanju pozitiven naboj, zaradi česar je voda v naših celicah nekakšna baterija. Energija, ki polni baterijo, je toplotna in svetlobna energija, ki sega od infrardeče preko vidne svetlobe do UV. Zato se počutimo bolje, ko smo na

sončni svetlobi, zlasti zgodaj zjutraj ali zvečer, ko vsebuje

veliko infrardeče svetlobe. Zato nam savne (in toplota nasploh) dajejo dobro počutje. Toplota in svetloba pomagata pri tvorbi medcelične in zunajcelične vode večji EZ. Podobno deluje vročina, zato je ne smemo potlačiti.

Voda iz talečih se ledenikov ter iz globokih vodnjakov in izvirov je vir strukturirane vode, ker EZ voda nastaja pod pritiskom. Svete vode iz reke Ganges in iz Lurda z znanimi zdravilnimi lastnostmi vsebujejo velike količine strukturirane vode EZ.

Nedavne študije so pokazale, da sproščene mišice vsebujejo večinoma EZ vodo, medtem ko skrčene mišice prehajajo večinoma v vodo v razsutem stanju. Anestetiki in zdravila, ki zmanjšujejo bolečino, zmanjšajo velikost EZ cone naše celice.

EZ voda je popolna “struktura” za življenjske procese, ker ta četrti fazni vodni gel lahko oblikuje beljakovine, minerale, nukleinske kisline, lipide in druge snovi v našem telesu, da tvorijo kakršno koli obliko ali konfiguracijo gela. Ta gel ima neskončno število veznih mest, ki mu omogočajo, da se spremeni kot odgovor na nov dražljaj. Ta spodbuda je lahko v obliki kemikalije, kot so hormoni, energije, kot so misli in občutki, ali celo resonančne energije zemlje, sonca in zvezd. Oblika tega gela razgrne nukleinske kisline, ki so vgrajene v njem, in s tem nadzoruje izražanje

genetskega materiala. Strukturirana EZ voda v naših celicah, včasih le nekaj molekul globoko, je kot fina mreža žic, ki nosi energijo in informacije.

Toksini in EMF poškodujejo gel v naših celicah in vplivajo na tako rekoč vsak fiziološki proces. Ta poškodba gelov je velik dejavnik bolezni; v bistvu gre za enotno načelo, ki stoji za zdravjem in boleznijo.

Razmislite o očesni leči, enem najčistejših primerov strukturiranega vodnega gela v telesu. Očesna leča je kristalna vodna struktura, organizirana – tako kot vsa tkiva – z edinstveno sestavo beljakovin, lipidov, mineralov, nukleinske kisline in drugih sestavin. Te komponente tvorijo ohišje ali ohišje za kristalno vodo, ki tvori večino leče. Leča mora biti prozorna za svetlobo in ta zahteva določa, kako je voda urejena. Ko je vse v redu, je leča mehak, prožen, prozoren gel. Če zmotimo kristalno naravo gela, kot so izpostavljenost toksinom ali elektromagnetnemu polju, se gel popači in ne more ohraniti svoje značilne preglednosti. Temu pravimo katarakta. Če smo sposobni razstrupiti gel, se leča lahko zaceli. Na žalost očesni zdravniki o tej dinamiki ne vedo ničesar, zato se zatekajo k nekakšnemu kirurškemu posegu za zamenjavo obolele leče. To ni zdravilno, je le mehanski poseg, začasna rešitev, ki nikoli ne more rešiti težave ali osnovnega vzroka.

Razmislite o značilni bolezni sklepov, imenovani osteoartritis. V zdravem stanju, so sklepi obdani z negativno nabitimi geli, imenovanimi bursa. Ti geli ne ščitijo fizično le spodnje kosti (sami gostejši tip gela), a ker so negativno nabiti, ko se dve nasprotujoči si bursi združita, se negativni naboji

medsebojno odbijajo in tako zagotavljajo nemoteno gibanje. Ko so geli bolni in, če se nepravilno oblikujejo, nimamo zaščite za spodnje kosti. Manjka negativna odbojnost, gibanje pa je boleče. Če se nič ne naredi, kosti začnejo erodirati druga proti drugi, čemur pravimo osteoartritis. Spet, ker konvencionalna medicina ne ve ničesar o osnovni dinamiki sta v igri edini zdravljenji, zdravila proti bolečinam ali zamenjava sklepov, oboji imata pogosto velike negativne posledice za bolnika.

Zadnji primer vključuje celotno področje vnetja in vročine. Naše celice in tkiva naj bi vsebovali popolne kristalne gele. Če se toksin raztopi v gelih, se telo poskuša znebiti tega toksina. Telo to naredi tako, da dvigne temperaturo (temu pravimo povišana telesna temperatura), ki delno utekočini gele, tako da se toksini lahko izperejo v sluzi, po tem pa se počutimo bolje, kar pomeni, da ponovno rekonstruiramo svoje popolne gele. Vročina in vnetje sta preprosto proces razstrupljanja, ne pa bolezen, ki ju je treba zatreti.

Jell-O je fraktalne narave, kar pomeni, da ima vsak majhen delec gela enako molekularno obliko kot večji gel. Pregled najmanjših molekularnih enot gela pokaže, da so enake oblike kot makroskopska enota. Ta funkcija omogoča, da informacije prehajajo skozi vse ravni in povezujejo molekularno raven z makroskopsko ravnjo. Tukaj lahko le namigujemo na odločilni pomen koherentne narave vode kot osnove življenja.

Preliminarne ugotovitve kažejo, da ko je strukturirana voda izpostavljena signalu Wi-Fi iz bližnjega usmerjevalnika, se velikost EZ zmanjša za približno 15 odstotkov. Ta ugotovitev ima globoke posledice za interakcijo EMF-jev in strukturo vode v naših celičnih gelih. Če že bližnji Wi-Fi usmerjevalnik povzroči takšno spremembo, si lahko samo predstavljamo, kaj milimetrski valovi 5G naredijo s strukturirano vodo v naših tkivih.

Ker je človek sestavljen iz 70 prostorninskih odstotkov vode in je več kot 99,99 odstotkov molekul v človeku molekul vode, moramo biti pozorni na kakovost vode, ki jo pijemo. Glavna skrb strokovnjakov za zdravje bi morala biti vrsta vode in druge tekočine, ki jih uživajo njihovi pacienti.

Voda, ki so jo zaužili zdravi neindustrializirani ljudje, je imela štiri značilnosti: Prvič, voda je bila brez toksinov. To je v popolnem nasprotju s komunalno vodo, ki jo pije večina ljudi. Današnja voda vsebuje klor in kloramin, ki sta strupena za naš mikrobiom, kot tudi za ostalo naše telo. Današnja voda vsebuje fluorid, industrijski odpadek, ki je strupen za encime v naših tkivih, encimi, ki so potrebni za vsako kemično preobrazba, ki se zgodi v naših telesih. Voda vsebuje tudi mikroplastiko, ki lahko obloži in zamaši črevesno steno, in aluminij, ki nas predisponira za električno občutljivost in tudi drug seznam bolezni. Komunalna voda vsebuje ostanke številnih farmacevtskih zdravil, vključno s kontracepcijskimi tabletami, statini in antidepresivi.

Drugič, tradicionalno zaužita voda je bila bogata z vitalnimi minerali, kot so magnezij, kalcij, cink in jod.

Tretjič, vsa tradicionalno porabljena voda je bila vsaj delno strukturirana in organizirana v EZ, ker se v naravi voda giblje v vrtinčastih vzorcih. Vodni mehurčki iz tal v izvirih, se vrtinčijo v tolmunih, tečejo čez skale in tvorijo vrtince. Voda, ki teče v vrtinčastih vzorcih, postane bolj »koherentna« in vse bolj strukturirana. Struktura dejansko vztraja nekaj časa in se ne vrne v nekoherentno vodo v razsutem stanju samo zato, ker preneha teči.

Voda, ki teče v vrtincih, tudi pobira kisik iz zraka in postane bolj nasičena s kisikom. Nasprotno pa večina komunalne vode stoji v rezervoarjih in nato teče skozi linearne cevi brez vrtinčastega gibanja. Ta voda je brez strukture in koherentnosti in tudi popolnoma brez kisika; to pomanjkanje kisika ima škodljiv učinek na naš mikrobiom.

In četrtič, tradicionalno zaužita voda je bila izpostavljena zvokom in valovnim dolžinam naravnega sveta. Voda, ki teče v gorskih potokih, ni izpostavljena le mineralom, mikrobom in drugim sestavinam gozda, ampak tudi zvokom in energijam življenja v gozdu in celotnega naravnega vesolja, vključno z zvezdami, soncem in luno.

Trenutno je to edini način, da se voda prečisti do ravni nanodelcev. To je monumentalna naloga, ki pa jo je mogoče izvesti s primerno opremo. Resnično žalostno, celo tragično je, da moramo vodo očistiti in »prečistiti«, da jo lahko uživamo, a dokler se svet ne prebudi, da je zastrupitev vode popolnoma nesprejemljiva praksa, bomo morali sprejeti te previdnostne ukrepe.

Obstajajo čistilniki vode za celotno hišo, ki lahko filtrirajo vodo in nato dodajajo minerale, medtem ko vodo oksigenirajo in strukturirajo tako, da ji pustijo, da teče v vrtinčnem vzorcu. Obstajajo tudi cenejši načini ustvarjanja čiste, strukturirane in dobro oksigenirane vode.

Pomembno je pitje vode, bogate s kisikom. Poleg svoje visoko strukturirane kakovosti sta dve najbolj sveti in zdravilni vodi na svetu, voda iz jame v Lurdu (iz zelo globokega izvira) in voda v reki Ganges (prihaja iz ledenikov v Himalaji), obe sta verjetno zelo oksigenirani.

Visoke ravni kisika pomagajo razložiti, zakaj so vode Lurda in Gangesa povezane z zdravljenjem različnih bolezni. Kisik je bistvenega pomena in temelj za zdravo življenje; povečanje ravni kisika v naših tkivih izboljša delovanje in zlasti proizvodnjo energije in zmogljivost naših tkiv. Pomanjkanje kisika je bilo široko povezano z razvojem raka zaradi dobro znanega Warburgovega učinka; torej prehod iz aerobnih v anaerobne fermentacijske procese v naših celicah. Hipoksija, stanje nizke ravni kisika v tkivih, je tipični simptom Covid-19.

Konvencionalni raziskovalci pogosto trdijo, da lahko kisik vnesemo v svoja telesa samo skozi naša pljuča, kako torej raven kisika v naši vodi vpliva na naše zdravje? Tako kot mnoge druge »resnice« v znanosti je tudi ideja, da kisik absorbiramo samo skozi pljuča, napačna. Če nekdo uporablja občutljivo napravo za merjenje kisika, lahko dokaže, da bo namakanje v kadi z zelo oksigenirano vodo in pitje vode z visoko vsebnostjo kisika povzročila, da se raven kisika v krvi dvigne. To dokazuje, da se vsaj nekaj kisika absorbira tako skozi kožo kot v prebavnem traktu.

Voda z visoko vsebnostjo kisika prispeva k našemu zdravju na še en pomemben način, kot je razvidno iz študije rasti rastlin. Raziskave so pokazale, da zalivanje rastline z visoko oksigenirano vodo spodbujajo njihovo rast in izboljšujejo njihovo zdravje in odpornost na bolezni. Za mnoge znanstvenike to ni smiselno, saj nam pravijo, da rastline ne uporabljajo kisika, temveč kisik izločajo. Kako je mogoče, da izpostavljanje rastlin oksigenirani vodi poveča njihovo zdravje in vitalnost?

Odgovor je jasen, kisik ne vpliva neposredno na rastline, ampak kisik uporabljajo mikrobi v tleh. Zalivanje rastlin z oksigenirano vodo spodbuja rast zdravih aerobnih bakterij v prsti. Rastline primarno ne jedo ali absorbirajo hranil iz tal; one raje jedo »odpadne produkte« bakterij v tleh. Če hranimo mikrobe v tleh z zdravimi hranilnimi snovmi, vključno s kisikom, bodo najbolj zdravi mikrobi cveteli. Ti dajejo najbolj zdrava hranila, ki jih absorbirajo rastline, da ustvarijo zdrave, cvetoče rastline.

Tako je pri nas. Hranilnih snovi pravzaprav ne absorbiramo neposredno iz hrane, vsaj ne samih. Namesto tega jemo hrano in pijemo vodo, da nahranimo milijarde mikrobov v našem črevesju. Če povečamo količino kisika v vodi, ki jo pijemo, v našem prebavnem traktu gojimo zdrave aerobne bakterije. Ti aerobi

uporabljajo vodo in hrano, ki ju zaužijemo, da naredijo najbolj kakovostna hranila, ki jih lahko absorbiramo. In z veliko kisika, ti zdravi mikrobi ne bodo prešli na anaerobno presnovo, ki proizvaja toksine.

Življenje je kompleksen ples narave, mikrobov in organizmov. Voda, obogatena s kisikom, ustvarja pogoje, v katerih cvetijo najbolj zdravi mikrobi in proizvajajo močne, živahne, na bolezni odporne ljudi, rastline in živali. Mikroorganizmi, ki nimajo dovolj kisika, postanejo anaerobni in proizvajajo toksine, ki povzročajo bolezni, kot so botulizem, tetanus, kolera in tifus.

Nedavne raziskave kažejo, da pitje oksigenirane vode izboljša celjenje ran, izboljša očistek mlečne kisline pri športnikih, izboljša imunski status in ščiti pred utrujenostjo mišic. Voda s kisikom je veliko boljša izbira za športnike kot steroidi! Poleg tega pogoji za nizek kisik spodbujajo rast raka.

Trenutno večina ljudi uživa devitalizirano hrano in vodo, ki ji močno primanjkuje kisika; uporaba antibiotikov je zelo razširjena in večina ljudi ima zato v prebavilih prevladujoče toksične bolezni, ki povzročajo anaerobne bakterije. In po vsem tem za svoje bolezni krivimo virus, ki ga niti ne najdemo!

Zadnji korak v proizvodnji zdrave vode je izpostavljenost, tako kot v naravi, vode zvokom in energijam narave. To lahko doseženo z izpostavljanjem vode pticam, žabam, drevesom in drugim živim bitjem ali celo z izpostavljanjem vode svetim zvokom, glasbi, zdravilnim vibracijam, blagoslovom – ali celo zdravi, ljubeči vibraciji v gospodinjstvu. Ta ključni zaključni korak poustvari proces, s katerim narava “proizvaja” vodo, primerno za uživanje. Vse živali bodo seveda poiskale takšno vodo. Vse živali, ko jim je dovoljena svobodna izbira, se bodo izogibale strupeni, mrtvi, industrijski vodi, ki jo uživa večina ljudi na svetu.

Kombuča in kefir dosežeta nekakšno strukturo s postopkom fermentacije in šumenja, ki strukturira vodo okoli vsakega zračnega mehurčka. Želatinasta kostna juha nosi strukturo kolagena, ki pomaga ustvariti zdrav kolagen po vsem telesu, vse do najmanjših struktur v naših celicah – voda se sama oblikuje proti hidrofilnim površinam tega kolagena. Strukturirana je tudi voda, ki jo dobimo v sadju in zelenjavi.

Dobro oksidirano vodo za pitje in kopanje bi morala biti prva stvar, ko pacienti vstopijo v bolnišnico ali dom za ostarele. Do takrat, pa z viri zdravih možnosti, ki so najboljše, kar lahko storimo med dolgim ​​in dolgočasnim procesom vračanja našega sveta.

(povzeto iz knjige Mit o okužbi, Toma Cowana in Sally Fallon)

“Človek ni mesojedec ali vegetarijanec, temveč je predvsem sesalnik svetlobe.” Biofizik prof. dr. Fritz Albert Popp

»Materija je zamrznjena svetloba« in »Vsa energija, ki jo sprejemamo v telo, prihaja izključno od svetlobe.« David Bohm in Albert Szent-Giörgi

Koncept fotosinteze (gradnja nečesa z uporabo energije svetlobe) se trenutno uporablja samo za kraljestvo rastlin. Vendar pa razkritje intrinzične lastnosti melanina, da se cepi in ponovno oblikuje molekula vode ruši paradigmo. Med študijo o treh glavnih vzroki za slepoto so začeli leta 1990 v Aguascalientesu v Mehiki; dr. Solis Herrera je odkril prej neznano sposobnost molekule melanina, da absorbira fotonsko energijo in jo razprši na edinstven način: cepi vodo molekule. Prvi korak življenja pri rastlinah in ljudeh je praktično enako: disociacija molekule vode.

Kako deluje človeška fotosinteza?
Koncept človeške fotosinteze gre z roko v roki z razumevanjem melanina, tega kožnega pigmenta, ki določa barvno paleto v njej. Študije morskih želv, ki lahko pod vodo hibernirajo 4 ali 5 mesecev, so pokazale, da lahko melanin loči molekule vode in temu plazilcu omogoči dihanje pod vodo. dr. Arturo Solis, ki preučuje to neverjetno sposobnost melanina, pojasnjuje, da vir energije za proizvodnjo ATP ni glukoza, temveč energija, shranjena v vodiku, ki ga je treba ločiti od kisika, da da dragocene elektrone mitohondrijem, tako da proizvajajo ATP. . Mitohondriji so organeli znotraj celic, ki so tovarne ATP in zadržijo večino elektronov v svoji transportni verigi z dovajanjem vodikovih elektronov, ločenih z melaninom. Toda ločevanje vode, ki jo vsebuje telo, ni lahka naloga, saj je običajno treba H2O segreti na 2000 stopinj Celzija, da se ločijo plinaste komponente. Melanin to počne, ker zajema fotone iz sončne svetlobe in zadržuje fenomenalno količino energije.
To je čudež narave. Teorija, v ozadju katere človeško telo deluje tako, da izgoreva glukozo in jo oksidira, izvira iz Lawassieja in Presleyja pred več kot 300 leti. Zdi se, da na več mestih nima dokazov in ostaja le dobro sprejeta teorija, ki je osnova človeške biologije. Nedavna odkritja to znova izpodbijajo in vodijo do popolnoma drugačne razlage, kot pravi profesor Daniel Nocera z MIT: energija izvira iz disociacije vode, shranjene v vodikovih atomih. Vodik je popoln kandidat; je glavni transporter energije po vsem vesolju. In melanin je povsod v telesu in v okolju. Astronomi lahko celo na slikah ujamejo ogromne oblake molekul melanina v vesolju, velikosti galaksije. Fenomenalno!
Čudežno delovanje melanina
Melanin je v rastlinah celo močnejši od klorofila, da naredi isto. Ko rastline ločijo vodo s klorofilom, izločajo kisik, saj je strupen. Pri sesalcih melanin loči dve molekuli vode, zajame 4 elektrone za transportno verigo elektronov in nato ponovno oblikuje molekulo vode. Postopek, s katerim melanin proizvaja ta mehanizem, je reda nano ali pikosekund. Torej skoraj trenutni kontinuum. In melanin je povsod.

Glukoza, maščobe, beljakovine in metaboliti, ki se prenašajo s krvjo, gradijo in rekonstruirajo snov, telo. Toda energija, ki se uporablja za njihovo transformacijo, prihaja iz disociacije vode in na koncu iz sonca.

Temu je namenjen melanin, ki ga proizvajajo oči in vidni živec zarodka pri petih mesecih. Zagotovo ne zato, da bi videl, ampak da bi zajel fotone svetlobe skozi materin trebuh in proizvedel ATP za visoke energetske potrebe pri nastanku zarodka.

Mesto z največ melanina v možganih je substanca nigra in locus cerebellum. Enako velja za horoidne pleteže prekatov, ki lahko črpajo energijo iz vode v cerebrospinalni tekočini (cerebrospinalna tekočina)[2]. V osteopatiji uporabljamo kraniosakralne tehnike za mobilizacijo in optimizacijo cirkulacije cerebrospinalne tekočine. dr. Solis pojasnjuje, da ko ta mesta v možganih izgubijo svojo učinkovitost, postane proizvodnja energije pomanjkljiva in pojavi se pojav bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen. Odpira se povsem nova veja medicine, ki s temi odkritji išče nove rešitve. In v osteopatiji je bila mobilnost tekočin, morda za optimizacijo disociacije vode in človeške fotosinteze, vedno najpomembnejša v njegovi splošni viziji telesa.
v skladu z intervjujem s Sawyerjem Jijem obstajajo spojine, ki so v naravi še posebej bogate z biološko asimilabilnim melaninom, da povečajo naš melanin in tako povečajo proizvodnjo ATP, tako da imajo lahko celice več energije za vse svoje funkcije. Od vseh naravnih virov, običajno zelo pisanih živil, bi bila najbogatejša ta dobro znana gliva, ki raste v borealnih gozdovih severne poloble, Chaga. O tem bi pričala njegova temna barva. In druga spojina, ki jo je predlagal Ben Greenfield, avtor, športnik in priljubljen zdravstveni trener, imenuje metilensko modro kot spojino, ki je izjemno bogata z melaninom, zato je njegova barva spet temno modra. Treba je najti vir farmacevtske kakovosti, vendar je ta spojina že znana kot močan nootropik, prav zato, ker lahko pod vplivom svetlobe poveča proizvodnjo ATP. Ti dve snovi, čaga in metilensko modro, bi bili učinkovitejši pri izpostavljenosti naravni sončni svetlobi ali pri foto-biomodulacijskih tehnologijah z infrardečimi žarnicami.Najbolj osupljiva stvar, pripravite se, bi bila zmožnost melanina, da ne uporablja le vidne svetlobe za disociacijo vode in pomoč pri proizvodnji energije, temveč celoten valovni spekter od radijskih valov do žarkov gama. Mogoče je, da lahko melanin zato uporablja valove, ki jih oddajajo nenaravna elektromagnetna polja, kot so wifi, 3 in 4G, 5G itd. Treba je še potrditi, ali bi nas lahko dodatek eksogenega melanina res zaščitil pred strupenim tehnološkim okoljem, v katerem se kopamo. Članek o zaščiti pred nenaravnimi elektromagnetnimi sevanji in 5G je odličen povzetek študij, nevarnosti in načinov, kako se zaščititi, ki ga lahko preberete s klikom tukaj.

VZDRŽEVANJE ZDRAVJA Z SONČNO SVETLOBO

POGLED V SONCE – SONČNA JOGA

Naša DNK je niz informacijskih kod, sestavljenih iz svetlobe. Sončna svetloba je prav tako sestavljena iz kodiranih informacij. Svetloba ni nekaj, kar samo osvetljuje, temveč je frekvenca s kodami, ki dajejo informacije o celotnem življenju. Zato vpliva na vse življenje. Te kode vidimo kot svetlobo, svetijo in osvetljujejo ravno zato, ker vsebujejo informacije o vsem, kar obstaja. Svetloba razkriva obstoj, ker ga omogoča. Ko v svoje telo prejmemo sončno svetlobo, svojo DNK dekodiramo in reprogramiramo z uporabo svetlobe, da vnesemo izvirne informacije o DNK, o sebi in življenju na splošno ter jo očistimo pred vdorom napačnih informacij in različnih motenj. Spomnimo se, kaj smo.

ZDRAVILNA MOČ SVETLOBE – RESNICA O UV ŽARKIH

Hipofiza in epifiza, glavni žlezi endokrinega sistema, ki nadzorujeta celo telo in možgane, sta neposredno povezani z navrokemičnimi povezavami na očesno mrežnico, da sprejemajo UV-žarke, kar je laboratorijsko dokazano, da sta ključnega pomena za njihovo delo. Ko so bile podgane prikrajšane za UV-sevanje, je bilo najprej moteno njihovo vedenje, nato se je porušilo njihovo zdravje, nazadnje pa so pojedle svoje mladiče. Samo zaradi pomanjkanja UV žarkov. Na začetku 20. stoletja so opazili tudi, da se je vedenje in zdravje zapornikov bistveno izboljšalo, če so bili izpostavljeni sončni svetlobi, namesto da bi bili trajno zaprti. Zato je od takrat uveden obvezen sprehod za zapornike. V Evropi so obstajala solarna zdravilišča za zdravljenje številnih bolezni z sončenjem, od kožnih do duševnih. Zato se te žleze nahajajo za očmi. Zato je vaša imunost in splošno zdravje neposredno odvisna od sončne svetlobe, ki vsebujejo UV žarke. Odkar je farmacevtska industrija prevzela ves nadzor nad hrano, zdravili in medicinsko izobrazbo ter mediji, z sistematičnimi lažmi povzročajo strah pred soncem in ljudi prepričujejo, naj se na vse možne načine izogibajo ultravijoličnemu sevanju.

ZDRAVILNA MOČ UV SEVANJA

Biološko najbolj aktiven del sončne svetlobe je ultravijolična svetloba. Vsekakor je ključnega pomena za dobro zdravje.

UV svetloba aktivira sintezo vitamina D, ki omogoča absorpcijo kalcija in drugih vitaminov iz hrane. V koži aktivira tudi hormon solitrol, ki je pomemben za imunost. UV svetloba znižuje krvni tlak, izboljšuje delovanje srca in lajša aterosklerozo, zmanjšuje holesterol, zmanjšuje prekomerno telesno težo, uravnava in povečuje raven spolnih hormonov (plodnost) do 120%, ubija skoraj vse viruse, zdravi luskavico in 165 drugih bolezni. Zato vam farmacevtska mafija predstavlja sončno svetlobo kot škodljivo in nevarno.

SONČNA SVETLOBA IN ZDRAVJE V 21. STOLETJU

Vaši možgani in telo nujno potrebujejo UV žarke in vse barve.Torej zavrzite sončna očala. Farmacevtska industrija jih vsiljuje in popularizira, da bi bili njena stranka. Z preprečevanjem vstopa ultravijoličnega sevanja, svetlobe in barve v hipofizo z uporabo temnih sončnih očal posredno, a zanesljivo škodujete vašemu imunskemu sistemu. To je še posebej škodljivo za otroke, katerih možgani in telo za razvoj nujno potrebujejo barve, sončno svetlobo in UV žarke.

ZDRAVILNO SONCE

Razvoj vseh vitalnih organov je povezan z barvami sončnega spektra. Na začetku dvajsetega stoletja so obstajala solarna zdravilišča, v katerih so ljudi zelo uspešno zdravili le z izpostavljenostjo soncu, bolezni posebnih organov pa z izpostavljanjem telesa posebnemu spektru svetlobe, tj. barvi s pomočjo stekla, ki je prenašala le določeno barvo v skladu z boleznijo. Opazili so, da se ozdravitve ne zgodijo samo pri tistih bolnikih, ki so ob tej priložnosti nosili sončna očala. V očeh in neposredno okoli oči so senzorji, ki možganom pošiljajo informacije o stanju sončne svetlobe, katerimi je telo izpostavljeno, o času dneva, tako da možgani vedo, katere hormonske procese je treba začeti. Ko ne nosite temnih sončnih očal, telo zažene hormone in procese zaščite pred preveč sonca in preveč toplote. Ko si nadenete temna očala, zavedete telo in možganom pošljete lažno sporočilo, da se je stemnilo, da ni premočnega sonca in da se lahko možgani sprostijo, zato telo ostane brez zaščite.To je bilo eksperimentalno dokazano – zaradi sončnih očal imajo ljudje veliko več škode kot pa zaradi sonca.

In tako lepo vam lažejo, da vas sončna očala in strupene kreme varujejo pred soncem.

Oči so glavni prejemnik spektra sončnega sevanja. So okno vašega telesa v svet, kraj najbolj intenzivne komunikacije vašega notranjega bitja z zunanjim svetom in naravo. Če greste ven “v naravo” in si nadenete sončna očala, je to kot bivanje v zaprti sobi. Uporaba temnih sončnih očal sploh ni neškodljiva moda, ampak zelo škodljiva praksa, ki jo farmacevtska mafija spretno oblikuje in perfidno vsiljuje ljudem. Zato njihovi mediji vsako pomlad širijo strah pred soncem, njihovi “zdravniki” pa vam svetujejo, da otroke na vse načine skrijete pred soncem, z vsemi lažmi o UV sevanju. Vsak meteorolog vam lahko razloži, da “UV indeks” nima nič skupnega z “nevarnim UV sevanjem”, s katerim vas strašijo prek medijev. Njihova laž temelji na laži o “ozonskih luknjah”. Te ozonske luknje obstajajo le na polih, tiste tam pa so od nekdaj obstajale, ker ozon na polih ni potreben. To so ledene puščave z malo ali nič življenja in s sončnimi žarki pod majhnim kotom. Poleg tega je tam pol leta temno in zato ozon, ki obstaja za zaščito živega sveta pred nevarnimi in pretiranimi sončnimi žarki, tam preprosto ni potreben. Ozon nastaja v interakciji zemeljske atmosfere s kotom sončnih žarkov. Najdemo ga samo na območjih, kjer je sonce pod večjim kotom. Narava je vse uredila z razlogom. Zato so si ljudje zastavili logično vprašanje, zakaj sončni UV žarki ne škodujejo živalim, če so tako nevarni, ampak le ljudem.

Lep primer je bila Patagonija na skrajnem jugu Južne Amerike, nad katero je ozonska luknja najtanjša in kjer je ultravijolično sevanje najmočnejše. Niti ljudi niti živali to ni motilo. Nato so farmacevtski prevaranti tam našli ovco z bolnimi očmi in čez noč je bil ves svet obveščen o tistem “dokazu”, da UV-žarki vedno škodijo živalim. Ko je bilo ugotovljeno, da se je ta ovca le okužila z neko okužbo, prejšnje lažne novice niso popravile. To so morali storiti ljudje dobre volje.

Dejstvo, da so vas navedli, da si zatemnite oči in pobegnete pred virom življenja, pred soncem, je najbolj zvita in najuspešnejša zarota proti zdravju, ki so jo kdaj koli zasnovali, saj je nihče kot take ne opazi v “navadnih” sončnih očalih, “ki ščitijo oči od močnega sonca.” Preprosto razumljivo je, na kakšni inteligenci temelji ta trditev, če le opazimo, da ptice in vse živali nimajo nobenih težav z očmi zaradi istega sonca in UV sevanja.

Čeprav se od živali razlikujemo po drugih organskih lastnostih, so naše oči večinoma enake kot na primer pri opicah, ki jih sonce sploh ne moti. Navsezadnje so edini “dokaz”, da UV žarki škodijo očem, in ga najdemo v vseh medicinskih učbenikih in medijih, “znanstveniki” izvedli na opicah, ko so jim leta 1981. na univerzi v Richmondu v Virginiji dobesedno scvrli oči s koncentriranimi žarki močnega UV-sevanja in svetlobe 2500 W, ki nas sicer nikoli ne doseže. Drugih bolj srečnih in običajnih opic sonce ni nikoli motilo. Seveda tudi običajni ljudje nimajo nič proti, izkušnje in statistika to kažejo, a dejstva se vedno zakrijejo, ko se ustvarja neka zarota. Uspeh te zarote je mogoče razložiti le z rekom, da je človek “slep v očeh” ali da “ne vidi, kaj ima pred nosom”.

UŽITNI DIVJI (FRENETIČNI) ELEKTRON
(Dr. Gabriel Cousens)
Svetloba je osnovna sestavina, iz katere izvira, se razvija in napolni z energijo vse življenje. Svetloba in zdravje sta neločljiva. Z osebnim vedenjem smo se uspeli ločiti od virov svetlobe z uporabo fluorescenčne razsvetljave, bivanja v zaprtih prostorih, očal, kontaktnih leč, sončnih očal, losjonov za sončenje, uživanja mesa, uživanja predelane hrane in kuhane zelenjave, mnogi od nas trpijo za kroničnim pomanjkanjem svetlobe. Tako kot podhranjenost nas tudi pomanjkanje svetlobe prikrajša za potrebno raven hranil in ritmične stimulacije, ki je nujna za življenje popolnoma zdravega bitja.
Nobelov nagrajenec dr. Szent-Gyorgi je osnovni življenjski proces opisal kot majhen tok, ki nam ga pošilja sončna svetloba. Brez svetlobe ni zdravja. Ta izjava je ključna za razumevanje pomena sveže rastlinske hrane in drugih načinov za vnašanje svetlobe v naša telesa. Smo človeške fotocelice s sončno svetlobo kot osnovnim biološkim hranilom.
Dr. Szent-Gyorgi, ki govori o toku sončne svetlobe, ki jo Sonce izžareva proti nam, pravzaprav govori o visoko nabitih elektronih, ki sodelujejo pri prenosu sončne energije v naš submolekularni vzorec, ne da bi spremenili našo molekularno strukturo. Model kvantne fizike začenja sprejemati (legitimizirati) naš bolj intuitivni model vegetarijanske hrane kot kondenzirano sončno svetlobo, ki jo v svoje človeško telo vnesemo z uživanjem rastlinske hrane. Ko energijo zemeljskega rastlinja posredno vnašamo v naše telo z uživanjem mesne hrane, se večina bioelektričnih vibracij energijskega vzorca uniči. Energija sončne svetlobe se uniči tudi v vegetarijanski hrani, ki jo kuhamo ali predelamo.
Zame je bil vznemirljiv preboj konceptualna sinteza, kako s hrano vnašamo energijo fotona sončne svetlobe v svoje telo in kako jo ta uporablja. Na ta koncept sem aludiral, ko sem govoril o raziskavi dr. Hans Eppingerja, ki je ugotovil, da so vse celice v bistvu baterije, ki so polne, ko je človek zdrav. Ko je človek bolan, se baterije izpraznijo in komaj delujejo. Pomembno odkritje je, da lahko samo nekuhana hrana poveča napolnjenost celice kot baterije.
NASLEDNJI KORAK PRI RAZUMEVANJU CELIČNEGA METABOLIZMA KOT BATERIJE
Pozitivni naboj se energijsko hrani s kisikom. Negativni naboj se napaja z energijo elektronov in fotonov, napolnjenih s sončno svetlobo in zbranimi v rastlinski hrani.
Ta hrana, napolnjena z elektroni, sprošča energijo elektronov skozi sistem citokrom oksidaze.
Sistem citokrom oksidaze deluje kot transformator, ki pretvarja energijo elektronov v ATP. ATP je osnovna molekula za shranjevanje energije v bioloških sistemih. Biokemično sproščanje energije ATP je gorivo za vse energetsko zahtevne procese na molekularni ravni v našem biološkem sistemu.
Elektroni so v bistvu oksigenirani skozi sistem citokrom oksidaze do pozitivnega pola celične baterije. Več kisika v sistemu ustvarja močnejšo privlačnost. Dihalne vaje, uživanje hrane, bogate s kisikom, in življenje v neonesnaženem okolju, bogatem s kisikom, povečujejo naše potrebe po kisiku. Ključ do razumevanja je, da sistem citokrom oksidaze obstaja v vsaki celici in za delovanje potrebuje energijo elektronov. Ta energija elektronov prihaja iz rastlinske hrane, ki jo zaužijemo svežo. Pri kuhanju hrane se delno uniči osnovna harmonična resonanca vzorca žive energije elektronov v sveži hrani. Ko razumemo to znanstveno dokazano dejstvo, je logično zaporedje, da bomo uživali živila, bogata z elektroni, kot so sadje, zelenjava, oreški in semena ter kaljena ali namočena zrna.
Dr. Johanna Budwig iz Nemčije je diplomirala iz fizike, farmacije, biokemije in medicine in je ena prvih raziskovalk, ki je združila globino znanja kvantne mehanike in fizike s celovitim poznavanjem človeške biokemije in fiziologije. Sklenila je, da z elektroni bogata živa hrana ne deluje le kot darovalec močnih elektronov, ampak z elektroni bogata hrana deluje kot sončno resonančno polje v telesu, ki privlači, shranjuje in povezuje sončno energijo v našem telesu. Trdi, da fotone sončne svetlobe privlačijo elektroni, podobni sončnim vibracijam, v našem biološkem sistemu, zlasti v oblaku elektronov z dvojno vezjo, ki ga najdemo v naših lipidih. Ti soncu podobni elektroni so znani kot pi-elektroni. Ta pi-elektronski sistem znotraj molekularne strukture ima sposobnost pritegniti in aktivirati sončne fotone.
Meni, da energija, ki jo prinesejo ti sončni fotoni, deluje kot “antientropijski faktor”. Prevedeno v biološko terminologijo, entropija pomeni staranje. Antientropija je identična procesu povratnega staranja. Z vidika kvantne fizike se fotoni nikoli ne starajo; imajo hitrost časa. Sončni fotoni nosijo visoko raven naboja (antientropijske energije) v pi-elektrone našega biološkega sistema. Več svetlobe kot zberemo v našem sistemu, bolj obnavljamo zdravje in vnašamo energijo, ki ustavi staranje našega človeškega telesa.
Zato ljudje, ki jedo rafinirano, kuhano in visoko predelano hrano, zmanjšajo količino sončnih elektronov, ki napajajo sistem, in količino visoko sončnih elektronov, ki ustvarjajo visoko elektronsko sončno resonančno polje. Dr. Budwig pravi, da predelana hrana lahko deluje celo kot izolator zdrave oskrbe z električno energijo. Bolj ko smo sposobni absorbirati sončne elektrone, bolj smo sposobni reagirati, pritegniti in absorbirati sončne elektrone v neposredni resonanci s soncem, drugimi sončnimi sistemi in celo drugimi galaksijami. Bolj kot smo sposobni absorbirati sončne elektrone v globlje nivoje kože, manjša je možnost, da dobimo sončne opekline in teoretično manj kožnega raka.
Morda sta dve vrsti hrane, ki sta najbogatejši s sončnimi elektroni in živili, ki imajo sposobnost absorbiranja sončnih elektronov, mikroalge spirulina in AFA dodaja dr. Peter Naydenov in laneno seme v različnih oblikah, vključno z lanenim oljem. Dr. Budwigova je poročala o primerih splošnega zdravljenja in celo raka, ki se je umiril po uporabi velikih količin lanenega olja, ki je povečalo količino energije elektronov v sistemu in tako ustvarilo dovolj razpoložljive energije za ozdravitev sistema.
Ker spirulina in AFA rasteta na visokih nadmorskih višinah in v toplih regijah, imata povečan beta-karoten in druge karotenoide, encimske sisteme in druge biološke sestavine, da bolje absorbirajo povečano sončno in kozmično sevanje. Ugotovil sem, da ob jemanju spiruline in drgnjenju s kremo Phycotene (proizvajalec dr. Christopher Hills iz Light Force) jaz in moji sodelavci in prostovoljci nimamo težav s sončnimi opeklinami, ko smo delali dolge ure pod vročim nebom v centru Tree of Life Rejuvenation v Patagoniji, Arizona.
Druge študije so pokazale, da sta bila spirulina in krema Phycotene uspešna pri regeneraciji celic skvamoznega kožnega raka in reševanju predrakavih ploščatoceličnih karcinomov. Druge raziskave so pokazale, da je tri četrtine ljudi, preobčutljivih na sončno svetlobo (ki trpijo za eritropoetično protoporfinarijo), lahko podaljšalo čas izpostavljenosti soncu. Tri četrtine tistih, ki so izboljšali svojo prilagoditev, se je soncu lahko izpostavilo štirikrat dlje. Za tiste, ki razumejo, da smo človeške fotocelice, ki pogosto trpimo zaradi pomanjkanja svetlobe, je to izjemno razburljivo odkritje.
Dr. Budwigova je tudi ugotovila, da ko združimo laneno olje z visoko vrednimi beljakovinami, bi trije dvojno zaviti elektronski oblaki, prisotni v svežem lanenem olju in beljakovinah, ustvarili polarno mrežo kondenzatorjev, ki še bolje absorbirajo, shranjujejo in prenašajo izmenjavo sončnih elektronov in krepijo sončno resonanco. Ona nekatere vrste ovčjega sira pogosto uporablja kot visoko beljakovinsko hrano v kombinaciji z lanenim oljem. Kot vegetarijanec, ki ne uporablja mlečnih izdelkov, sem odkril, da sta čebelji cvetni prah in spirulina popolni visoko beljakovinski koncentrirani živili za kombiniranje z lanenim oljem.
Po ugotovitvah sodobne fizike in kvantne biologije po besedah ​​dr. Budwigove, v naravi ni drugega živega bitja, ki bi akumuliralo več sončnih elektronov kot človek. Zdi se, da so ljudje še posebej povezani s sončno svetlobo. Z enako resonanco sončnih elektronov se naša povezava z zvezdami poveča zaradi naše sposobnosti, da sprejmemo dar njihove svetlobne energije in jo biokemično obdelamo. Svetloba je naša popkovina s prostorom.
Naša sposobnost, da se napolnimo s sončno kozmično energijo, je odvisna od uživanja hrane, ki vsebuje visoko sončne elektrone, ki resonirajo in privlačijo sonce in kozmične žarke. Naše zdravje in zavest sta odvisna od naše sposobnosti, da pritegnemo, shranimo in dostavimo energijo elektronov, ki je bistvenega pomena za oživljanje in uravnavanje vseh življenjskih sil. Večja kot je shramba svetlobne energije, večja je moč našega celotnega elektromagnetnega polja in posledično je več energije proste za zdravljenje in ohranjanje optimalnega zdravja.
Močno sončno resonančno polje napoveduje evolucijo človeštva pri doseganju njegove polne zmogljivosti kot človeško »sončno bitje«. Svetloba podpira evolucijo, pomanjkanje fotonov v našem telesu pa jo preprečuje. Svetloba in zavest sta med seboj povezani. Če se vrnemo v prejšnje stoletje, je Rudolf Steiner, ustanovitelj Waldorfskih šol, antropozofske medicine in biodinamičnega vrtnarstva, menil, da s tem, ko dovolimo zunanji svetlobi, da vstopi v naš sistem, sprostimo enako količino lastne notranje svetlobe. Bolj ko povečamo sposobnost absorbiranja in asimilacije svetlobe, bolj se zavedamo. Bolj ko se spreminjamo, ko se naša absorpcija svetlobe povečuje, bolj postajamo sami lahki. To je prefinjena skrivnost “zavestnega prehranjevanja”.

NOV NADZOROVAN PREHRANSKI SISTEM JE ZDAJ VZPOSTAVLJEN IN NE BODO SE USTAVILI PRED NIČEMER, DA BI POSPEŠILI NADZOR

»Kdor nadzoruje oskrbo s hrano, nadzoruje ljudi; kdor nadzoruje energijo, lahko nadzoruje cele celine; kdor nadzoruje denar, lahko nadzoruje svet.”

Ta slavni citat Henryja Kissingerja postaja iz tedna v teden bolj resničen. Globalisti že obvladujejo večino denarja, zelo hitro se premikajo, da bi energetski sistem spremenili v sisteme, v katere so udeleženi vsi, in sprejemajo drastične ukrepe za nadzor nad živilsko industrijo, medtem ko večino tega držijo pod nadzorom. Če nadzorujejo semena, nadzorujejo hrano, in če nadzorujejo hrano, lahko uporabljajo digitalni ID za nadzor dostopa potrošnikov do hrane. Ker nenadni požari nenadoma uničujejo obrate za predelavo hrane, mesa in gnojil, v času, ko so kmetje oškodovani in se pojavljajo težave v dobavni verigi.

Predstavljajte si dan, ko kmečke tržnice ne obstajajo več, se ne morete pripeljati do lokalnega kmeta po izdelke ali kose mesa in edina hrana, ki raste zunaj globalistično zavarovanih vertikalnih kmetij in laboratorijsko pridelanih mesnih obratov, je na vašem oknu, pragu, vrtu ali rastlinjaku.

• Industrija vertikalnega kmetijstva v zaprtih prostorih je ocenjena na 5,5 milijarde dolarjev leta 2020 in naj bi do leta 2026 dosegla 19,86 milijarde dolarjev. Urbano kmetijstvo, ki ga nadzorujejo globalisti, je prihodnost hrane, ki so si jo ponovno zamislili, in že je na tisoče trgovin brez ljudi. zavedati tega. Medtem ko so ZDA vodilna v tej industriji, je to globalna agenda z navpičnimi kmetijami, ki se pojavljajo po vsem svetu.

• Z vidika bo nova kmetija Bowery Farming v Arlingtonu, TX, lahko oskrbovala 16 milijonov ljudi v radiju 200 milj. To je le eno od ducatov vertikalnih kmetijskih podjetij z ogromnimi obrati po vsej državi, ki jih podpirajo veliki vlagatelji.

• AeroFarms, ki ima največjo zaprto vertikalno vzrejo na svetu, je skupaj razvil prvi gensko spremenjeni izdelek CRISPR-Cas9, ki mu zdaj sledi na stotine, medtem ko National Geographic meni, da je urejanje genov naslednja prehranska revolucija. AeroFarms je delal tudi na študiji, ki jo sponzorira NIH, za proizvodnjo beljakovin  spike Covida.

• Univerza v Kaliforniji razvija cepivo mRNA na rastlinski osnovi v upanju, da lahko kmetije gojijo glave solate z užitnim cepivom.

• Monsanto / Bayer proizvaja gensko spremenjeno seme za vertikalna kmetijska podjetja, medtem ko Bill Gates, Rockefellerjeva fundacija ter Ford in Svetovna banka nadzorujejo 10 % svetovne zarodne plazme in imajo nekatere največje svetovne banke semen. Bayer in BASF, dva največja svetovna dobavitelja semen, sta vključena v vertikalno kmetijsko industrijo.

• USDA in FDA sta že odobrili laboratorijsko vzgojeno meso, gensko spremenjeno živino in financirali globaliste za raziskave in razvoj celičnega kmetijstva, pa tudi rejce v zaprtih prostorih in genetska podjetja, medtem ko niso v skladu s predpisi za gensko spremenjene izdelke.

• V zadnjih mesecih je po nesreči pogorelo več kot ducat velikih obratov za predelavo hrane in mesa.

• Union Pacific naroča 20-odstotno zmanjšanje železniškega prometa, kar vpliva na CF Industries Holdings, največje podjetje za gnojila na svetu. Vanguard, BlackRock in State Street so največji delničarji Union Pacifice, BlackRock in Vanguard pa sta med tremi največjimi delničarji CF Industries Holdings.

• Kartiranje nekaterih največjih vertikalnih kmetij (kasneje v tem poročilu) razkrije pridelke, vključno s trgovinami, lokacijami in milijardami, ki prihajajo od globalističnih vlagateljev in delničarjev. Hitro postaja očitno, da gre za globalni načrt za nadzor vseh izdelkov – sestavin, ki so vključene v vse prehrambene izdelke.

Epizoda Dig It! 6. maja 2022! Podcast pokriva velik del tega poročila, plus dodatne povezave, vzpostavljene po objavi tega poročila. Glej tukaj

Kako so to skrili pred množicami? Nekaj ​​kritičnih točk

Živilsko industrijo monopolizira 10 podjetij, med katerimi sta večinoma Vanguard in BlackRock kot glavna delničarja. Kaj se zgodi, ko nadzorujejo vsa semena, izdelke in meso? Kaj se zgodi, ko se vsi proizvodi in meso pridelajo v zavarovanih objektih po fuziji genov ali v petrijevki, kmetijska zemljišča pa zaradi prekomerne regulacije, pomanjkanja zalog in proizvedene inflacije postanejo neaktivna?

Leta 2014, med Obamovo administracijo, je kongres sprejel Zakon o fundaciji za hrano in kmetijstvo (FFAR) prek zakona o kmetiji, ki je na koncu ustvaril neprofitno nevladno organizacijo z 200 milijoni dolarjev iz davkoplačevalskega denarja in dodatnim milijonom podpore Billu Gatesu, kot je razvidno. tukaj in tukaj. Sekretar USDA Vilsacknje je svojo ustanovitev objavil 23. julija 2014 in navedel, da imenujejo 15-članski upravni odbor, kar ne preseneča namestnika direktorja dr. Roberta Horscha iz fundacije Bill & Melinda Gates ter visokih uradnikov iz Cargilla in inštituta Aspen, med ostalimi. Ta nova fundacija bi “uporabila javna in zasebna sredstva za povečanje znanstvenih in tehnoloških raziskav, inovacij in partnerstev, ki so ključna za spodbujanje kmetijskega gospodarstva ZDA.”

2. aprila 2019 je FFAR objavil začetek konzorcija Precision Indoor Plants (PIP), javno-zasebnega partnerstva, ki ga sestavljajo notranji rejci, rejci in genetska podjetja, vključno z AeroFarms, BASF, Benson Hill Biosystems, Fluence Bioengineering, Green Venus , Japan Factory plants in Priva. Njihov poudarek je na petih ključnih pridelkih: solati, paradižniku, jagodah, korianderju in borovnicah, z namenom izboljšanja stopnje pridelave in spreminjanja kemikalij, proizvedenih v rastlinah, ki vplivajo na okus, prehrano in zdravilo.

Takoj, ko je Bill Gates kupil kmetijska zemljišča, je denar začel pritekati v novo prihodnost hrane – urbano vertikalno kmetijstvo v zaprtih prostorih, kamor se bodo sčasoma preselile vse množice. Po podatkih Research And Markets je svetovni trg za vertikalno kmetijstvo leta 2020 ocenjen na 5,5 milijarde dolarjev, leta 2026 pa naj bi dosegel 19,86 milijarde dolarjev. Ti rastoči predmeti so astronomske velikosti v smislu njihove sposobnosti, da služijo milijonom ljudi. Na primer, Bowery Farming je v procesu gradnje svojega najnovejšega “pametnega” objekta v Arlingtonu, nedaleč od Dallasa v TX, ki bo lahko oskrboval 16 milijonov ljudi v radiju 200 milj.

Bill Gates vztraja, da suše in podnebne spremembe uničujejo našo sposobnost kmetovanja in da bo prihodnost sestavljena iz selitve prebivalstva v mesta, kjer je vertikalno kmetijstvo v zaprtih prostorih bistveno za prehrano ljudi. Če je tako, zakaj je v zadnjem desetletju pridobil 242.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, hkrati pa vlagal v vertikalno indoor kmetijstvo? Kdo bo lahko sedel za mizo z zdravimi izdelki, ki jih streže Gates, medtem ko preostala populacija jedo gensko spremenjene izdelke iz zaprtih objektov, dostavljene v njihovo lokalno trgovino in dostopne le prek digitalnega ID-ja?

Medtem ima Mednarodna svetovalna skupina za kmetijske raziskave (CGIAR) največjo svetovno zasebno banko semen, ki jo sestavlja 10 % svetovne zarodne plazme, in jo nadzirajo fundacija Bill & Melinda Gates, Rockefeller in Ford ter Svetovna banka, ki upravlja 768.576 ukradenih semen kmetov.

Potem ko se je prihodnost hrane prek vertikalnega kmetijstva ukoreninila, sta do avgusta 2020 Monsanto / Bayer in singapurski državni sklad Temasek začela 30 milijonov dolarjev vreden startup Unfold, ki razvija nove sorte semen zelenjave, prilagojene vertikalnim kmetijam. Bayer je licenciral pravice do semenske zarodne plazme iz svojega portfelja zelenjave. Do leta 2021 so najeli 12.000 kvadratnih metrov veliko raziskovalno stavbo v Davisu v Kaliforniji. Ampak ne skrbite, namesto da bi gensko modificirali in vstavili gen v verigo DNK, kot je deloval Monsanto (ki ga je kupil Bayer leta 2018), nameravajo le izrezati gen, pri čemer še vedno modificirajo njegovo DNK. Morda je to mogoče storiti na učinkovit in koristen način, toda v rokah tistih, ki stojijo za vsemi načrti ZN za leto 2030, daje velik reset. GSO že predstavljajo 75-80 % hrane, ki jo zaužijejo Američani.

Na območju Sacramenta je že več kot 100 podjetij za razvoj semen, zato ni presenetljivo, da kalifornijska univerza razvija cepivo mRNA na rastlinski osnovi v upanju, da bodo kmetije lahko gojile užitno solato s cepivom. Sliši se super. Kot pri mnogih razburljivih projektih, kot je ta, je Nacionalna znanstvena fundacija temu dragulju podarila 500.000 $.

“Predstavljajte si, da v mrzlem januarskem dnevu vstopite v svojo lokalno trgovino z mešanimi in ​​poberete sveže nabrano solato, dišečo baziliko, sočne sladke jagode in zrele rdeče paradižnike – vse nabrane na lokalni kmetiji le nekaj ur pred vašim prihodom.” Ta citat iz članka USDA o vertikalnem kmetijstvu za prihodnost, objavljenega oktobra 2021, zveni tako slastno mamljivo in primerno, zlasti v pričakovanju, da bomo do leta 2050 izpolnili potrebe 9 milijard ljudi, kajne?

Ampak, ja, vedno obstaja »ampak«, ki se bo zgodil kmetom, ko bodo te astronomsko ogromne zaprte vertikalne kmetije prevzele vsako večje mesto, sklenjene pogodbe z vsemi večjimi trgovskimi verigami in financirane s strani nekaterih istih milijarderjev globalistov, ki želijo nadzorovati ljudi. bitja skozi vsako industrijo za njeno četrto industrijsko revolucijo? To je upravičena skrb. Tem objektom dodajte proizvodnjo »urejanje genov«, »pametno«, »sledljivo« in »neto nič« proizvodnjo ter dejstvo, da še vedno s polno hitrostjo napredujejo na področju digitalnih ID-jev in valute, in to postaja še bolj zaskrbljujoče.

Seveda bi bila zamisel o vertikalni pridelavi v zaprtih prostorih lahko odlična priložnost za tiste z malo zemlje, tiste, ki živijo v ostrejših podnebjih in vse, ki si želijo prehranske varnosti, saj se ti programi proti človeštvu še naprej razvijajo, a ali ne bi naredil več Ali je smiselno, da skupnosti to storijo? delajo za zadovoljevanje svojih potreb, namesto da bi se zanašali na digitalne ID-je za dostop do nadzorovane živilske industrije? Hranilna vrednost LED diod glede na sonce verjetno odstrani nekaj hranilnih snovi v izdelku, vendar če imate težave pri dostopu do hrane ali ne želite hrane, regulirane z genom, je to morda dobra ideja.

Čeprav to daje veliko razlag za absolutno namerno rušenje vseh naših kmetov na področju semen, zelenjave in izdelkov, bi se morali ljudje zavedati tudi, kaj se dogaja z živinorejci in globalističnim načrtom za prevzem tudi mesne industrije. . FDA in USDA sta že odobrila meso, pridelano v laboratoriju v ZDA, in laboratoriji nestrpno polnijo svoje petrijevke, da bi zvili to kroglico. Dejstvo je, da je USDA septembra 2021 v sporočilu za javnost, za katerega nihče ni vedel, poiskal komentarje glede označevanja mesnih in perutninskih izdelkov, pridobljenih iz živalskih celic. Pravkar je bil ustanovljen laboratorij Upside Foods za gojenje mesa v Kaliforniji, ki ga financirajo Bill Gates, Temasek Holdings in 37 drugih vlagateljev. Medtem USDA še vedno zagovarja RFID nadzor nad živino in dela vse, kar je v njeni moči, da nadzoruje živinorejce.

USDA in FDA sta v celoti vključena v gensko spremembo. Najprej so bili prašiči, nato losos, zdaj je govedo. Kdo ve, katera izdelava iz petrijevke se bo preselila na vaš krožnik, ko bodo za vsakim načrtom stali isti posamezniki.

1. februarja 2016 je Bruce Friedrich s sredstvi fundacije Bill & Melinda Gates, Open Philanthropy Project in Y Combinator ustanovil Inštitut za dobro hrano, s ciljem “pregledovanja proizvodnje mesa”. Oktobra 2021 je Inštitut za dobro hrano praznoval, z donacijo USDA v višini 10 milijonov dolarjev za ustanovitev, prvega nacionalnega inštituta za celično kmetijstvo na univerzi Tufts, ki bo lahko podprl raziskovalce pri proizvodnji mesa.

Da bi zagotovili, da so vsi ti cilji zaklenjeni in da bo dosežen načrt ZN za leto 2030, ki bi motil industrijo gnojil, verigo preskrbe s hrano in nastanek nenamernih požarov v živilskopredelovalnih obratih, bi zagotovo pomagalo pri sklenitvi sporazuma, kajne?

Od začetka leta 2022 je več kot ducat velikih obratov za predelavo hrane in gnojil zgorelo, eksplodiralo ali jih je prizadela letalska nesreča v Arizoni, Arkansasu, Kaliforniji, Illinoisu, Indiani, Kansasu, Louisiani, Maineu, New Hampshiru, Severni Karolini, Oregon, Teksas, Washington in Wisconsin. V tem sploh ni nič čudnega. Nekaj ​​člankov o teh požarih najdete tukaj, tukaj in tukaj.

Nekateri obrati za predelavo hrane, ki so zgoreli v plamenih:

Azure Standard Foods

Bonanza Meat Co.

Krmna tovarna Cargill-Nutrena

Deli Star

Govedina in svinjina East Conway

General Mills

Obrat za predelavo draguljev v državi Idaho

JBS

Louis Dreyfus Company, največji obrat za predelavo soje in biodizla v državi

Maid-Rite Steak Co.

Shramba za hrano Maricopa

Obrat za krompir McCrum

Nestle

Obrat za gnojenje Nutrition Ag Solutions

Raw Farm, največji proizvajalec surovega mleka v državi

Rio Fresh

Shearerjeva hrana

Smithfield Foods

Taylor Farms

Tyson

Meso iz reke Wisconsin

Februarja je zagorelo v tovarni gnojil Weaver v Winston-Salemu, kjer je zagorelo več sto ton amonijevega nitrata v času, ko so bili kmetje zaradi motenj dobavne verige in inflacije že zaskrbljeni, da bi dobili dovolj gnojil. Zato je Union Pacific 8. aprila 2022, da bi poslabšal stvari, brez predhodnega obvestila začel naročati 20-odstotno zmanjšanje železniškega prometa, kar je vplivalo na CF Industries Holdings, največje podjetje za gnojila na svetu. Vanguard, BlackRock in State Street so največji delničarji Union Pacifice, BlackRock in Vanguard pa sta med tremi največjimi delničarji CF Industries Holdings, skupaj s T. Rowe Price Associates. To bo neposredno vplivalo na ključna kmetijska območja, kot so Iowa, Illinois, Kansas, Nebraska, Teksas in Kalifornija. To bo na koncu vplivalo na ponudbo hrane in cene. CF Industries je le eno od 30 podjetij, ki se ukvarjajo s temi omejitvami.

Kanadske nacionalne železnice (CN), ki potekajo od New Orleansa do Illinoisa, se razvejajo prek Michigana in Minnesote do Kanade, menda pomagajo pri rasti trga gnojil. Ali katera od teh prizadetih podjetij uporablja CN? Po naključju ima Bill Gates največji delež v CN.

Zagotovo bodo Bill Gates in prijatelji rešili dan s svojimi podjetji Breakthrough Energy Ventures, ki bodo veliko vlagali v alternativna gnojila. Prebojna energetska koalicija je bila ustanovljena leta 2015 in je prvotno naštela celotno skupino 28 vpletenih, ki se je od takrat zmanjšala na Billa Gatesa in občasno omembo Jeffa Bezosa. Pomembno je razumeti, kako velika je ta skupina in kako vključena je v energetski sektor. Corey’s Digs je to skupino zajel v poročilu za leto 2019, ki vključuje na desetine otokov, na katere so se infiltrirali, da bi upravljali z alternativno energijo in prevzeli njihov turizem. Univerza v Kaliforniji je del te skupine, prav tako Jeff Bezos, George Soros, Richard Branson, Jack Ma, Mark Zuckerberg, Marc Benioff, Reid Hoffman, Tom Steyer, Meg Whitman in Nat Simons.

Bill Gates je svojo ljubezen do gnojil razložil leta 2018, ko je bil v Tanzaniji. Po naključju je Zavezništvo za zeleno revolucijo v Afriki (AGRA), ki ga vodi Gates in ga financira Rockefeller, doživelo epski neuspeh, saj je bilo prvo ocenjevalno poročilo objavljeno 28. februarja 2022 po 15 letih prizadevanj z drznimi trditvami za reševanje afriških malih kmetov. Njihova lažna obljuba, da bodo “do leta 2020 podvojili donose in dohodke za 30 milijonov kmetijskih gospodinjstev.” je bil junija 2020 odstranjen z njihovega spletnega mesta, potem ko je ocena univerze Tufts pokazala malo dokazov o napredku, dejansko pa je pokazala 31-odstotno povečanje lakote, so bili šibki. Celo nemška vlada razmišlja o umiku sredstev iz AGRA zaradi njihove uporabe pesticidov, kar je ironično, ker Gates trdi, da moramo v ZDA odstraniti pesticide in preiti na vertikalno kmetijstvo v zaprtih prostorih. Da, USAID bo seveda še naprej podpiral AGRA, saj je do zdaj davkoplačevalcem prispeval 90 milijonov dolarjev. Celoten povzetek tukaj.

Eden največjih dosežkov AGRA je bilo njihovo sodelovanje pri 72 reformah kmetijske politike v 11 afriških državah, ki se nanašajo na semena, gnojila in dostop do trga. Ustvarjeni so bili zakoni za zaščito pravic intelektualne lastnine za “certificirana” semena, saj so bile uvedene kazni za skupno rabo odprtokodnih semen. Predstavljajte si, da ste kmet, gojitelj ali vrtnar in morate deliti in trgovati s semeni na črnem trgu, da ne bi bili kaznovani. Kdor verjame, da tega ne bodo poskusili v ZDA, se moti, še posebej, ker imajo globalisti največje zasebne semenske banke in vlagajo v največja komercialna semenska podjetja. BASF, Corteva (prej Dupont), Syngenta (del ChemChin) in Monsanto (zdaj Bayer) obvladujejo približno 50 % svetovnega trga semen.

17. marca 2022 je bilo ameriškemu zveznemu registru izdano obvestilo, v katerem so zahtevali pripombe do 16. maja 2022 o sistemu konkurence in intelektualne lastnine: semena in drugi kmetijski vložki. Ne pozabite pozorno prebrati tega obvestila o dokumentu, ki izhaja iz izvršilne odredbe, ki jo je Biden podpisal julija 2021 za spodbujanje konkurence v gospodarstvu ZDA.

Njihov končni cilj – vsakega človeka, vsak kos hrane, virov in izdelkov na tem planetu bodo sledili in sledili prek verige blokov. To ni teorija – to je njihov cilj. Julija 2021 je FDA objavila svojo »novo dobo pametnejše varnosti hrane«, ki je sestavljena iz uporabe sledljivosti, ki jo omogoča tehnologija za digitalni, sledljiv prehranski sistem, od kmetije do krožnika z uporabo blockchaina. Digitalna identiteta, ki omogoča dostop do institucij, nadzoruje finančno porabo in spremlja poteze vseh, se uvaja na več frontah, vključno s cepilnim potnim listom. Sčasoma se bo poskušal premakniti proti čipu, saj bo lažje z biometričnimi podatki, nameščenimi povsod.

Urbano vertikalno kmetijstvo v zaprtih prostorih, ki ga nadzorujejo globalisti, je prihodnost hrane

Videoposnetek 2018 na temo Feeding the World: From Mendel to CRISPR, ki ga je predstavila Carolyn Rasmussen

Zaradi jasnosti se urejanje genov razlikuje od genske modifikacije. Medtem ko urejanje odstrani spojino, modifikacija vstavi spojino, vendar na koncu oba spremenita celotno DNK in oboje je bilo zelo sporna tema med znanstveniki in posamezniki. Na začetku predstavitve Rasmussenova navaja dober argument in navaja, da ljudje že desetletja križajo pse in izbirajo najboljše lastnosti pridelkov, jih cepijo in križajo več sto let, tako da je vse kot preprosta rezina, odstranjena iz genetike korenja ali pšenice. To ni nič drugače in je pravzaprav potrebno, da je pridelek bolj odporen na sušo ali bolezni, hkrati pa jim pomaga pri hitrejši rasti, zaradi česar so okusnejši in domnevno hranljivi.

Čeprav večina ljudi morda reče, da ni v redu spreminjati narave, a ko so soočeni s lakoto, lahko spremenijo svoj videz. Pravo vprašanje, ki si ga je treba zastaviti, je, ali se soočamo s lakoto, pomanjkanjem zemlje, sušo, neuporabno zemljo in kmetijskimi zemljišči ter vsemi drugimi grozljivimi zgodbami, za katere globalisti nenehno vztrajajo, da bi se jih morali ljudje bati prav zdaj? Če bi bilo tako, bi Bill Gates kupil 242.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v najslabši naložbi stoletja? Malo verjetno. Ali je to hitrejši, manj delovno intenziven, brez pesticidov, bolj praktičen, okolju prijazen in trajnosten način pridelave proizvodov – s pomočjo vertikalnega kmetijstva v zaprtih prostorih? Temu je težko oporekati. To je pravzaprav precej briljantno, če ne zaradi vlagateljev, ki stojijo za tem, in nereguliranega urejanja genov.

Svetovni gospodarski forum nam zagotavlja, da je urbano kmetijstvo v zaprtih prostorih pot prihodnosti naše hrane, tako v neštetih člankih kot v videoposnetkih s AppHarvest in AeroFarms.

https://www.weforum.org/videos/21447-this-huge-indoor-eco-farm-could-be-the-future-of-food-1

Kartiranje nekaterih največjih vertikalnih kmetij: pridelkov, vlagateljev, prodajalcev in lokacij

Zakaj prihodnost kmetijstva v mestih – video Venture City

Ko ljudje hitijo skozi trgovino, da bi pobrali hrano za svoje družine in naredijo s-vrsto po razdelekih z izdelki, da vzamejo vrečke zelene solate, sveže zelenjave in sadja, večina ljudi ni pozorna na samo blagovno znamko, le pogleda rok uporabnosti in izdelka. Medtem pa dobršen del trgovskih verig po državi že streže navpično pridelano hrano, ne da bi se ljudje zavedali, kaj kupujejo. Ali so izdelki dovolj okusni, zdravi, hranljivi? So v trgovine začeli uvajati solatna cepiva? Kako bi kdo vedel? Kateri izdelki so gensko spremenjeni? To ni strah pred trgovci na drobno, ampak pokazatelj hitro spreminjajoče se industrije, o kateri ljudje malo vedo, tako da lahko ljudje začnejo spraševati, malo raziskati in morda začnejo pridelovati svojo hrano.

Vertikalno kmetijstvo nadomešča tla z aeroponiko, hidroponiko ali akvaponiko. Vsi trdijo, da lahko proizvedejo od 300 do 400-krat več izdelkov kot tradicionalno kmetijstvo. V poročilu Agrilyst za leto 2018 o gojenju v zaprtih prostorih so poročali, da so rastlinjaki ali rastlinjaki iz polietilena najbolj prevladujoči s 47 %, sledi vertikalno kmetijstvo s 30 %. Verjetno so se te številke do zdaj spremenile.

AeroFarms (Dream Holdings, Inc.) se ponaša z največjo zaprto kmetijo na svetu

AeroFarms, ki so ga leta 2004 ustanovili David Rosenberg, Ed Harwood in Marc Oshima, je zasebno podjetje s sedežem v Newarku v New Jerseyju in je uspelo priti veliko dlje kot druge vertikalne kmetije v tem poročilu. Pri gojenju več kot 550 različnih pridelkov so nekateri njihovi glavni proizvodi ohrovt, vodna kreša in rukola, ki jih prodajajo pod imenom Dream Greens, zdaj pa gojijo tudi jagodičevje.

Leta 2017 je AeroFarms prejel 2 milijona dolarjev nepovratnih sredstev od Fundacije za raziskave hrane in kmetijstva (FFAR), neprofitne organizacije, ustanovljene leta 2014 z Zakonom o kmetijah, za izboljšanje lastnosti rastlin, gojenih v zaprtih prostorih za urbano prehrano.

Od leta 2021 ima AeroFarms že devet kmetij, gradijo jih deset. Navajajo, da lahko s svojo patentirano tehnologijo preidejo od semena do žetve v 15 dneh.

Leta 2021 je Cargill napovedal svoje partnerstvo z Aerofarmsom v večletnem raziskovalnem sodelovanju za povečanje donosa kakavovih zrn z eksperimentiranjem s tehnologijami gojenja v zaprtih prostorih.

Februarja 2021 je izvršni direktor podjetja AeroFarms objavil kratek videoposnetek, v katerem je opisal, kako so uporabili eno od svojih desetih kmetij za povečanje količine beljakovin za vbode in ojačevalnike Covida. V predstavitvi so navedli tudi, da so sodelovali pri gojenju zdravilne učinkovine za terapevtsko preskušanje Covid-19, ki ga sponzorira NID. Tukaj lahko preberete študijo o beljakovinah za rast rastlin v AeroFarms in Fraunhoferju.

V dokumentu SEC iz marca 2021, ki se nanaša na morebitno združitev med AeroFarms in Spring Valley Acquisition Corp., ki je kasneje propadla, je finančni direktor AeroFarms poudaril njihove izkušnje z napredno genetiko in opozoril, da:

»Da bo jasno, smo tehnološka platforma, ne običajni pridelovalci rastlinjakov, ki uporabljajo že pripravljeno opremo. Do danes smo imeli več kot 250 odkritij izumov, število, ki nenehno raste. Do danes smo vzgojili več kot 550 različnih vrst rastlin. Vidimo tudi naslovljiv trg za napredno genetiko, ki uporablja našo platformo za hitro vzrejo in drugo delo z genetskim razvojem v rastlinah. Tukaj smo eden od ustanoviteljev konzorcija Precision Indoor Plants in glavni raziskovalec njegovega prvega in največjega projekta solate. S tem partnerstvom sodelujemo s podjetji, kot je BASF, da bi izkoristili našo platformo za optimizacijo nove genetike. Drug primer je povezan s CRISPR-Cas9. Če niste seznanjeni, je bila Nobelova nagrada za kemijo 2020 podeljena razvijalcem CRISPR-Cas9, orodja za urejanje genov, v katerem lahko znanstveniki izluščijo genetske lastnosti v genetskem zaporedju. Z uporabo naše platforme smo skupaj razvili prvi izdelek CRISPR-Cas9.

Februarja 2022 se je AeroFarms združil s Silala, vodilnim svežim in agrotehnološkim podjetjem iz Abu Dhabija, da bi izvedel dolgoročne raziskave in razvoj o prenosu tehnologije in analizi podatkov visokotehnoloških kmetijskih sistemov. Cilj je izboljšati genetiko in kakovost sadik zelenjave in sadja. Pri razvoju novih genotipov pridelkov lahko sodelujejo tudi z mednarodnimi konzorciji.

80 Acres Farms

80 Acres Farms sta leta 2015 ustanovila Mike Zelkind in Tisha Livingston in je zasebno podjetje s sedežem v Hamiltonu, OH. Nudijo sadje in zelenjavo na več kot 600 maloprodajnih in živilskih lokacijah. Njihove zaprte robotske kmetije naj bi proizvedle 300-krat več hrane kot običajne kmetije, hkrati pa uporabljale 100 % obnovljivo energijo in porabile 97 % manj vode. Njihove kmetije vodi Infinite Farms, nizozemsko podjetje, ki zagotavlja celovite storitve načrtovanja / gradnje za avtomatizirane zaprte kmetije na ključ. Poleg kmetij 80 Acres sta partnerja Infinite Acres nizozemska Priva Holding BV in Ocado s sedežem v Združenem kraljestvu.

AppHarvest

AppHarvest je javno podjetje s sedežem v Moreheadu v Kentuckyju, ki ga je ustanovil Jonathan Webb leta 2017. Imajo enega največjih rastlinjakov na 2,76 milijona kvadratnih metrov na 60 hektarjih, kjer pridelujejo izključno paradižnik. Septembra 2020 so kupili Novus Capital, aprila 2021 pa Root AI. Avgusta 2021 so vlagali tudi v kmetije na Rdečem morju.

Bowery Farming

Bowery, ki so ga leta 2015 ustanovili Brian Falther, David Golden, Irving Fain, je zasebno podjetje s sedežem v New Yorku.

Da bi zagotovili malo perspektive o tem, kako velike so te zaprte vertikalne kmetije, je Bowery Farming, ki trdi, da je največje vertikalno kmetijsko podjetje v ZDA, pred kratkim objavil, da se širi v Arlington, TX, tik izven Dallasa, da bi dvignil svojo najnovejšo “pametno” zaprto kmetijo, ki bo služila 16 milijonom ljudi v radiju 200 milj. Zakaj je to tako “pametno”? Kot pravi Bowery, njihovo kmetijo poganja 100 % obnovljiva energija, ki vključuje programsko opremo, strojno opremo, senzorje, sisteme računalniškega vida, modele strojnega učenja in robotiko – vse za “orkestriranje in avtomatizacijo vseh operacij.” Kljub temu popolnoma avtomatiziranemu delovanju pravijo, da bodo zagotovili zaposlitev za 100 ljudi, ko bodo odprli svoja vrata v začetku leta 2023. Seveda je njihov splošni cilj proizvodnja hrane brez pesticidov v vsakem večjem mestu v ZDA in po svetu.

Februarja 2022 je Bowery kupil Traptic, podjetje, ki izdeluje velikanske kmetijske robote.

Hydrofarm Holdings

Hydrofarm, ki ga je leta 1977 ustanovil Peter Wartenberg, je javno podjetje s sedežem v Fairless Hillsu v Pensilvaniji. So distributer in proizvajalec kmetijske opreme in zalog z nadzorovanim okoljem, ki vključuje vertikalno kmetijstvo in so v letu 2021 zabeležili 28,1-odstotno rast neto prodaje. Distribuirajo v ZDA in Kanado.

Med 2017-2021 Hydrofarm se je razširil z nakupom Eddiejevih veleprodajnih vrtnih potrebščin, rastlinskih proizvodov Greenstar, Heavy 16, House & Garden, Aurora Innovations in inovativne opreme za gojenje.

Večji delničarji so:

Wasatch Advisors Inc.

Skupina Vanguard

Svetovalci sklada BlackRock

InFarm

InFarm je zasebno podjetje s sedežem v Berlinu v Nemčiji, ki so ga leta 2013 ustanovili Erez Galonska, Guy Galonska in Osnat Michaeli.

V trgovinah uporabljajo hidroponsko kmetijstvo za pridelavo izdelkov na mestu. Izvedli so več kot 500 inštalacij v trgovinah in distribucijskih centrih v različnih delih sveta, leta 2019 pa so se združili s Krogerjem, da bi naredili instalacije v supermarketih QFC v državi Washington. Leta 2020 so se razširili na QFC v Oregonu.

Iron Ox

Iron Ox, ki sta ga leta 2015 ustanovila Brandon Alexander in Jon Binney, je zasebno podjetje s sedežem v San Carlosu v Kaliforniji.

Bill Gates ‘Breakthrough Energy Ventures je vložil 50 milijonov dolarjev v Iron Ox, podjetje, ki izdeluje robote, vgrajene v hidroponske sisteme. Ti roboti so opremljeni s senzorji za zaznavanje ravni dušika in kislosti v vodi. Iron Ox vodi kmetije v severni Kaliforniji in Lockhartu v Teksasu.

Plenty Unlimited Inc.

Plenty je zasebno podjetje s sedežem v San Franciscu v Kaliforniji, ki so ga leta 2014 ustanovili Jack Oslan, Matt Barnard, Nate Mazonson in Nate Storey. Za pridelavo listnate zelenjave uporabljajo hidroponiko.

“V podjetju Plenty smo ponosni na svežo, aromatično zelenjavo, ki jo gojimo na naši kmetiji, in na naš pregleden proces gojenja, ki nam omogoča sledenje rastline od semena do kuhinje.” – Nate Storey, soustanovitelj in glavni znanstveni direktor

Video: Vertikalne kmetije bi lahko vladale svetu Velika ponastavitev

V tem videu Nate Storey pravi: “Nimamo zemlje, virov ali zmožnosti kompenzacije za visoko hranljivo hrano.” Bog, kaj se je zgodilo z vso kmetijsko zemljo? Pripovedovalec videoposnetka nadaljuje: “Predstavljajte si scenarij, v katerem se znebimo vseh tradicionalnih kmetij in jih nadomestimo z vertikalnimi kmetijami …… to je vrsta tehnologije in učinkovitosti, ki jo bomo potrebovali z bazo Artemis na Luni in končno na Marsu.”

Plenty služi več kot 430 supermarketom Albertson v Kaliforniji, vključno s Safeways in Vons, z objekti v Comptonu in San Franciscu.

Leta 2020 so se prebili na nekaj tržnic Whole Foods na območju Baya.

Januarja 2022 je Walmart objavil svoje dolgoročno partnerstvo s podjetjem Plenty z naložbo v vrednosti 400 milijonov dolarjev, kar je Walmartu omogočilo nabavo izdelkov Plenty za vse njihove kalifornijske trgovine, Walmart pa dobi tudi položaj v upravnem odboru podjetja Plenty.

Izdelke Plenty’s je mogoče najti tudi na maloprodajnih mestih na drugih lokacijah v Kaliforniji, kot so Berkeley Bowl, Good Eggs, Bi-Rite Market in Robot Restaurant Creator. Njihova spletna mesta povezujejo tudi s spletnim naročanjem na Good Eggs, Instacart in Amazon’s Fresh Market, kjer lahko najdete izdelke Plenty’s.

Cilj podjetja Plenty je zgraditi 500 vertikalnih kmetij v močno poseljenih urbanih območjih po vsem svetu.

Upward Farms

Upward Farms je zasebno podjetje s sedežem v Brooklynu v New Yorku, ki so ga leta 2013 ustanovili Ben Silverman, Jason Green in Matt La Rosa. Čeprav imajo trenutno le 5 investitorjev, so pred kratkim objavili svoje načrte za izgradnjo največje zaprte vertikalne kmetije na svetu v okrožju Lucerne v Pensilvaniji z 250.000 kvadratnimi metri do leta 2023.

Zbrali so več kot 140 milijonov dolarjev od 5 vlagateljev:

Founder.org

Neue Fund

Prime Movers Lab

Recharge Thematic Ventures

Steve Jurvetson

Velikanski rastlinjaki

Poleg izgradnje vseh vertikalnih kmetij se gradijo tudi orjaški rastlinjaki. Podobno kot AppHarvest v Kentuckyju je tudi Rhode Island Grows v gradnji v Exeterju in nekateri prebivalci Rhode Islanda tega niso preveč zadovoljni. Podjetje predvideva, da lahko pridela do 650.000 funtov paradižnika na hektar, s ciljem, da se v petih letih razširi na 350 hektarjev in sčasoma prevzame več kot 1000 hektarjev. Njihov načrt je služiti šestim zveznim državam med Bostonom in New Yorkom.

V Virginia Beachu je guverner Ralph Northam aprila 2021 objavil, da bo Sunny Farms, LLC vložil 59,6 milijona dolarjev v 120.000 kvadratnih metrov velik hidroponski rastlinjak na Taylor Farms z načrtom za razširitev na 32 hektarjev gradbenega prostora. Začel bo s solato, sčasoma pa bo vzgojil zelenjavo.

Leta 2021 je Shenandoah Growers, Inc. je spremenilo ime v Soli Organic in namerava razširiti s sedem na petnajst kmetij z uporabo lastnega nadzorovanega sistema na tleh za kmetijstvo v zaprtih prostorih. Prehod na to strategijo, ki temelji na ESG, je pritegnil dodatne vlagatelje, vključno z Billom Gatesom ‘Cascade Investments. Pripeljali so tudi ključne vodstvene delavce, ki so bili pred tem iz Starbucksa, Walmarta in Postmates.

Gotham Greens izdeluje izdelke v svojih podnebno nadzorovanih, celoletnih strešnih rastlinjakih v Baltimoru, Brooklynu, Chicagu, Davisu, Denverju, Providence in Queensu. Z dodajanjem drugega rastlinjaka v Chicagu so podvojili proizvodnjo solate na 11 milijonov glav na leto. V stavbi Whole Foods v Brooklynu so leta 2013 zgradili svojo prvo zgradbo kot prvi velikanski rastlinjak + supermarket.

Kdor nadzoruje oskrbo s hrano, nadzoruje ljudi

Stiskanje poteka že desetletja, od kraje zemlje do postavljanja nerealnih omejitev in predpisov za živino in kmete, nadzora nad našo brezplačno vodo – tudi deževnice, prodajo več kot 35,2 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč v ZDA tujim vlagateljem, globalisti, kot je Bill Gates, kupujejo na stotine tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, zažiga živilskopredelovalne obrate s težavami v dobavni verigi in preprečuje transport kritičnih kmetijskih zalog, kot so gnojila – dokler gradi vertikalno notranje kmetijstvo, ki ga podpirajo globalisti, ko izdajajo nove energetske in infrastrukturne predpise. Medtem ko večina ljudi verjame, da je Kitajska kupila velik del kmetijskih zemljišč v ZDA, imajo dejansko majhen odstotek v primerjavi s Kanado, ki ima največji delež, sledijo ji Nizozemska, Italija, Nemčija in Združeno kraljestvo. Kitajska pade zadnja, velik del pa je v lasti skupine WH (Smithfield Foods) iz Missourija.

Nacionalna koalicija mladih kmetov ocenjuje, da bosta dve tretjini kmetijskih zemljišč zaradi upokojitve kmetov v naslednjem desetletju zamenjali lastnike. Ob vseh predpisih, inflacijskih in oskrbovalnih težavah, ki se vse proizvedejo, je za ameriške kmete veliko breme, globalisti pa so skrbno preračunali svoje poteze za uvedbo vertikalnih zaprtih kmetij in mesa, pridelanega v laboratoriju, v slogu tipičnega rešitelja.

Forbes ocenjuje, da več kot 20 bilijonov dolarjev naložb sledi dejavnikom ESG in družbeno odgovornega sloga naložb, medtem ko izvršni direktor BlackRock Larry Fink vztraja, da je “čas, da se spremeni vedenje ljudi”, da bi še dodatno razširili naložbe ESG. Kljub LED razsvetljavi, robotiki, računalniški analizi podatkov in prezračevalnim sistemom, potrebnim za napajanje vertikalnih elektrarn te velikosti, saj varčuje z vodo in uporablja manj kopenske mase Billa Gatesa, tečejo naložbe v te domnevno trajnostne in okolju prijazne objekte, masivne rastlinjake.

Medtem ko se več kot 190 članov Svetovne zdravstvene organizacije trudi, kolikor je le mogoče, predati moč Svetovni zdravstveni organizaciji v okviru globalnega sporazuma o pandemiji za nadzor zdravstvenega sistema in zahtevati globalne stavke in digitalna potrdila, Rockefellerjeva 10-letna globalna strategija genomskega nadzora je že uvedena. Pri teh ljudeh je vse v genetiki. Medtem pa ZDA poskušajo pospešiti stvari z uporabo mednarodnih zdravstvenih predpisov, da jih spremenijo. Kaj se bo zgodilo, če bodo uvedli obvezno digitalno osebno izkaznico (kar je njihov namen) in obvestila vsa podjetja, tudi trgovine z živili, da ljudje ne smejo vstopiti brez vboda ali osebne izkaznice?

National Geographic verjame, da je urejanje genov naslednja prehranska revolucija, in pojasnjuje, da na stotine raziskovalnih in razvojnih laboratorijev preizkuša potencial CRISPR za proizvodnjo hitreje rastoče hrane z vsemi vrstami koristi. Glede na njihov članek iz leta 2018 navajajo, da ameriški zvezni regulatorji ne zahtevajo strogih predpisov in let testiranja, kot so to storili z GSO, ker rastline ne bodo vsebovale tuje DNK. Vendar je višje sodišče Evropske unije odločilo, da so gensko spremenjene rastline urejene na enak način kot GSO.

Genetika, sintetika in digitalno državljanstvo stopajo naprej in ljudje bodo morali zavzeti stališče, kjer bodo lahko, se zavedati, kaj kupujejo, vstopajo in za kaj se prijavljajo. Podprite in pomagajte kmetom, kolikor je mogoče v teh časih. Izgradnja lastne majhne navpične domače kmetije ali rastlinjaka bi lahko bila pametna ideja. Družine in skupnosti, ki pridelujejo hrano, gradijo posestva in sodelujejo, je velik korak v pravo smer. Skupni vrtovi, povezovanje ljudi z lokalnimi kmeti, Domača semena pa ponuja odlična semena dediščine, pa tudi brezplačne spletne seminarje in vire za pripravo in pridelavo lastne hrane.

Tega sistema, ki ga izvajajo, nikakor ni mogoče posladkati. Čeprav je vertikalno kmetijstvo v mnogih pogledih briljantno in bi lahko bilo uporabno v manjšem obsegu v skupnostih, je dejstvo, da gre za globalni načrt za odstranitev kmetij in nadzor nad vsemi proizvodi samih globalistov, izjemno zaskrbljujoče. Predstavljajte si, da se v ne tako oddaljeni prihodnosti vozite po naravi (v svojem obveznem električnem vozilu) in opazujete izsušena kmetijska zemljišča, ki jih nadomestijo velikanske turbine. To je zelo distopična slika, ki je nihče ne želi doživeti.

Sodelovati moramo, da bi našli pot naprej in se še naprej pogovarjali brez digitalnih izkaznic, ki jih ustvarijo za nadzor našega dostopa in porabe, medtem ko skupaj gradimo samozadostnost in varnost. Če imate koristne vire ali predloge, jih delite v spodnjih komentarjih.

By: https://www.coreysdigs.com/

Prevod Goran Maravić

BILL GATES PREVZEMA NADZOR NAD SVETOVNO PROIZVODNJO IN SKLADIŠČENJEM SEMEN

https://strangesounds.org/…/warning-bill-gates-has…

Bill Gates ni samo lastnik največ kmetijskih zemljišč v Ameriki … Prevzel je tudi nadzor nad svetovno proizvodnjo in skladiščenjem semen …

Od začetka neolitske revolucije pred približno 10.000 leti so si kmetje in skupnosti prizadevali izboljšati pridelek, okus, hranilne in druge lastnosti semen.

Razširili in posredovali so znanje o vplivih na zdravje in zdravilnih lastnostih rastlin ter o posebnih rastnih navadah rastlin in interakciji z drugimi rastlinami in živalmi, prstjo in vodo. Prosta izmenjava semena med kmeti je bila osnova za ohranjanje biotske raznovrstnosti in prehranske varnosti.

V teku je veliko piratstvo semen in biotske raznovrstnosti, ne samo s strani korporacij – ki so z združitvami vse večje – ampak tudi s strani super bogatih milijarderjev, katerih bogastvo in moč odpirata vrata vsaki njihovi muhavosti. Vodilni je Microsoftov mogotec Bill Gates.

Ko je bila zelena revolucija predstavljena v Indiji in Mehiki, so bila semena kmetov »zaokrožena« z njihovih polj in zaklenjena v mednarodnih institucijah, da bi jih uporabili za vzrejo sort zelene revolucije, ki so bile zasnovane tako, da se odzovejo na kemične dodatke.

Mednarodni inštitut za raziskave riža (IRRI) na Filipinih in Mednarodni center za izboljšanje koruze in pšenice (CIMMYT) sta bila prva, ki sta zbrala raznolikost s kmetijskih polj in jo nadomestila s kemičnimi monokulturami riža, pšenice in koruze. Drugi so jim hitro sledili.

Ta ugrabitev kmečkih semen je najbolje poudarjena s sramotno odstranitvijo uglednega indijskega raziskovalca riža dr. RH Richaria kot vodje indijskega Centralnega raziskovalnega inštituta za riž (CRRI) v Cuttacku v Orissi, kjer je bila največja zbirka raznolikosti riža na svetu, ker ni hotel IRRI na Filipinih dovoliti, da bi zbirko piratiziral iz Indije. Z njegovo odstranitvijo na ukaz Svetovne banke je bila intelektualna lastnina indijskih kmetov odvzeta IRRI na Filipinih, ki je kasneje postal del novoustanovljene Posvetovalne skupine za mednarodne raziskave kmetijstva (CGIAR).

Semenska dediščina kmetov je potekala v zasebnih semenskih bankah CGIAR, konzorcija 15 mednarodnih kmetijskih raziskovalnih centrov, pod nadzorom Svetovne banke, Rockefellerjeve in Fordove fundacije ter seveda fundacije Billa in Melinde Gates (BMGF), ki je od leta 2003 v centre CGIAR vložila več kot 720 milijonov dolarjev. Genske banke CGIAR trenutno upravljajo 768.576 primerkov kmečkih semen. Genske banke CGIAR skupaj predstavljajo največjo in najbolj razširjeno zbirko raznolikosti pridelkov na svetu.

Fundacija Bill & Melinda Gates deluje podobno kot Svetovna banka, saj uporablja svojo finančno moč, za prevzem in nadzor nad kmetijstvom in vpliva na vladno in institucionalno kmetijsko politiko. Daleč največji financer CGIAR, Gates je uspešno pospešil prenos raziskav in semen z znanstvenoraziskovalnih institucij na blagovne družbe, pri čemer je centraliziral in olajšal piratstvo intelektualne lastnine in semenskih monopolov s pomočjo zakonov o intelektualni lastnini in predpisov o semenu.

Nujnost, s katero se izvajata to prestrukturiranje CGIAR in centralizacija nadzora, se odraža v odprtem pismu IPES Food z dne 21. julija 2020, kot sledi: »Postopek, ki je zdaj v teku za reformo CGIAR, je zato nujen in v velikem javnem interesu.

Postopek “One CGIAR” želi združiti 15 pravno neodvisnih, a sodelujočih centrov CGIAR s sedežem v 15 državah v eno pravno osebo. Zagon je prišel od nekaterih njegovih največjih financerjev, zlasti od fundacije Billa in Melinde Gates, Svetovne banke ter vlad ZDA in Združenega kraljestva.”

Cilj »One CGIAR«, ki jo nadzoruje »One CGIAR Common Board«, je združiti, da postane del »Enega kmetijstva«, imenovanega »Gates Ag One« – Gatesovega zadnjega koraka pri nadzoru svetovne oskrbe s semeni. Gates je nakazal, da bo več kot podvojil sedanji proračun CGIAR, z 850 milijonov dolarjev na 2 milijardi dolarjev na leto.

Kljub že dolgo priznanemu neuspehu zelene revolucije v Indiji in Mehiki je Gates leta 2006 ustanovil AGRA, zavezništvo za zeleno revolucijo v Afriki.

Neumnost vsiljevanja te neuspešne tehnologije v Afriki je dobro dokumentirana v dveh člankih Nicolette Dentico in Tim Wise.

Gibanje za svobodo semen je pozvalo genske banke CGIAR, naj te ukradene sorte kmetom vrnejo nazaj. Lekcije zelene revolucije od šestdesetih let prejšnjega stoletja so nam pokazale, da je kemična pot monokultur spodkopala sposobnost Zemlje, da podpira življenje in proizvodnjo hrane, tako da uniči biotsko raznovrstnost, prst in vodo. Male kmete je razlastila z dolgom za zunanje vložke. In spodkopala je varnost hrane in prehranjevanja. Izkušnje zadnjega pol stoletja so jasno pokazale, da je suverenost semen, suverenost hrane in suverenost znanja edina izvedljiva prihodnost hrane in kmetijstva.

Poleg tega, da prevzema nadzor nad semeni kmetov v semenskih bankah CGIAR, Gates (skupaj s fundacijo Rockefeller) veliko vlaga v zbiranje semen z vsega sveta in jih shranjuje v globalnem semenskem trezorju Svalbard na arktičnem arhipelagu – aka Doomsday Vault – ustvarjeno za zbiranje in shranjevanje globalne zbirke svetovnih semen. Je v sodelovanju s Posvetovalno skupino za mednarodne kmetijske raziskave (CGIAR) in Crop Trust.

Crop Trust s sedežem v Nemčiji financira in koordinira semenski trezor Svalbard. Poleg fundacije Billa in Melinde Gates so njeni financerji privrženci kartela Poison Cartel CropLife Dupont/Pioneer Hi-bred, KWS SAAT AG in Syngent AG.

Največje število akcesij, shranjenih v semenskem trezorju, so sorte riža, pšenice in ječmena; več kot 150.000 vzorcev pšenice in riža ter blizu 80.000 vzorcev ječmena. Druge dobro zastopane poljščine so sirek, vrste fižola fazolus, koruza, soja, trava kikuyu in čičerika.

Pridelki, kot so krompir, arašidi, cajanus fižol, oves in rž, lucerna, žitni hibrid Triticosecale in Brassica, so zastopani z med 10.000 in 20.000 vzorci semen.

Ne bi smelo biti presenečenje, da Gates financira tudi Diversity Seek (DivSeek), globalni projekt, ki se je začel leta 2015 za preslikavo genetskih podatkov raznolikosti semen kmetov, ki jih hranijo v genskih bankah, da bi nato pridobil patente za ta semena z genomskim kartiranjem. Sedem milijonov poljščin je v javnih semenskih bankah.

Biopiratstvo se izvaja s konvergenco informacijske tehnologije in biotehnologije, kjer se patenti pridobijo na semena z “preslikavanjem” njihovih genomov in zaporedij genomov.

Medtem ko se mora živo seme razvijati “na kraju samem”, je mogoče patente za genome semen vzeti iz semena “zunaj njega”. DivSeek je zasnovan tako, da “išče” in ekstrahira podatke v semenu, da “cenzurira” skupne dobrine. Dejansko jemlje kmetom njihova semena in znanje, semenom jemlje njihovo celovitost in raznolikost, izbriše evolucijsko zgodovino in povezavo semena s tlemi ter jih reducira na preprosto »kodo«. Ta “genetski kolonializem” je ograda genetskega skupnega.

Sodelujoče institucije v DivSeeku so vozlišča CGIAR in “javne” univerze, kot sta Cornell in Iowa State, ki jih biotehnološka industrija in fundacija Gates vse bolj privatizirata. BMGF financira Cornellovo zavezništvo za znanost, propagandni medij psevdoznanstvenega sveta podjetij, medtem ko je država Iowa institucija, ki spodbuja neetično testiranje gensko spremenjenih banan pri hranjenju ljudi. Drugi partnerji DivSeek, ki jih financira Gates, sta African Agricultural Technology Foundation in Africa-Brazil Agricultural Innovation Marketplace, ki sta jo razvila Brazilska kmetijska raziskovalna korporacija (Embrapa).

Prek nove “frontne” korporacije, Editas Medicine, BMGF vlaga v eno leto staro eksperimentalno orodje genskega inženiringa za urejanje genov, CRISPR-Cas9.

Čeprav je tehnologija sama po sebi nezrela in nenatančna, je postala zlata mrzlica za nove patente. Jezik “urejanja genov” in “izobraženih ugibanj” se prikrade v znanstveni diskurz.

Piratstvo skupnih genomskih podatkov o milijonih rastlin, ki jih gojijo kmetje, se imenuje “veliki podatki”. Veliki podatki (Big Data) pa niso znanje, niti niso informacije. To so “zasebni” podatki, piratizirani in privatizirani.

Semena niso samo zarodna plazma. So žive, samoorganizirajoče se entitete, subjekti evolucije, zgodovine, kulture in odnosov.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Monsanto vodil prizadevanja za GSO in patente za semena in življenje. Danes je zastavonoša Bill Gates. Na kratko: enemu milijarderju je bil omogočen prost dostop do uporabe svojega bogastva, da bi zaobšel vse mednarodne pogodbe in večstranske strukture upravljanja, da bi svetovnim korporacijam pomagal ugrabiti biotsko raznovrstnost in bogastvo kmetov s financiranjem neznanstvenih in nedemokratičnih procesov, kot je DivSeek, in za sprostitev nepreizkušenih tehnologij, kot je npr. tehnologija CRISPR o človeštvu.

V zadnjih dveh desetletjih je na tisoče zaskrbljenih državljanov in organizacij sprejelo ukrepe in napisalo zakone za zaščito biotske raznovrstnosti planeta in pravic kmetov do semena ter pravic potrošnikov do varnosti, med njimi Konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD);

Kartagenski protokol o biološki varnosti k CBD; in Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (ITPGRFA).

Ta članek je izvlečen iz poročila Navdanya International Global Citizens’ “Vrata v globalni imperij”, ki je bilo predstavljeno 14. oktobra 2020 na spletnem dogodku z avtorji. Poročilo zbira dokaze in osvetljuje nevarnosti filantrokapitalizma, ki spodbuja korporativni prevzem našega semena, kmetijstva, hrane, znanja in globalnih zdravstvenih sistemov, manipulira z informacijami in spodkopava naše demokracije. Sodelujoči v razdelkih Seed and Biopiracy opisujejo, kako Bill Gates in njegova fundacija rutinsko spodkopavata mednarodne pogodbe, oblikovane za zaščito biotske raznovrstnosti, pravic kmetov ter suverenosti držav in skupnosti njihovega semena in biotske raznovrstnosti. Prevedel in uredil Iztok kokalj

GATES UNHINGED: DISTOPIČNA VIZIJA ZA PRIHODNOST HRANE

Trenutno opažamo pospeševanje korporativne konsolidacije celotne svetovne agroživilske verige. Visokotehnološki/podatkovni konglomerati, vključno z Amazonom, Microsoftom, Facebookom in Googlom, so se pridružili tradicionalnim velikanom kmetijskega poslovanja, kot so Corteva, Bayer, Cargill in Syngenta, v prizadevanju, da bi svetu vsilili določeno vrsto kmetijstva in proizvodnje hrane.

Vključena je tudi fundacija Billa in Melinde Gates (dokumentirano v nedavnem poročilu Navdanya International ‘Gates to a Global Empire’), bodisi z odkupom ogromnih površin kmetijskih zemljišč, s spodbujanjem močno napovedane (vendar neuspešne) “zelene revolucije“ v Afriki, spodbujanje biosintetične hrane in novih tehnologij genskega inženiringa ali na splošno olajšanje ciljev velikih kmetijsko-živilskih korporacij.

Seveda tisti, ki so vpleteni v to, predstavljajo to, kar počnejo, kot nekakšno humanitarno prizadevanje – reševanje planeta s ‘podnebju prijaznimi rešitvami’, pomoč kmetom ali prehranjevanje sveta. Tako mnogi od njih verjetno resnično razmišljajo o svoji vlogi v svoji korporativni eho komori. Toda tisto, kar v resnici počnejo, je prepakiranje razlastniških strategij imperializma v ‘prehraniti svet’.

NEUSPELA ZELENA REVOLUCIJA

Od zelene revolucije so ameriške kmetijske in finančne institucije, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, skušale privabiti kmete in nacionalne države k semenom podjetij in vložkom lastniškega kapitala, pa tudi posojilom za izgradnjo vrste kmetijske infrastrukture, ki jo zahteva kemično intenzivno kmetijstvo.

Monsanto-Bayer in druga kmetijska podjetja že od 90. let prejšnjega stoletja poskušajo še bolj utrditi svoj nadzor nad globalnim kmetijstvom in odvisnostjo kmetov od podjetij z uvedbo gensko spremenjenih semen, splošno znanih kot GSO (gensko spremenjeni organizmi).

Vandana Shiva v svojem najnovejšem poročilu ‘Reclaim the Seed’ pravi:

“V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so kemične korporacije začele gledati na genski inženiring in patentiranje semen kot na nova vira super dobička. Vzeli so kmetijske sorte iz javnih genskih bank, popravili semena s konvencionalno vzrejo ali genskim inženiringom in pridobili patente.”

Shiva govori o zeleni revoluciji in semenskem kolonializmu ter piratstvu kmečkih semen in znanja. Pravi, da je bilo samo kmetom v Mehiki odvzetih 768.576 akcesov semen:

“… Kmetom vzamejo semena, ki poosebljajo njihovo ustvarjalnost in znanje o vzreji. “Civilizacijsko poslanstvo” kolonizacije semen je izjava, da so kmetje “primitivni” in da so sorte, ki so jih vzgojili, “primitivne”, “slabše”, “nizko donosne” in jih je treba “zamenjati” in “nadomestiti” z vrhunskimi semeni iz vrhunskih sort pridelovalcev, tako imenovanih “modernih sort” in “izboljšanih sort”, vzrejenih za kemikalije.”

Zdaj je jasno, da je bila zelena revolucija neuspešna v smislu njenih uničujočih vplivov na okolje, spodkopavanja visoko produktivnega tradicionalnega kmetijstva z nizkimi vložki in njegove zdrave ekološke podlage, razseljevanja podeželskega prebivalstva in škodljivih vplivov na vaške skupnosti, prehrane, zdravja in regionalne prehranske varnosti.

Poleg različnih študij, ki so poročale o vplivih na zdravje pridelkov, odvisnih od kemikalij (številna poročila dr. Rosemary Mason o tem so na voljo na spletni strani academia.edu), ‘New Histories of the Green Revolution’ (2019) zavrača trditev, da je zelena revolucija povečala produktivnost; »Nasilje zelene revolucije« (1991) podrobno opisuje (med drugim) vpliv na podeželske skupnosti; Odprto pismo Bhaskarja Save indijskim uradnikom iz leta 2006 razpravlja o ekološkem uničenju zelene revolucije in v prispevku iz leta 2019 v Journal of Experimental Biology and Agricultural Sciences Parvez in drugi ugotavljajo, da imajo domače sorte pšenice v Indiji višjo hranilno vsebnost kot sorte zelene revolucije (številne takšne sorte pridelkov so bile obrobljene v korist semen podjetij, ki so imela nižjo hranilno vrednost).

To je le kratek izbor recenzirane in ‘sive’ literature, ki podrobno opisuje škodljive učinke zelene revolucije.

ZAJEM VREDNOSTI GSO

Kar zadeva gensko spremenjene pridelke, ki jih pogosto opisujejo kot Zelena revolucija 2.0, tudi ti niso izpolnili danih obljub in so tako kot različica 1.0 pogosto imeli uničujoče posledice.

Argumenti za in proti GSO so dobro dokumentirani, vendar se je v reviji Current Science leta 2018 pojavil en dokument, vreden pozornosti. Skupaj s P.C Kesavan je M.S Swaminathan – ki velja za očeta zelene revolucije v Indiji – zagovarjal uvedbo gensko spremenjenih pridelkov v Indijo in navajal različne študije o pomanjkljivostih projekta GSO.

Ne glede na to pa industrija in njeni dobro financirani lobisti in karierni znanstveniki še naprej trdijo, da so gensko spremenjeni pridelki izjemen uspeh in da jih svet potrebuje še več, da bi se izognil globalnemu pomanjkanju hrane. Gensko spremenjeni pridelki so potrebni, da bi nahranili svet, je že obrabljen slogan industrije, ki se pojavlja ob vsaki razpoložljivi priložnosti. Tako kot trditev, da so gensko spremenjeni pridelki izjemen uspeh, tudi to temelji na mitu.

Po svetu hrane ne primanjkuje. Tudi pod kakršnim koli verjetnim prihodnjim scenarijem prebivalstva ne bo pomanjkanja, kot dokazuje znanstvenik dr. Jonathan Latham v svojem nedavnem prispevku “Mit o prehranski krizi”.

Vendar pa so se zdaj razvili novi genski pogon in tehnike urejanja genov in industrija išče neregulirano komercialno izdajo izdelkov, ki temeljijo na teh metodah.

Ne želijo, da bi bile rastline, živali in mikroorganizmi, ustvarjeni z urejanjem genov, predmet varnostnih pregledov, spremljanja ali označevanja za potrošnike.

To je zaskrbljujoče glede na resnične nevarnosti, ki jih te tehnike predstavljajo.

Številni strokovno pregledani raziskovalni dokumenti zdaj postavljajo pod vprašaj trditve industrije o “natančnosti”, varnosti in prednostih gensko urejenih organizmov in do njih lahko dostopate na spletni strani GMWatch.org.

Res gre za staro vino v novih steklenicah.

In to ni izgubljeno za koalicijo 162 iz civilne družbe, kmetov in poslovnih organizacij, ki je pozvala podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, naj zagotovi, da bodo nove tehnike genskega inženiringa še naprej urejene v skladu z obstoječimi standardi EU za GSO.

Koalicija trdi, da lahko te nove tehnike povzročijo vrsto neželenih genskih sprememb, ki lahko povzročijo proizvodnjo novih toksinov ali alergenov ali prenos genov za odpornost na antibiotike.

V Odprtem pismo dodajajo, da lahko celo načrtovane spremembe povzročijo lastnosti, ki bi lahko povzročile zaskrbljenost glede varnosti hrane, okolja ali dobrega počutja živali.

Sodišče Evropske skupnosti je leta 2018 odločilo, da morajo biti organizmi, pridobljeni z novimi tehnikami genske spremembe, urejeni v skladu z obstoječimi zakoni EU o GSO. Vendar pa je prišlo do intenzivnega lobiranja kmetijske biotehnološke industrije za oslabitev zakonodaje, pri čemer je pomagala fundacija Gates.

Koalicija navaja, da različne znanstvene publikacije kažejo, da nove tehnike genske modifikacije razvijalcem omogočajo pomembne genetske spremembe, ki se lahko zelo razlikujejo od tistih, ki se dogajajo v naravi.

Poleg teh pomislekov nov dokument kitajskih znanstvenikov “Odpornost na herbicide: še ena vroča agronomska lastnost za urejanje rastlinskega genoma” pravi, da kljub trditvam promotorjev GSO, da bo urejanje genov podnebju prijazno in zmanjšalo uporabo pesticidov, kar lahko pričakujemo, je bolj enako – pridelkom, ki so odporni na gensko spremenjene herbicide, in povečano uporabo herbicidov.

Industrija želi, da bi bile njene nove tehnike neregulirane, s čimer bi se gensko urejeni GSO hitreje razvijali, bili bolj donosni in skriti pred potrošniki pri nakupu izdelkov v trgovinah. Hkrati bo to za kmete okrepljena draga herbicidna dirka.

Nič od tega ne pomeni, da je nova tehnologija sama po sebi slaba. Vprašanje je, kdo je lastnik in kdo nadzoruje tehnologijo ter kakšni so osnovni nameni. Z izogibanjem regulaciji ter izogibanjem ekonomskim, socialnim, okoljskim in zdravstvenim ocenam vplivov je jasno, da industrijo v prvi vrsti motivira zajem vrednosti in dobiček ter prezir do demokratične odgovornosti.

To je očitno jasno, če pogledamo uvedbo bombaža Bt v Indiji, ki je služila Monsantu, vendar je prinesla odvisnost, stisko in nobenih trajnih agronomskih koristi za mnoge indijske male in obrobne kmete. Profesor A.P Gutierrez trdi, da je Bt bombaž te kmete dejansko pahnil v korporativno zanko.

Monsanto je od teh kmetov bombaža posrkal na stotine milijonov dolarjev dobička, medtem ko znanstveniki, ki jih financira industrija, vedno želijo spodbuditi mantro, da je uvedba bombaža Bt v Indiji izboljšala njihove razmere.

Tisti, ki promovirajo to pripoved, se namerno ne zavedajo izzivov (dokumentiranih v knjigi Andrewa Flachsa iz leta 2019 – “Kultiviranje znanja: biotehnologija, trajnost in človeški stroški bombažnega kapitalizma v Indiji“), s katerimi se ti kmetje soočajo v smislu finančne stiske, povečanja odpornosti proti škodljivcem, odvisnost od nereguliranih trgov semen, izkoreninjenje okoljskega učenja, izguba nadzora nad njihovimi produktivnimi sredstvi in ​​biotehnološko-kemično tekalno stezo, na kateri so ujeti (ta zadnja točka je ravno tisto, kar je industrija nameravala).

Pri ocenjevanju možnih vplivov kmetijstva GSO sta Swaminathan in Kesavan v svojem dokumentu iz leta 2018 z dobrim razlogom pozvala k:

“Sposobnim ekonomistom, ki poznajo in bodo dajali prednost preživetju na podeželju in interesom malih in obrobnih kmetov z revnimi viri, namesto da bi služili interesom podjetij in njihovim dobičkom.”

KAJ JE MOGOČE STORITI?

Ne glede na to, ali gre za vse vidike nadzora podatkov (kakovost tal, preference potrošnikov, vreme itd.), monopole e-trgovine, korporativno lastništvo zemljišč, biopiratstvo in patentiranje semen, sintetično hrano ali izkoreninjenje vloge javnega sektorja pri zagotavljanju prehranske varnosti in nacionalne prehranske suverenosti (kot smo lahko videli v Indiji z novo kmetijsko zakonodajo), si Bill Gates in njegovi korporativni prijatelji prizadevajo za popoln nadzor nad svetovnim prehranskim sistemom.

Kmetijstvo malih kmetov je treba izkoreniniti, saj veliki tehnološki velikani in agrobiznis vsiljujejo laboratorijsko pridelano hrano, gensko spremenjena semena, gensko spremenjene mikrobe v tleh, orodja za zbiranje podatkov in drone ter druge “moteče” tehnologije.

Videli smo lahko kmetije industrijskega obsega brez kmetov, ki jih upravljajo stroji brez voznikov, spremljajo brezpilotna letala in zalivajo s kemikalijami za pridelavo surovin iz patentiranih gensko spremenjenih semen za industrijski ‘biomaterial’, ki se predela in sestavi v nekaj, kar spominja na hrano.

Preseljevanje kmetov, ki proizvajajo hrano (in posledično uničenje podeželskih skupnosti in lokalne prehranske varnosti) je bilo nekaj, kar je fundacija Gates nekoč pozvala in cinično poimenovala »mobilnost zemlje«.

Tehnokratsko vmešavanje je že uničilo ali spodkopalo agrarne ekosisteme, ki črpajo iz stoletnega tradicionalnega znanja in so vse bolj priznani kot veljavni pristopi za zagotovitev prehranske varnosti, kot je na primer opisano v Food Security and Traditional Knowledge in India v Journal of South Asian Studies.

Toda ali je vse to neizogibno?

Ne glede na Mednarodno skupino strokovnjakov za trajnostne prehranske sisteme, ki je pravkar objavila poročilo v sodelovanju s skupino ETC Group: “Dolga prehranska gibanja – preoblikovanje prehranskih sistemov do leta 2045”.

Poročilo opisuje dve različni prihodnosti. Če bo Gatesu in globalnom megakorporacijam uspelo na njihovi poti, bomo videli, da bodo celoten prehranski sistem nadzorovale podatkovne platforme, podjetja zasebnega kapitala in velikani e-trgovine, s čimer bodo varnost preskrbe s hrano (in preživetje) milijard ljudi predali na milost in nemilost umetne inteligence in nadzorovanih sistemov kmetovanja.

Drugi scenarij vključuje civilno družbo in družbena gibanja – lokalne organizacije, mednarodne nevladne organizacije, skupine kmetov in ribičev, zadruge in sindikate –, ki tesneje sodelujejo pri preoblikovanju finančnih tokov, struktur upravljanja in prehranskih sistemov od samega začetka.

Glavni avtor poročila, Pat Mooney, pravi, da ima kmetijsko podjetništvo zelo preprosto sporočilo: kaskadno okoljsko krizo je mogoče rešiti z zmogljivimi novimi genomskimi in informacijskimi tehnologijami, ki jih je mogoče razviti le, če vlade sprostijo podjetniško genijalnost, globoke žepe in duh prevzemanja tveganj najmočnejših korporacij.

Mooney ugotavlja, da imamo že desetletja podobna sporočila, ki temeljijo na nastajajoči tehnologiji, vendar se tehnologije niso pojavile ali pa so padle in edina stvar, ki je rasla, so bile korporacije.

On pravi:

V zameno za bilijone dolarjev neposrednih in posrednih subvencij bi kmetijsko-poslovni model centraliziral proizvodnjo hrane okoli peščice nepreizkušenih tehnologij, ki bi privedle do prisilnega izseljevanja vsaj milijarde ljudi z več sto milijonov kmetij. Agrobiznis igra na srečo za prehransko varnost drugih ljudi.”

Čeprav Mooney trdi, da nove resnično uspešne alternative, kot je agroekologija, pogosto zatirajo panoge, ki jih ogrožajo, navaja, da ima civilna družba izjemne dosežke v boju proti, nenazadnje pri razvoju zdravih in pravičnih agroekoloških proizvodnih sistemov, gradnji kratkih (na podlagi skupnosti ) dobavnih verig ter prestrukturiranje in demokratizacija sistemov upravljanja.

Kot je navedeno v poročilu, je cilj vsake strategije ‘Long Food Movement’, da kratkoročnost ni možnost: skupine civilne družbe morajo postaviti več ciljev in ukrepov na 25-letni časovni načrt in ne delati kompromisov na način – še posebej, ko se soočajo z neoliberalnim totalitarizmom Gatesa in ostalih, ki bodo poskušali iztiriti karkoli ali kogar koli, ki se obravnava kot grožnja njihovim ciljem.

prevod Iztok Kokalj

KARTEL STRUPOV: INDUSTRIJSKI AGROBIZNIS ZASTRUPLJA SVET IN POVZROČA GLOBALNO PANDEMIJO LAKOTE – Dr. Vandana Shiva

Industrijski globalizirani prehranski sistem je z uničenjem ekološke mreže življenja, družbene mreže skupnosti in ekologije mikrobioma človeškega črevesja ustvaril izredne razmere na planetu in zdravju ljudi.

Mreža življenja je prehranjevalna mreža, ki jo je spletla Pachamama s svojo samoorganizacijo, ustvarjalnostjo, generativno močjo in regeneracijo.

Hrana je hrana. Dobra hrana je zdravje. Hrana je tok, ki uteleša naš odnos do Zemlje, materialno, biološko, prehransko, ekološko.

Hrana je valuta življenja, ki teče iz biotske raznovrstnosti v živi zemlji, skozi rastline in žuželke, da bi vzdrževala biotsko raznovrstnost v našem črevesnem mikrobiomu.

Je povezava med nami, Zemljo in drugimi vrstami. Smo del mreže življenja, ki je prehranjevalni splet. Prehranjevalni splet plete mrežo življenja, v sodelovanju in vzajemnosti. Hrana je presnova, ki povezuje človeka z zemljo, državo in mestom, biotsko in kulturno raznolikostjo.

Hrana lahko premaga presnovni razkol med človekom in naravo, posamezniki in skupnostjo, mestom in državo. Hrana lahko premaga globoke delitve in neenakost v družbi. Hrana je človekova pravica. S hrano lahko ustvarimo pravične in trajnostne skupnosti in družbe.

V zadnjih nekaj desetletjih je globalizacija podjetij, ki temelji na deregulaciji trgovine, olajšala širjenje industrijskega prehranskega sistema. Industrijski globaliziran prehranski sistem je postal najpomembnejša antropocentrična sila, ki krši planetarne meje, ekološke meje, celovitost vrst, kultur in skupnosti. Netrajnostni prehranski sistem je tudi nepravičen prehranski sistem, ki krši človekovo pravico do hrane in zdravja, življenja in preživetja.

Komodifikacija hrane in globalizirane dobavne verige na dolge razdalje, ki jih nadzoruje peščica korporacij, je pretrgala odnos med podeželjem in mestom, kar je povečalo presnovni razkol. To je prispevalo k presnovni motnji Gaie, samoregulirajočega živega organizma, in presnovnih motenj pri ljudeh, ki povzročajo eksplozijo nenalezljivih kroničnih bolezni.

Soočamo se z eksistencialno silo.

Številne življenjsko nevarne krize in pandemije, s katerimi se soočamo danes, vključno s pandemijo zdravja, pandemijo lakote, pandemijo revščine in brezposelnosti, izrednimi razmerami pri izumrtju, izrednimi razmerami nepravičnosti, izključenosti in neenakosti, odvzemom in razpoložljivostjo velikega števila človeštvo je med seboj povezano.

Številne izredne razmere so zakoreninjene v pogledu na svet, ki temelji na iluzijah ločenosti in superiornosti, ki zanikajo medsebojno povezanost in enost, ekonomijo pohlepa, ki postavlja dobiček nad življenje.

Vsi imajo svoje korenine v kršenju zakonov Pachamame, kršitvi njenih planetarnih meja, njenih ekoloških meja, njene biotske raznovrstnosti.

1 milijonu vrst grozi izumrtje, 200 jih izumre vsak dan.

Sedanja pot človeštva je očitno nevzdržna, ker uničuje življenje na Zemlji.

Netrajnost in številne izredne razmere, ki uničujejo samo infrastrukturo življenja, se pojavljajo kot grožnja izumrtja samemu preživetju človeške vrste. Tudi ljudje smo ogrožena vrsta.

Z uničenjem ekološke mreže življenja, družbene mreže skupnosti in ekologije našega telesa, vključno z ekologijo črevesnega mikrobioma, je industrijski globaliziran prehranski sistem v središču krize planetarnega zdravja in izrednih razmer za zdravje ljudi.

75 % planetarnega uničenja – prsti , vode, biotske raznovrstnosti – je posledica globaliziranega

industrijskega kmetijstva.

Trajnostna mesta lahko preusmerijo prehranske sisteme na lokalna krožna gospodarstva brez fosilnih goriv in kemikalij, ki vračajo hranila in vodo na Zemljo, pravične dohodke malim kmetom in zagotavljajo zdravo hrano mestom.

Atmosfera in biosfera sta neločljivi, mesto in dežela sta medsebojno povezana sistema Gaje, žive Zemlje, povezana s prehranskimi cikli.

Uničenje sposobnosti Zemlje za ustvarjanje, vzdrževanje in regeneracijo živih procesov, ki ohranjajo življenje in blaginjo za vse, je povezano z uničenjem človeškega potenciala za proizvodnjo in porabo hrane s prehranskimi sistemi, ki povečujejo biotsko raznovrstnost pridelovati zdravo hrano povsod, v mestih in na podeželju.

Industrijski prehranjevalni sistemi so uničili biotsko raznovrstnost planeta tako s širjenjem monokultur kot z uporabo strupenih snovi in ​​strupov, ki ubijajo čebele, metulje, žuželke in ptice, kar vodi v šesto množično izumrtje.

Več kot 90 % raznolikosti pridelkov je bilo zaradi industrijskega kmetijstva potisnjeno k izumrtju.

Rastlinske in živalske vrste so temelj naše preskrbe s hrano.

Kljub bistvenemu pomenu za preživetje človeka se biotska raznovrstnost izgublja z zaskrbljujočo hitrostjo, saj s širjenjem kapitalsko intenzivnega in kemično intenzivnega industrijskega kmetijstva dnevno izgine 200 vrst.

To industrijsko kmetijstvo, ki temelji na strupenih, monokulturah, je največje gonilo izumrtja vrst – od ptic in čebel do gozdov, do talnih organizmov in vitalne biotske raznovrstnosti v naši črevesni flori. To briše raznolikost pridelkov, ki smo jih gojili in jedli. Ljudje so gojili in jedli več kot 10.000 vrst rastlin pred industrijsko globaliziranim kmetijstvom.

Komodifikacija hrane je zmanjšala pridelavo pridelkov na ducat surovin, s katerimi se trguje po vsem svetu.

Industrijsko kmetijstvo proizvaja prehransko prazne strupene surovine. Ne samo, da jim primanjkuje hranilnih vrednosti, ampak tudi ne prehranijo ljudi. Velika večina koruze in soje gre za biogoriva in živalsko krmo. Ta strupeni industrijski prehranski sistem prispeva k lakoti, podhranjenosti, epidemijam in kroničnim boleznim.

Intenzivno industrijsko kmetijstvo povzroča tudi zdravstveno krizo, saj proizvaja prehransko prazne strupene proizvode. Več kot 2 milijardi ljudi trpi zaradi bolezni, povezanih s hrano.

Industrijsko kmetijstvo in ultrapredelana hrana prispevata k 75% kroničnih bolezni, povezanih s hrano.

Medtem ko poteka retorika “nahranimo svet”, je industrijsko kmetijstvo eno milijardo ljudi potisnilo v trajno lakoto, polovica lačnih pa so kmetje. Milijarda ljudi je v tem sistemu trajno lačnih, kriza, ki se je med pandemijo še poglobila.

Mali kmetje, ki skrbijo za Zemljo in naše zdravje z gojenjem prave hrane, ki nas hrani, izumirajo. Kmetovanje s strupenimi kemikalijami pomeni dolg in razseljevanje kmetov in malih kmetov, kar vodi v epidemijo smrti in samomorov kmetov brez primere v Indiji ter begunske krize iz Afrike, Sirije in drugih ranljivih držav.

V nasprotju z mitom, da so mali kmetje in njihovi agroekološki sistemi neproduktivni in jih je treba izbrisati, prihodnost naše hrane pa bi morali prepustiti rokam strupenega kartela, ki povečuje kmetijsko produktivnost in proizvodnjo hrane, industrijsko kmetijstvo proizvede le 20% hrane, ki jo jemo, pri čemer uporabljamo 75% zemlje.

V resnici mali kmetje zagotavljajo 80% hrane, ki jo zaužijemo, pri čemer porabijo le 25% virov, namenjenih kmetijstvu.

Ne samo, da industrijsko kmetijstvo uporablja 75% zemlje, uničilo je 75% zemlje, vode in biotske raznovrstnosti.

S to hitrostjo, če se delež industrijskega kmetijstva in industrijske hrane v naši prehrani poveča z 20% na

30%, bomo imeli mrtev planet, brez življenja in brez hrane.

Po drugi strani pa lahko majhne ekološke kmetije v mestih in njihove regije, ki zagotavljajo hrano danes, zagotovijo 100% hrane jutri z regeneracijo biotske raznovrstnosti tal in vode, podnebnega sistema in javnega zdravja.

Čeprav industrijsko kmetijstvo pelje planet in naša gospodarstva v propad, so korporacije in milijarderji ugrabili prehranski sistem tako, da so zajeli Vrh o hrani (Food Summit). Poison Cartel in Big Tech se združujeta, da bi pospešila neuspešni model in uničila demokratične strukture od lokalnih do globalnih ravni. Strupena prihodnost, ki jo spodbujajo, temelji na večji kemični obdelavi in ​​več GSO, več mehanizacije in traktorjev brez voznika, digitalnem kmetijstvu, nadzornih dronih, robotih in vohunski programski opremi.

Industrijski sistem zdaj spodbuja digitalno kmetijstvo in »kmetovanje brez kmetov« ter lažno hrano brez kmetije – laboratorijsko izdelano meso, laboratorijsko mleko, laboratorijski sir, laboratorijske ribe, itd….

»Kmetovanje brez kmetov« je kmetovanje brez skrbi za Zemljo, kmetovanje brez skrbi za biotsko raznovrstnost, kmetovanje brez regeneracije žive zemlje. Vizija tistih, ki so nas že pripeljali na rob katastrofe, je »lažna kmetija« s »lažno hrano«, ki pospešuje ekološki kolaps in zdravstvene izredne razmere.

Kmetovanje brez kmetov, digitalno kmetijstvo in umetna inteligenca zanikajo znanje in inteligenco kmetov, žensk in avtohtonih skupnosti ter njihovo soustvarjanje in soevolucijo z inteligenco Pachamame in njene biotske raznovrstnosti.

Zdravstveni, socialni, energetski stroški tega sistema so neznosni za Zemljo, kmete in ljudi. Tako kot je zelena revolucija opustošila Punjab v Indiji in GSO BT Bombaž kmete potisnil k samomorom v Maharaštri, bodo te iluzije ustvarile nove ekološke stroške za naravo in nove družbene stroške za družbo.

Novo lažno računovodstvo, ki temelji na lažni znanosti, promovira tudi “neto nič ” kot lažno podnebno rešitev – bogati in močni še naprej onesnažujejo in izpuščajo toplogredne pline, medtem ko nadzirajo zemljo, ki bi morala hraniti vsakogar z zdravo hrano, tako da jo zreducirajo do “ogljičnega ponora”.

Z novimi pogoji in globalnim sistemom certificiranja skušajo onesnaževalci kmete in avtohtono prebivalstvo zakleniti v novo »trgovanje z ogljikom« in »ogljično kmetovanje«. Temu pravimo “ogljično suženjstvo”. Fosilni ogljik je mrtev ogljik in emisije fosilov moramo zmanjšati na absolutno nič, ne na “neto nič”. Rastline so zeleni živi ogljik, ki nam zagotavlja hrano in prehranjevanje. Tla so živi sistemi.

Milijarde talnih organizmov proizvajajo vse elemente periodnega sistema. Za zdravo hrano potrebujemo biotsko raznovrstnost in živila, bogata z različnimi fitokemikalijami, ki so potrebne za 100 bilijonov mikrobov v našem črevesnem mikrobiomu.

Gojiti moramo več živega zelenega ogljika kot biološko raznovrstno hrano. To je prehransko podnebna povezava.

Regenerativno ekološko kmetijstvo lahko črpa 10 gigaton ogljika na hektar. V Navdanya smo v 20 letih povečali ogljik v tleh za 100%. Z biotsko raznovrstnostjo proizvedemo več hrane z merjenjem “zdravja na hektar” in ne “donosa na hektar”. Lahko nahranimo dvakrat večjo populacijo Indije, hkrati pa obnavljamo biotsko raznovrstnost, prst, vodo in skupnosti.

Lokalni prehranski sistemi so javni zdravstveni sistemi.

Lokalna, krožna, solidarnostna prehranska gospodarstva lahko ustvarijo sredstva za preživetje za mlade, hkrati pa varujejo zdravje ljudi.

Ljudje organizirajo »Food Summit« za spodbujanje biotske raznovrstnosti, majhnega, lokalnega ekološkega kmetijstva za reševanje številnih kriz, ki jih je povzročilo industrijsko globalizirano kmetijstvo.

Ekološko kmetijstvo in pridelava hrane je skrb za zemljo. To regenerativno delo na majhnih kmetijah in mestih je resnično zeleno gospodarstvo. Za to moramo ekologizirati prehranske sisteme in preiti z intenzivnih fosilnih goriv, kemično intenzivnega in kapitalsko intenzivnega modela industrijskega kmetijstva. Lokalizirati moramo prehranske sisteme in se odmakniti od nepoštenih pravil globalizacije podjetij, ki so uničila naše kmetije in prehransko kulturo ter degenerirala zdravje planeta.

Povsod moramo ustvariti vrtove upanja, zaustaviti zastrupljanje Zemlje in naših teles ter narediti prehod iz degenerativnih, netrajnostnih, nezdravih prehranjevalnih sistemov na regenerativne, trajnostne, zdrave prehranjevalne sisteme.

Hrana je lahko povezovalec mesta z okoliškimi majhnimi kmetijami v regiji, ki goji zdravo, biološko raznoliko in svežo hrano. Prehranjevalne skupnosti se pojavljajo kot osnova za novo prehransko demokracijo, demokracijo Zemlje.

Na Zemljo, v Pachamamo se lahko vrnemo v svojih mislih, skozi svoja srca in z svojimi rokami.

Gojiti prihodnost, ki nas ne obsoja na gotovost lastnega izumrtja.

S širjenjem semen svobode, gojenjem vrtov upanja, pletenjem vencev ljubezni v času nesvobode, brezupnosti in sovraštva ustvarjamo možnost, da imajo ljudje in druge vrste prihodnost.

Kultivirana prihodnost z majhnimi koraki je v naših rokah. In ko se milijoni glav, src in rok združijo v resonanco, se ustvarijo nove možnosti.

Surova moč, ki uničuje življenje na Zemlji, je moč pohlepa in nasilja.

Imamo druge pristojnosti.

Narava ima moč. In ko se uskladimo z močmi narave, postane nemogoče mogoče, gotovost propada postane možnost regeneracije druge poti – poti, da se vrnemo na Zemljo kot člani ene zemeljske družine.

Zgodovinsko, politično in gospodarsko ozadje vojne v Ukrajini, intervju z Jacquesom Baudom: švicarskim oficirjem in vodjem mirovnih organizacij OZN

Preberite prevod intervjuja Thomasa Kaisera o vojni v Ukrajini (UKR) s strokovnjakom, švicarskim oficirjem in vodjem mirovnih organizacij OZN Jacquesom Baudom.

Naslov: “POLITIKA ‘ZDA’ JE BILA VEDNO USMERJENA V PREPREČEVANJE TESNEJŠEGA SODELOVANJA MED NEMČIJO IN RUSIJO”

*Jacques Baud je magistriral iz ekonometrije, končal podiplomski študij mednarodne varnosti na podiplomskem inštitutu za mednarodne odnose v Ženevi ter bil polkovnik v švicarski vojski. Delal je za švicarsko strateško obveščevalno službo in bil med vojno v Ruandi svetovalec za varnost begunskih taborišč v vzhodnem Zairu (UNHCR-Zaire/Congo, 1995-1996). V letih 1997-99 je delal za Oddelek za mirovne operacije (DPKO) Združenih narodov v New Yorku, ustanovil Mednarodni center za humanitarno razminiranje v Ženevi (CIGHD) in Informacijski sistem za upravljanje ukrepov proti minam (IMSMA). Prispeval je k uvedbi koncepta obveščevalne dejavnosti v mirovnih operacijah ZN in vodil prvi integrirani skupni analitični center misije ZN (JMAC) v Sudanu (2005-2006). Bil je vodja oddelka za mirovno politiko in doktrino na Oddelku ZN za mirovne operacije v New Yorku (2009-2011) in strokovne skupine ZN za reformo varnostnega sektorja in pravno državo, delal je v Natu in je avtor več knjig o obveščevalnih podatkih, asimetričnem vojskovanju, terorizmu in dezinformacijah. Aktualne zadeve v središču pozornosti

https://zeitgeschehen-im-fokus.ch/de/newspaper-ausgabe/nr-4-vom-15-maerz-2022.html

Vprašanje (V): G. Baud, poznate regijo, v kateri trenutno divja vojna. Kakšne zaključke ste potegnili iz zadnjih nekaj dni in kako je lahko prišlo do tega?

J.B.: Regijo, o kateri govorimo, dobro poznam. Delal sem pri FDFA (švicarskem zveznem ministrstvu za zunanje zadeve) in bil v njegovem imenu pet let pri Natu v boju proti širjenju orožja malega kalibra. Po l. 2014 sem nadzoroval projekte v Ukrajini (UKR). To pomeni, da zaradi svojega nekdanjega obveščevalnega dela zelo dobro poznam Rusijo (RUS), Nato (NATO), Ukrajino (UKR) in z njo povezano okolje. Govorim rusko in imam dostop do dokumentov, ki si jih na Zahodu ogleda le malo ljudi.

V: Ste strokovnjak za razmere v UKR in okolici. Vaša poklicna dejavnost vas je pripeljala na sedanje krizno območje. Kako dojemate dogajanje?

J.B.: To je noro, lahko bi rekli, da vlada prava histerija. Kar me preseneča in zelo moti, je, da se nihče ne sprašuje, zakaj so Rusi napadli. Nihče ne bo zagovarjal vojne, jaz prav gotovo ne. Kot nekdanji vodja oddelka za mirovno politiko in doktrino pri Oddelku ZN za mirovne operacije v New Yorku, ki je deloval dve leti, pa si vedno zastavljam vprašanje: Kako nekdo pride do tega, da gre v vojno?

V: Kakšna je bila vaša naloga?

Raziskati je bilo treba, kako pride do vojn, kateri elementi vodijo k miru in kaj je mogoče storiti, da bi se izognili žrtvam ali preprečili vojno. Če ne razumete, kako pride do vojne, ne morete najti rešitve. Smo natanko v takšnem položaju. Vsaka država uvaja svoje sankcije proti RUS in dobro veste, da to ne bo nikamor vodilo. Še posebej me je pretresla izjava francoskega ministra za gospodarstvo, da želijo uničiti RUS gospodarstvo, da bi ruski ljudje trpeli. To je izjava, ki me zelo razburja. Ruska cilja: demilitarizacija in denacifikacija

V: Kako ocenjujete ruski napad?

J.B.: Kadar ena država napade drugo, je to v nasprotju z mednarodnim pravom. Vendar je treba upoštevati tudi ozadje. Najprej je treba pojasniti, da Putin ni nor, niti ni izgubil stika z realnostjo. Je oseba, ki je zelo metodična, sistematična, z drugimi besedami, zelo ruska. Verjamem, da se zaveda posledic svojih dejanj v UKR. Ocenil je, očitno pravilno, da bodo posledice enake, ne glede na to, ali bo izvedel “majhno” operacijo za zaščito prebivalstva Donbasa ali “obsežno” operacijo v korist nacionalnih interesov RUS in prebivalstva Donbasa. Odločil se je za obsežnejšo možnost.

V: Kaj je po vašem mnenju cilj?

J.B.: Vsekakor ni usmerjena proti UKR prebivalstvu. Putin je to že večkrat ponovil. To je razvidno tudi iz dejstev. Rusija Ukrajini še vedno dobavlja plin. Rusi tega niso ustavili. Niso ukinili interneta. Niso uničili elektrarn in oskrbe z vodo. Seveda se na nekaterih območjih spopadajo. Toda Američani so na primer v nekdanji Jugoslaviji, Iraku ali celo Libiji uporabili povsem drugačen pristop. Ko so jih zahodne države napadle, so najprej uničile oskrbo z elektriko in vodo ter celotno infrastrukturo.

V: Zakaj se Zahod tako obnaša?

J.B.: Pristop zahodnih držav – zanimivo je to videti tudi z vidika operativne doktrine – temelji na ideji, da se bo prebivalstvo uprlo nepriljubljenemu diktatorju, če uničiš infrastrukturo, tako se ga boš znebil. To je bila tudi strategija med 2. svetovno vojno, ko so bila bombardirana nemška mesta, kot so Köln, Berlin, Hamburg, Dresden itd. Ciljali so neposredno na civilno prebivalstvo, da bi prišlo do vstaje. Vlada zaradi upora izgubi oblast, vi pa ste zmagali v vojni, ne da bi ogrozili lastne vojake. To je teorija.

V: Kakšen je ruski pristop?

J.B.: Je popolnoma drugačen. Jasno so napovedali svoj cilj. Želijo “demilitarizacijo” in “denacifikacijo” UKR. Če pošteno spremljate poročanje, je točno to, kar počnejo. Seveda je vojna vojna in v njej žal vedno pride do smrtnih žrtev, vendar je zanimivo videti, kaj povedo številke. V petek 4. marca so se Združeni narodi (ZN) seznanili s stanjem. Poročali so o 265 ubitih UKR civilistih. Zvečer je RUS obrambno ministrstvo sporočilo, da je število mrtvih vojakov 498. To pomeni, da je več žrtev med RUS vojaki kot med civilisti na UKR strani. Če to primerjamo z Irakom ali Libijo, je v zahodnem vojskovanju ravno obratno.

V: To je v nasprotju s predstavo na Zahodu?

J.B.: Da, v naših medijih je prikazano, da bodo Rusi vse uničili, vendar to očitno ni res. Prav tako me moti prikazovanje, da se je Putin nenadoma odločil napasti in osvojiti UKR. ZDA so več mesecev opozarjale, da bo prišlo do nepričakovanega napada, vendar se ni zgodilo nič. Mimogrede, obveščevalne službe in UKR vodstvo so večkrat zanikali ameriške izjave. Če si ogledate vojaška poročila in priprave, lahko jasno vidite, da Putin do sredine februarja ’22 ni nameraval napasti UKR.

V: Zakaj se je to spremenilo? Kaj se je zgodilo?

J.B.: O tem morate vedeti nekaj stvari, sicer ne boste razumeli. 24. marca 2021 je UKR predsednik Zelenski izdal odlok, da namerava ponovno zavzeti Krim. Nato je začel UKR vojsko premikati proti jugu in JV, proti Donbasu. Tako že leto dni na južni meji UKR stalno krepijo vojsko. To pojasnjuje, zakaj konec februarja ’22 na RUS-UKR meji ni bilo UKR vojakov. Zelenski je vedno zagovarjal stališče, da RUS ne bodo napadli UKR. To je večkrat potrdil tudi UKR obrambni minister. Tudi vodja UKR varnostnega sveta je dec. ’21 in jan. ’22 potrdil, da ni znakov za RUS napad na UKR.

V: Je bila to zvijača?

Ne, to so povedali večkrat in prepričan sem, da Putin, ki je to mimogrede tudi večkrat povedal, ni želel napasti. Očitno je bil pritisk ZDA res velik. ZDA imajo le malo interesa za UKR. Na tej točki so želeli povečati pritisk na Nemčijo, da bi zaprla Severni tok II. Želeli so, da UKR izzove RUS, in če bi se ta odzvala, bi bil Severni tok II zamrznjen. Takšen scenarij je bil omenjen ob obisku Olafa Scholza v Washingtonu in Scholz se z njim očitno ni želel strinjati. To ni samo moje mnenje, tako menijo tudi Američani: Cilj je Severni tok II, pri čemer ne smemo pozabiti, da je bil plinovod Severni tok II zgrajen na zahtevo Nemcev. V osnovi gre za nemški projekt. Ker Nemčija potrebuje več plina za doseganje svojih energetskih in podnebnih ciljev.

V: V jedrski vojni bi bila Evropa bojišče. Zakaj so si ZDA prizadevale za to?

Od 2. SV naprej je bila politika ZDA vedno usmerjena v preprečevanje tesnejšega sodelovanja Nemčije in Rusije ali ZSSR. In to kljub dejstvu, da se Nemci že od nekdaj bojijo Rusov. Vendar sta to dve največji sili v Evropi. Med NEM in RUS so že od nekdaj obstajali gospodarski odnosi. ZDA so to vedno poskušale preprečiti. Ne smemo pozabiti, da bi bila v jedrski vojni bojišče Evropa. To pomeni, da v takem primeru interesi Evrope in ZDA ne bi bili nujno enaki. To pojasnjuje, zakaj je Sovjetska zveza (SZ) v osemdesetih letih podpirala pacifistična gibanja v Nemčiji. Zaradi tesnejših odnosov med NEM in RUS bi bila ameriška jedrska strategija neuporabna.

V: ZDA so vedno kritizirale energetsko odvisnost?

Ironično je, da ZDA kritizirajo energetsko odvisnost NEM in Evrope od RUS. RUS je druga največja dobaviteljica nafte v ZDA. ZDA kupujejo nafto predvsem iz Kanade, nato iz Rusije, sledijo Mehika in Savdska Arabija. To pomeni, da so ZDA odvisne od RUS. To na primer velja tudi za raketne motorje. ZDA to ne moti. Vendar pa ZDA moti, da so Evropejci odvisni od RUS. Med hladno vojno je RUS, tj. Sovjetska zveza (ZSSR), vedno spoštovala vse plinske pogodbe. Ruski način razmišljanja je v tem pogledu zelo podoben švicarskemu. RUS spoštuje zakone, čuti se zavezana pravilom kot Švica. So čustveni, vendar se držijo dogovorjenih pravila in jih izvajajo. Med hladno vojno ZSSR ni nikoli povezovala ekonomije in politike. Spor RUS v UKR je povsem političen spor.

V: Tudi teorija Brzezińskega, da je UKR ključ do prevlade v Aziji, ima pri tem pomembno vlogo?

Brzeziński je bil zagotovo velik mislec in še vedno vpliva na strateško razmišljanje ZDA. Vendar menim, da ta vidik ni tako pomemben za to krizo. UKR je vsekakor pomembna. Toda vprašanje, kdo prevladuje ali nadzoruje UKR, ni ključno. Rusi si ne prizadevajo za nadzor nad UKR. Tako kot za druge države je tudi za Rusijo Ukrajina del vojaške strategije.

V: Kaj to pomeni?

V celotni razpravi, ki trenutno poteka povsod, se zanemarjajo ključne stvari. Seveda se ljudje pogovarjajo o jedrskem orožju, vendar je to kot v filmu. Realnost je nekoliko drugačna. Rusi želijo, da se Nato in RUS oddaljita. Jedro zveze Nato je jedrska moč ZDA. To je bistvo zveze Nato. Ko sem delal v Natu, je Jens Stoltenberg – že takrat je bil moj šef – vedno govoril: “Nato je jedrska sila”. Danes, ko ZDA nameščajo raketne sisteme na Poljskem in v Romuniji, so to tako imenovani sistemi MK-41. V: Ali gre za obrambno orožje? ZDA seveda trdijo, da so izključno obrambne narave. S teh izstrelišč lahko res izpustite obrambne rakete. Z istim sistemom pa lahko uporabite tudi jedrske rakete. Te rampe so od Moskve oddaljene le nekaj minut. Ali bodo Rusi čakali, da bodo jedrske rakete morda izstreljene proti Moskvi, če se bo v času povečane napetosti v Evropi kaj zgodilo in bodo na podlagi satelitskih posnetkov ugotovili, da je na izstreliščih nekaj aktivnega in da se nekaj pripravlja, ali bodo počakali, da bodo jedrske rakete morda izstreljene proti Moskvi?

“V:” Verjetno ne…,

J.B.: …seveda ne. Takoj bi izvedli preventivni napad. Vse skupaj se je zapletlo, ko so ZDA odstopile od pogodbe ABM (Pogodba o omejevanju sistemov protibalistične obrambe). V skladu s Pogodbo ABM takšnega sistema v Evropi ne bi mogli namestiti. Ko pride do spopada, vedno potrebujete določen reakcijski čas. Že samo zato, ker se lahko zgodijo napake. Nekaj podobnega smo imeli med hladno vojno. Večja kot je razdalja do lokacij, več časa imate na voljo za reakcijo. Če so rakete nameščene preblizu RUS ozemlja, v primeru napada ni časa za reakcijo in obstaja nevarnost, da bo jedrska vojna izbruhnila veliko hitreje. To vpliva na vse okoliške države. Rusi so to seveda spoznali in na podlagi tega ustanovili Varšavski pakt.

Pomen jedrskega orožja narašča

“V:” Najprej je bil tu Nato…

J.B.: Nato je bil ustanovljen leta 1949, Varšavski pakt pa le 6 let pozneje. Razlog za to je bilo ponovno oboroževanje ZRN in njen sprejem v Nato leta 1955. Če pogledate zemljevid iz leta 1949, lahko vidite zelo velik razkorak med jedrsko močjo Nato in ZSSR. Ko se je Nato zaradi vključitve ZR Nemčije približal RUS meji, je Rusija (ZSSR) ustanovila Varšavski pakt. Vse vzhodnoevropske države so bile že komunistične in KP je bila v vseh zelo močna. ZSSR je želela imeti okoli sebe varnostni pas, zato je ustanovila Varšavski pakt. Želela si je zagotoviti predpasnik, da bi lahko čim dlje vodila konvencionalno vojno. Takšna je bila zamisel: čim dlje ostati na konvencionalnem področju in se ne spuščati neposredno v jedrsko področje.

V: Ali je tako še danes?

Po koncu hladne vojne je bilo jedrsko oboroževanje nekoliko pozabljeno. Vprašanje varnosti ni bilo več povezano z jedrskim orožjem. Vojna v Iraku in Afganistanu sta bili vojni s konvencionalnim orožjem, jedrska razsežnost pa je bila nekoliko umaknjena iz vidnega polja. Toda Rusi tega niso pozabili. Razmišljajo zelo strateško. Takrat sem obiskal generalštab v Moskvi na Vorošilovski akademiji. Tam si lahko ogledate, kako ljudje razmišljajo. Razmišljajo strateško, tako kot je treba razmišljati v času vojne.

V: Ali lahko to vidite danes?

To lahko danes zelo jasno vidite. Putinovi ljudje razmišljajo strateško. Obstaja strateško, operativno in taktično razmišljanje. Zahodne države, kot smo videli v Afganistanu in Iraku, nimajo strategije. Prav to je težava, s katero se soočajo Francozi v Maliju. Mali je zdaj zahteval, da zapustijo državo, ker Francozi pobijajo ljudi brez strategije in cilja. Pri Rusih je povsem drugače, saj razmišljajo strateško. Imajo cilj. Enako je s Putinom.

V: Naši mediji vedno znova poročajo, da je Putin v igro vključil jedrsko orožje. Ste tudi vi to slišali?

Da, 27. februarja ’22 je Vladimir Putin svoje jedrske sile pripravil na 1. stopnjo pripravljenosti. Vendar je to le polovica zgodbe. 11. in 12. februarja je v Münchnu potekala varnostna konferenca. Zelenski je bil tam. Izrazil je željo po pridobitvi jedrskega orožja. To je bilo razumljeno kot potencialna grožnja. Seveda se je v Kremlju prižgala rdeča luč. Da bi to razumeli, morate imeti v mislih Budimpeštanski sporazum iz leta 1994. Šlo je za uničenje jedrskih raket v nekdanjih sovjetskih republikah (tudi v UKR), tako da je jedrska sila ostala le RUS. UKR je RUS predala tudi jedrsko orožje, RUS pa je v zameno zagotovila nedotakljivost svojih meja. Ko se je polotok Krim l. 2014 vrnil k RUS, je UKR izjavila, da tudi sporazuma iz leta 1994 ne bo več spoštovala.

V: Nazaj k jedrskemu orožju. Kaj je v resnici rekel Putin?

Če bi Zelenski želel vrniti jedrsko orožje, bi bila to za Putina zagotovo nesprejemljiva pot. Če imate jedrsko orožje tik ob meji, je časa za opozorilo zelo malo. Po Macronovem obisku je bila tiskovna konferenca, na kateri je Putin nedvoumno dejal, da bi lahko premajhna razdalja med Natom in RUS nehote povzročila zaplete. Za začetek vojne proti UKR je bilo odločilno, da je FRA zunanji minister zagrozil Putinu in poudaril, da je Nato jedrska sila. Putin se je na to odzval in svoje jedrske sile postavil v začetno pripravljenost. Tisk tega seveda ni omenil. Putin je realist, prizemljen in ciljno naravnan.

V: Kaj je Putina spodbudilo, da je zdaj vojaško posredoval?

24. marca 2021 je predsednik UKR V. Zelenski izdal odlok, v katerem je zapisal, da bo UKR ponovno osvojila Krim. Na to se je pripravil. Ni znano, ali je bil to njegov namen ali le politični manever. Vendar smo videli, da je močno okrepil UKR vojsko v Donbasu in jo usmeril na jug proti Krimu. Rusi so to seveda opazili. Hkrati je Nato aprila ’21 izvedel zelo obsežne manevre med Baltskim in Črnim morjem. To je razumljivo presenetilo Ruse. V južnem vojaškem okrožju so imeli vaje, da bi zaznamovali svojo prisotnost. Nato so se zadeve umirile, septembra ’21 pa je RUS izvedla dolgo načrtovane vaje “Zapad 21”. Te vaje potekajo vsaka 4 leta. Ob koncu manevra je nekaj enot ostalo v bližini Belorusije (BLR). To so bile enote vzhodnega vojaškega okrožja. Večinoma so tam pustili material, saj je bil v začetku leta načrtovan velik manever z BLR.

V: Kako se je na to odzval Zahod?

Evropa in zlasti ZDA so to razumele kot krepitev ofenzivnih zmogljivosti proti UKR. Neodvisni vojaški strokovnjaki, pa tudi vodja UKR varnostnega sveta, so povedali, da priprave na vojno ne potekajo. RUS je oktobrska sredstva pustila za vaje z Belorusijo, ki niso bile načrtovane za napad. Tako imenovani zahodni vojaški strokovnjaki, zlasti iz FRA, so to takoj označili za pripravo na vojno in Putina prikazali kot norega diktatorja. To je celoten razvoj, ki je potekal od konca oktobra ’21 do začetka ‘2022. Komunikacija med ZDA in UKR o tem vprašanju je bila zelo protislovna. Eden je govoril o načrtovanem napadu, drugi ga je zanikal. Ves čas je bilo treba odgovarjati z da in ne.

V: OVSE poroča, da je UKR februarja ’22 močno obstreljevala Ljudski republiki Lugansk in Doneck (Donbas). Kaj se je zgodilo?

Konec januarja ’21 so se razmere spremenile in zdi se, da so se ZDA pogovarjale s Zelenskim, saj je prišlo do spremembe. Od začetka februarja so ZDA nenehno ponavljale, da bodo Rusi kmalu napadli. Širili so scenarije napada. Antony Blinken je na primer govoril pred Varnostnim svetom ZN in pojasnil, kako bi potekal RUS napad. Dejal je, da je to zvedel od obveščevalnih služb. To spominja na razmere v letih 2002/2003 pred napadom na Irak, ki naj bi tudi temeljil na analizi obveščevalnih služb, kar pa ni bilo res. CIA namreč ni bila prepričana o prisotnosti orožja za množično uničevanje v Iraku. Zato se Donald Rumsfeld ni zanašal na CIA, temveč na majhno zaupno skupino na obrambnem ministrstvu, ki je bila ustanovljena posebej za te razmere, da bi se izognila analizam CIA.

V: Od kod danes prihajajo informacije?

V UKR je Blinken storil popolnoma enako. To je razvidno že iz dejstva, da tega ni komentiral nihče iz Cie. Ameriški analitiki so opazili, da se obveščevalne službe v tem kontekstu niso pojavile. Vse, kar nam je Blinken povedal, je bilo delo skupine, ki jo je sam sklical znotraj svojega oddelka – tako imenovane tigrove ekipe. Ti scenariji, ki so nam bili predstavljeni, ne izvirajo iz obveščevalnih služb. Tako imenovani strokovnjaki so si izmislili določen scenarij s politično agendo. Tako so se pojavile govorice, da bodo Rusi napadli. Joe Biden je torej dejal, da je vedel, da bodo Rusi napadli 16.02.. Na vprašanje, kako to ve, je odgovoril, da imajo ZDA dobre obveščevalne zmogljivosti. CIA ali nacionalne obveščevalne službe ni omenil.

V: Ali se je 16.’2.2022 kaj zgodilo?

Da, na ta dan smo opazili izjemno povečanje števila kršitev prekinitve ognja s strani UKR vojske vzdolž linije prekinitve ognja, tako imenovane kontaktne linije. V zadnjih osmih letih so se kršitve pojavljale občasno, od 12.02. pa se je število eksplozij izjemno povečalo, zlasti na območju Donecka in Luganska. To je znano le zato, ker je vse zabeležila misija OVSE v Donbasu. Te protokole lahko preberete v dnevnih poročilih OVSE.

V: Kaj je želela UKR vojska s tem doseči?

To je bil zagotovo začetek ofenzive proti Donbasu. Ob okrepljenem topniškem obstreljevanju so oblasti obeh republik začele evakuirati civilno prebivalstvo in ga prepeljati v RUS. Sergej Lavrov je v intervjuju govoril o 100.000 beguncih. V RUS so ljudje videli znake obsežne operacije.

V: Kakšne so bile posledice?

To dejanje UKR vojske je v bistvu sprožilo vse. Takrat je bilo Putinu jasno, da želi Ukrajina izvesti ofenzivo proti obema republikama. RUS parlament, Duma, je 15.02.’22 sprejel resolucijo, v kateri je predlagal priznanje obeh republik. Putin se sprva na to ni odzval, ko pa so bili napadi vse močnejši, se je 21.02. odločil uresničiti zahtevo iz parlamentarne resolucije.

Vzroki za desničarski ekstremizem v Ukrajini

V: Zakaj se je Putin odločil za ta korak?

V teh razmerah ni imel druge izbire, kot da to stori, saj bi RUS prebivalstvo težko razumelo, če ne bi storil ničesar za zaščito prebivalstva RUS rodu v Donbasu. Putinu je bilo jasno, da se bo Zahod v primeru njegovega odziva in posredovanja odzval z obsežnimi sankcijami, ne glede na to, ali bo pomagal le republikam ali napadel celotno UKR. Najprej je priznal neodvisnost obeh republik. Istega dne je z njima sklenil sporazum o prijateljstvu in sodelovanju. V skladu s poglavjem 51 Ustanovne listine ZN ima pravico pomagati obema republikama v smislu kolektivne obrambe in samoobrambe. S tem je bila ustvarjena pravna podlaga za vojaško pomoč obema republikama.

V: Vendar ni pomagal le republikam, temveč je napadel celotno UKR …

Putin je imel dve možnosti: Prvič, skupaj z RUS govorečim prebivalstvom v Donbasu se boriti proti napadalcem, tj. UKR vojski; drugič, napasti UKR na več mestih, s čemer bi oslabili UKR vojaške zmogljivosti. Putin je tudi presodil, da ne glede na to, kaj bo storil, bo deležen sankcij. Zato se je vsekakor odločil za največje posredovanje, čeprav je treba jasno povedati, da Putin nikoli ni govoril o tem, da bi si želel prisvojiti UKR. Njegov cilj je jasen: demilitarizacija in denacifikacija.

V: Kakšno je ozadje tega cilja?

Demilitarizacija je razumljiva, saj je UKR na jugu med Donbasom in Krimom zbrala celotno vojsko. To pomeni, da lahko s hitrim posredovanjem obkoli vojake. Velik del UKR vojske je obkoljen na območju Donbasa, Mariupola in Zaporožja. Rusi so obkolili vojsko in jo tako nevtralizirali. Ostane še denacifikacija. Ko Rusi rečejo kaj takega, to običajno ni le izmišljotina. Obstajajo močne formacije desničarskih radikalcev. Poleg UKR vojske, ki je zelo nezanesljiva, so se od l. 2014 razširile tudi močne paravojaške sile, na primer znani neonacistični polk Azov. Vendar jih je še veliko več. Teh skupin, ki so pod UKR poveljstvom, je zelo veliko, vendar niso sestavljene samo iz Ukrajincev. Azovski polk sestavlja 19 narodnosti, vključno s Francozi, celo Švicarji itd. Je tuja legija. To je tuja legija. Po podatkih Reutersa je v teh skrajno desničarskih skupinah skupaj približno 100.000 borcev.

V: Zakaj je toliko paravojaških organizacij?

V letih 2015/2016 sem bil v UKR z Natom. UKR je imela veliko težavo, saj je imela premalo vojakov, ker ima UKR vojska eno najvišjih stopenj samomorov. V njem je bilo največ smrti zaradi samomora in težav z alkoholom. Imela je težave z iskanjem novincev. Za pomoč so me prosili zaradi mojih izkušenj v ZN. V tem kontekstu sem bil večkrat v UKR. Glavna poanta je bila, da vojska ni imela verodostojnosti ne vojaško ne v odnosu do prebivalstva. Zato je UKR vedno bolj spodbujala in širila paravojaške sile. Gre za fanatike z močnim desničarskim ekstremizmom.

V: Od kod izvira desničarski ekstremizem?

Njeni začetki segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Po izjemnih letih lakote, ki so se v zgodovino zapisala kot holodomor, se je oblikoval odpor proti sovjetski oblasti. Stalin je za financiranje modernizacije ZSSR zaplenil pridelek in povzročil lakoto brez primere. To politiko je izvajala NKVD, predhodnica KGB (sovjetske tajne službe). NKVD je bil teritorialno organiziran, v UKR pa je bilo veliko Judov na visokih poveljniških položajih. To je pomešalo stvari: sovraštvo do komunistov, sovraštvo do Rusov in sovraštvo do Judov. Iz tega obdobja izvirajo prve skrajno desničarske skupine, ki še vedno obstajajo. Med 2. SV so Nemci potrebovali te desničarske skrajneže, kot so nacistična OUN Stepana Bandere, Ukrajinska uporniška vojska in drugi, da bi jih uporabili kot gverilce v boju proti Sovjetom. V tistem času so v UKR sile 3. rajha veljale za osvoboditelje, na primer 2. tankovska divizija SS “Das Reich”, ki je leta 1943 pred Sovjeti osvobodila Harkov, je v UKR še danes zelo cenjena. Geografsko središče skrajno desničarskega odpora je bilo v Lvovu, ki je v Galiciji. Ta regija je imela celo svojo 14. SS tankovsko grenadirsko divizijo “Galicija”, divizijo SS, ki so jo sestavljali izključno Ukrajinci.

V: OUN je bila ustanovljena med 2. svetovno vojno in je preživela sovjetsko obdobje?

Po 2. SV je bila sovražnik ZA UKR še vedno ZSSR. ZSSR ni uspelo popolnoma odpraviti teh protisovjetskih gibanj. ZDA, Francija in Velika Britanija so spoznale, da bi bila OUN lahko koristna, in jo podprle v boju proti ZSSR s sabotažami in orožjem. Do začetka šestdesetih let so te organizacije dobivale podporo z Zahoda. Zlasti prek operacij Aerodynamic, Valuable, Minos, Capacho in drugih. Od takrat so v UKR vedno obstajale sile, ki so bile tesno povezane z Zahodom in Natom. Danes se ljudje zaradi šibkosti UKR vojske zatekajo k tem fanatičnim skupinam. Simpatizirajo z neonacisričnimi idejami, imajo insignije, vendar nimajo ne politične doktrine ne političnega načrta.

V: Po l. 2014 sta bila sklenjena dva sporazuma za umiritev razmer v UKR. Kakšen je pomen sporazumov v okviru sedanjega spora?

Da, to je pomembno razumeti, saj je neizpolnjevanje teh dveh sporazumov v bistvu pripeljalo do vojne. Od l. 2014 naj bi obstajala rešitev spora, sporazum iz Minska. Septembra 2014 je bilo očitno, da UKR vojska zelo slabo vodi vojno proti separatistom, čeprav ji je svetoval Nato. Nenehno so se pojavljale napake. Zato se je morala septembra 2014 strinjati s Sporazumom iz Minska I. To je bila pogodba med UKR vlado in predstavniki samooklicanih republik Doneck in Lugansk z evropskimi in RUS garantnimi silami.

Dvojna igra EU in ZDA

V: Kako sta takrat nastali ti dve republiki?

Da bi to razumeli, se moramo vrniti nekoliko nazaj v zgodovino. Jeseni 2013 je EU želela skleniti trgovinski in gospodarski sporazum z UKR. EU je UKR ponudila jamstvo za razvoj s subvencijami, izvozom in uvozom itd. UKR oblasti so želele skleniti sporazum. Vendar to ni šlo brez težav, saj sta bila UKR industrija in kmetijstvo po kakovosti in izdelkih usmerjena v RUS. Ukrajinci so razvijali motorje za RUS letala in ne za evropska ali ameriška. Industrija je bila na splošno usmerjena na Vzhod in ne na Zahod. Na področju kakovosti je UKR težko konkurirala evropskemu trgu. Zato so oblasti želele sodelovati z EU in hkrati ohraniti gospodarske odnose z RUS.

V: Ali bi bilo to mogoče?

RUS z UKR načrti ni imela težav. Vendar je dolgoročno želela ohraniti gospodarske odnose z UKR. Zato je predlagala sklenitev dveh sporazumov s tristransko delovno skupino: sporazum med UKR in EU ter sporazum med UKR in RUS. Cilj je bil zajeti interese vseh strank. Evropska unija je zahtevala, da UKR izbere med RUS in EU. UKR je nato zaprosila za obdobje mirovanja in prekinitev celotnega postopka. Nato EU in ZDA niso igrale poštene igre.

V: Zakaj?

Zahodni tisk je objavil naslov: “RUS izvaja pritisk na UKR, da bi preprečila pogodbo z EU”. To je bila laž. Ni bilo tako. UKR vlada je še vedno izražala zanimanje za pogodbo z EU, vendar je želela več časa za razmislek in temeljito preučitev rešitev tega zapletenega položaja. Toda EU mediji so pisali drugače. Naslednji dan so se na Majdanu v Kijevu pojavili desničarski skrajneži z zahoda države. Vse, kar se je tam dogajalo z odobritvijo in podporo Zahoda, je grozljivo. Vendar pa vsega tega sedaj ne moremo obravnavati.

V: Kaj se je zgodilo po strmoglavljenju demokratično izvoljenega predsednika Janukoviča?

Nova začasna vlada, ki je nastala iz nacionalistične skrajne desnice, je kot svoj prvi uradni akt takoj spremenila zakon o uradnem jeziku v UKR. To tudi dokazuje, da ta prevrat ni imel nobene zveze z demokracijo; vstajo so organizirali nacionalisti, in sicer pripadniki trde linije, pri tem neonacisti. Ta sprememba zakona je na RUS govorečih območjih povzročila pravi vihar. Velike demonstracije proti jezikovnemu zakonu so bile organizirane v vseh mestih na jugu države, v Odesi, Mariupolu, Donecku, Lugansku, na Krimu itd. UKR oblasti so se na to odzvale zelo množično in brutalno ter uporabile vojsko. V kratkem času so bile razglašene proruske avtonomne republike v Odesi, Harkovu, Dnipropetrovsku, Lugansku, Donecku in drugih mestih. Ti boji so bili zelo brutalni. Ostali sta dve, Doneck in Lugansk, ki sta se razglasili za avtonomni republiki.

V: Kako so legitimirali svoj status?

Maja 2014 so izvedli referendum. Želeli so samostojnost, kar je zelo, zelo pomembno. Če pogledate medije v zadnjih mesecih, vedno govorijo o separatistih. Toda to je že 8 let popolna laž. Vedno so govorili o separatistih, kar je popolnoma napačno, saj so se na referendumu vedno jasno in nedvoumno zavzeli za avtonomijo znotraj Ukrajine, želeli so tako rekoč švicarsko rešitev. Bili so avtonomni in so zaprosili RUS za priznanje republik, vendar je RUS vlada pod Putinovim vodstvom to zavrnila. Boj Krima za neodvisnost

V: S tem je povezan tudi razvoj dogodkov na Krimu, kajne?

Ljudje pozabljajo, da se je Krim razglasil za neodvisnega, še preden je UKR postala neodvisna. Januarja 1991, ko je bila ZSSR še vedno na oblasti, je Krim na referendumu izrazil željo, da bi pripadel Moskvi in ne več Kijevu. Tako je Krim postal avtonomna sovjetska socialistična republika. UKR je izvedla referendum le 6 mesecev pozneje, avgusta 1991. Takrat se Krim ni imel več za del UKR. Vendar se UKR s tem ni strinjala. Med l. 1991 in 2014 se je med obema entitetama odvijala nenehna vojna. Krim je imel lastno ustavo in lastne organe oblasti. Leta 1995 je UKR, spodbujena z Budimpeštanskim memorandumom, s posebnimi silami strmoglavila krimsko vlado in razglasila njeno ustavo za neveljavno. Vendar se tega nikoli ne omenja, saj bi to današnji razvoj postavilo v povsem drugačno luč.

V: Kaj so želeli prebivalci Krima?

Pravzaprav so se vedno imeli za neodvisne. Od leta 1995 je Krim upravljal Kijev z dekretom. To je bilo v popolnem nasprotju z referendumom iz leta 1991 in pojasnjuje, zakaj je Krim leta 2014, ko je po nezakonitem državnem udaru na oblast v UKR prišla nova ultranacionalistična vlada, ki je bila popolnoma protirusko usmerjena, izvedel še en referendum. Rezultat je bil zelo podoben tistemu izpred 30 let. Po referendumu je Krim izrazil željo, da bi se pridružil Ruski federaciji. Krim ni osvojila RUS, temveč je prebivalstvo pooblastilo oblasti, da zaprosijo RUS za sprejem. Leta 1997 sta RUS in UKR sklenili tudi sporazum o prijateljstvu, v katerem je UKR zagotovila kulturno raznolikost manjšin v državi. Ko je bila februarja 2014 prepovedana ruščina, je bila to kršitev te pogodbe.

Zdaj je jasno, da če vsega tega ne veste, tvegate, da boste napačno ocenili situacijo.

Nazaj k sporazumu iz Minska. Poleg UKR in avtonomnih republik so bile prisotne tudi sile, ko naj bi zagotovile garancijo, kot sta NEM in FRA na strani UKR in RUS na strani republik. Nemčija, Francija in Rusija so to storile kot predstavnice OVSE. EU pri tem ni sodelovala, to je bila izključno stvar OVSE. UKR je takoj po sporazumu Minsk I začela protiteroristično operacijo proti obema avtonomnima republikama. Vlada je popolnoma ignorirala sporazum in izvedla to operacijo. Toda v Debalcevu je UKR vojska znova doživela popoln poraz. To je bila polomija.

V: Ali je to potekalo tudi ob podpori Nata?

Da, in vprašati se je treba, kaj so pravzaprav tam počeli Natovi vojaški svetovalci, saj so oborožene sile republik popolnoma premagale UKR vojsko. Na podlagi tega je bil februarja 2015 podpisan drugi sporazum, Minsk II. Bila je podlaga za resolucijo Varnostnega sveta ZN. Ta sporazum je torej po mednarodnem pravu zavezujoč: izvajati ga je treba.

V: Ali so to spremljali tudi ZN?

Ne, nikomur ni bilo mar in razen RUS nihče ni zahteval spoštovanja sporazuma Minsk II. Nenadoma se je začelo govoriti le še o “normandijskem formatu”. Vendar je to povsem nepomembno. To se je zgodilo ob praznovanju dneva D junija 2014. Povabljeni so bili veterani vojne, voditelji držav zaveznic, pa tudi predstavniki NEM, UKR in drugih držav. V “normandijskem formatu” so bili zastopani le voditelji držav, avtonomnih republik pa seveda ni bilo. UKR se ni želela pogovarjati s predstavniki Luganska in Donecka. Toda če pogledamo sporazume iz Minska, so ti zahtevali sporazum med UKR vlado in republikami in da se UKR ustava prilagodi. Šlo je za proces, ki naj bi potekal znotraj države, vendar UKR vlada tega ni želela.

V: Vendar so sporazum podpisali tudi Ukrajinci….

J.B.: … da, vendar je UKR vedno želela za problem okriviti RUS. Ukrajinci so trdili, da je RUS napadla UKR in da je zato prišlo do teh težav. Vendar je bilo jasno, da gre za notranji problem. Od leta 2014 opazovalci OVSE niso opazili nobene RUS vojaške enote. Oba sporazuma zelo jasno določata: rešitev je treba najti v UKR. Gre za doseganje določene avtonomije znotraj države, kar lahko reši le UKR. To nima nobene zveze z RUS.

V: Za to je bila predvidena prilagoditev ustave.

Da, točno tako, vendar to ni bilo storjeno. UKR ni naredila niti koraka. Tudi članice Varnostnega sveta ZN niso storile ničesar, nasprotno. Razmere se niso izboljšale.

V: Kako se je obnašala RUS?

Stališče RUS je bilo vedno enako. Želi, da se izvajajo sporazumi iz Minska. V 8 letih tega stališča ni spremenila. V teh 8 letih je seveda prihajalo do različnih kršitev meje, topniškega obstreljevanja itd., vendar RUS nikoli ni izpodbijala sporazuma.

V: Kako je ravnala UKR?

UKR je zakon sprejela v začetku julija ’21. To je bil zakon, ki je določal, da imajo ljudje različne pravice glede na svoje poreklo. Zelo spominja na nürnberške rasne zakone iz leta 1935. Samo pravi Ukrajinci imajo vse pravice, vsi drugi imajo le omejene pravice. Putin se je odzval s člankom, v katerem je pojasnil zgodovinski izvor UKR. Kritiziral je razlikovanje med Ukrajinci in Rusi itd. Članek je napisal kot odgovor na ta zakon. Toda v Evropi so si to nepravilno razlagali kot izjavo, da ne priznava UKR kot države. Šlo je za članek, ki naj bi upravičil morebitno priključitev UKR. Na Zahodu vsemu temu verjamejo, čeprav nihče ne ve, zakaj je Putin napisal članek in kaj v resnici piše v njem. Očitno je, da je bil cilj Zahoda ustvariti čim bolj negativno sliko Putina. Prebral sem članek, je popolnoma smiseln.

V: Ali niso Rusi pričakovali, da bo to komentiral?

Seveda je v UKR veliko Rusov. Nekaj je moral storiti. Če bi ga tiho sprejel, ne bi bilo prav do ljudi (pa tudi z vidika mednarodnega prava, z odgovornostjo zaščite). Vse te majhne podrobnosti so nujno potrebne, sicer ne boste razumeli, kaj se dogaja. Putinovo ravnanje lahko opredelimo le na ta način in vidimo, da je bila vojna vedno bolj izzivana. Ne morem reči, ali je Putin dober ali slab. Toda način, kako ga ocenjujejo na Zahodu, je napačen.

Švica opušča status nevtralnosti

V: Kaj menite o odzivu Švice prejšnji konec tedna?

To je grozno, to je katastrofa. RUS je pripravila seznam 48 “neprijaznih držav” in predstavlja si, da je na njem tudi Švica. To je zdaj res prelomnica, za katero pa je odgovorna sama Švica. Švica je bila vedno “človek na sredini”. Vodili smo dialog z vsemi državami in imeli pogum, da smo se postavili na sredino. Zaradi sankcij vlada histerija. RUS je na te razmere zelo dobro pripravljena, zaradi njih bo trpela, vendar je nanje pripravljena. Toda načelo sankcij je popolnoma napačno. Danes so sankcije nadomestile funkcijo diplomacije. To se je zgodilo z Venezuelo, Kubo, Irakom, Iranom itd. Države niso storile ničesar, vendar njihova politika ni v zadovoljila ZDA. To je bila njihova napaka. Ko sem videl, da so športnikom invalidom prepovedali udeležbo na paraolimpijskih igrah, sem pravzaprav ostal brez besed. To je tako neprimerno. Udarjati po posameznikih, je preprosto zlobno. V isto kategorijo spada tudi izjava francoskega zunanjega ministra, da mora rusko ljudstvo trpeti zaradi sankcij. Vsakdo, ki reče kaj takega, zame nima nobene časti. Začetek vojne ni nič pozitivnega, vendar je takšen odziv preprosto sramoten.

V: Kako gledate na to, da so ljudje na ulicah proti vojni v UKR?

J.B.: Seveda se sprašujem, zakaj je vojna proti Ukrajini hujša od vojne proti Iraku, Jemnu, Siriji ali Libiji? Kot vemo, tu ni bilo sankcij proti agresorju, ZDA, ali tistim, ki so dobavljali orožje, ki je bilo uporabljeno proti civilnemu prebivalstvu. Sprašujem se: kdo izvaja demonstracije za Jemen? Kdo je demonstriral za Libijo, kdo za Afganistan? Ni znano, zakaj so bile ZDA v Afganistanu. Iz obveščevalnih virov vem, da nikoli ni bilo dokazov, da sta bila Afganistan ali Osama bin Laden vpletena v napade 11. septembra 2001, vendar so kljub temu začeli vojno v Afganistanu.

V: Zakaj?

Dan po napadih, 12.9.2001, so se ZDA želele maščevati in so se odločile bombardirati Afganistan. Načelnik štaba ameriških zračnih sil je dejal, da v Afganistanu ni dovolj ciljev. Obrambni minister je v odgovor dejal: “Če v Afganistanu ne bomo imeli dovolj ciljev, bomo bombardirali Irak.” Tega si nisem izmislil, obstajajo viri, dokumenti in ljudje, ki so bili tam. To je realnost, vendar nas propaganda in manipulacija vlečeta na “pravo” stran.

V: Če lahko povzamem, je iz vaših odgovorov postalo jasno, da Zahod že dolgo priliva olje na ogenj in vedno znova provocira Rusijo. Vendar se te provokacije v naših medijih redko odražajo, Putinovi odgovori pa se objavljajo le delno ali ponarejeni, da bi ohranili podobo vojnega hujskača in pošasti.

Moj dedek je bil Francoz, bil je vojak v 1. SV in mi je o tem pogosto pripovedoval. In moram reči, da me histerija in manipulacija ter nereflektirano obnašanje zahodnih politikov danes zelo spominjajo na to, kar me resnično zelo skrbi. Ko vidim, kako naša nevtralna država ni več sposobna zavzeti stališča, neodvisnega od EU in ZDA, me je sram. Potrebujemo bistro glavo in dejstva, ki stojijo za celotnim razvojem. Le tako lahko Švica vodi razumno mirovno politiko.

G. Baud, hvala za intervju. Intervjuval Thomas Kaiser

— Izvirno objavo se dobi samo v tekst obliki in v nemščini na https://zeitgeschehen-im-fokus.ch/…/nr-4-vom-15-maerz…, prevod pa je na FB, od trenutno neznanega zaslužnega za prevod, pridobil Miloš Ivančič, ki se prevajalcu zahvaljuje, mi pa tudi.

—Preberite prevod intervjuja o vojni v Ukrajini (UKR) s strokovnjakom, švicarskim oficirjem in vodjem mirovnih organizacij OZN Jacquesom Baudom.

Intervju je pripravljen tako, da objektivno pojasnjuje napad Rusije (RUS) na Ukrajino (UKR), kar je zares korajžno dejanje za človeka kot je J. Baudo. Vsi podatki, ki jih navaja, so pa točni. Vzemite si čas in preberite do konca … in delite to objavo.

Naslov: “POLITIKA ‘ZDA’ JE BILA VEDNO USMERJENA V PREPREČEVANJE TESNEJŠEGA SODELOVANJA MED NEMČIJO IN RUSIJO” / Zgodovinsko, politično in gospodarsko ozadje vojne v Ukrajini – Intervju z Jacques-om Baud-om*

*Jacques Baud je magistriral iz ekonometrije, končal podiplomski študij mednarodne varnosti na podiplomskem inštitutu za mednarodne odnose v Ženevi ter bil polkovnik v švicarski vojski. Delal je za švicarsko strateško obveščevalno službo in bil med vojno v Ruandi svetovalec za varnost begunskih taborišč v vzhodnem Zairu (UNHCR-Zaire/Congo, 1995-1996). V letih 1997-99 je delal za Oddelek za mirovne operacije (DPKO) Združenih narodov v New Yorku, ustanovil Mednarodni center za humanitarno razminiranje v Ženevi (CIGHD) in Informacijski sistem za upravljanje ukrepov proti minam (IMSMA). Prispeval je k uvedbi koncepta obveščevalne dejavnosti v mirovnih operacijah ZN in vodil prvi integrirani skupni analitični center misije ZN (JMAC) v Sudanu (2005-2006). Bil je vodja oddelka za mirovno politiko in doktrino na Oddelku ZN za mirovne operacije v New Yorku (2009-2011) in strokovne skupine ZN za reformo varnostnega sektorja in pravno državo, delal je v Natu in je avtor več knjig o obveščevalnih podatkih, asimetričnem vojskovanju, terorizmu in dezinformacijah. Aktualne zadeve v središču pozornosti

Vprašanje (V): G. Baud, poznate regijo, v kateri trenutno divja vojna. Kakšne zaključke ste potegnili iz zadnjih nekaj dni in kako je lahko prišlo do tega?

J.B.: Regijo, o kateri govorimo, dobro poznam. Delal sem pri FDFA (švicarskem zveznem ministrstvu za zunanje zadeve) in bil v njegovem imenu pet let pri Natu v boju proti širjenju orožja malega kalibra. Po l. 2014 sem nadzoroval projekte v Ukrajini (UKR). To pomeni, da zaradi svojega nekdanjega obveščevalnega dela zelo dobro poznam Rusijo (RUS), Nato (NATO), Ukrajino (UKR) in z njo povezano okolje. Govorim rusko in imam dostop do dokumentov, ki si jih na Zahodu ogleda le malo ljudi.

V: Ste strokovnjak za razmere v UKR in okolici. Vaša poklicna dejavnost vas je pripeljala na sedanje krizno območje. Kako dojemate dogajanje?

J.B.: To je noro, lahko bi rekli, da vlada prava histerija. Kar me preseneča in zelo moti, je, da se nihče ne sprašuje, zakaj so Rusi napadli. Nihče ne bo zagovarjal vojne, jaz prav gotovo ne. Kot nekdanji vodja oddelka za mirovno politiko in doktrino pri Oddelku ZN za mirovne operacije v New Yorku, ki je deloval dve leti, pa si vedno zastavljam vprašanje: Kako nekdo pride do tega, da gre v vojno?

V: Kakšna je bila vaša naloga?

Raziskati je bilo treba, kako pride do vojn, kateri elementi vodijo k miru in kaj je mogoče storiti, da bi se izognili žrtvam ali preprečili vojno. Če ne razumete, kako pride do vojne, ne morete najti rešitve. Smo natanko v takšnem položaju. Vsaka država uvaja svoje sankcije proti RUS in dobro veste, da to ne bo nikamor vodilo. Še posebej me je pretresla izjava francoskega ministra za gospodarstvo, da želijo uničiti RUS gospodarstvo, da bi ruski ljudje trpeli. To je izjava, ki me zelo razburja. Ruska cilja: demilitarizacija in denacifikacija

V: Kako ocenjujete ruski napad?

J.B.: Kadar ena država napade drugo, je to v nasprotju z mednarodnim pravom. Vendar je treba upoštevati tudi ozadje. Najprej je treba pojasniti, da Putin ni nor, niti ni izgubil stika z realnostjo. Je oseba, ki je zelo metodična, sistematična, z drugimi besedami, zelo ruska. Verjamem, da se zaveda posledic svojih dejanj v UKR. Ocenil je, očitno pravilno, da bodo posledice enake, ne glede na to, ali bo izvedel “majhno” operacijo za zaščito prebivalstva Donbasa ali “obsežno” operacijo v korist nacionalnih interesov RUS in prebivalstva Donbasa. Odločil se je za obsežnejšo možnost.

V: Kaj je po vašem mnenju cilj?

J.B.: Vsekakor ni usmerjena proti UKR prebivalstvu. Putin je to že večkrat ponovil. To je razvidno tudi iz dejstev. Rusija Ukrajini še vedno dobavlja plin. Rusi tega niso ustavili. Niso ukinili interneta. Niso uničili elektrarn in oskrbe z vodo. Seveda se na nekaterih območjih spopadajo. Toda Američani so na primer v nekdanji Jugoslaviji, Iraku ali celo Libiji uporabili povsem drugačen pristop. Ko so jih zahodne države napadle, so najprej uničile oskrbo z elektriko in vodo ter celotno infrastrukturo.

V: Zakaj se Zahod tako obnaša?

J.B.: Pristop zahodnih držav – zanimivo je to videti tudi z vidika operativne doktrine – temelji na ideji, da se bo prebivalstvo uprlo nepriljubljenemu diktatorju, če uničiš infrastrukturo, tako se ga boš znebil. To je bila tudi strategija med 2. svetovno vojno, ko so bila bombardirana nemška mesta, kot so Köln, Berlin, Hamburg, Dresden itd. Ciljali so neposredno na civilno prebivalstvo, da bi prišlo do vstaje. Vlada zaradi upora izgubi oblast, vi pa ste zmagali v vojni, ne da bi ogrozili lastne vojake. To je teorija.

V: Kakšen je ruski pristop?

J.B.: Je popolnoma drugačen. Jasno so napovedali svoj cilj. Želijo “demilitarizacijo” in “denacifikacijo” UKR. Če pošteno spremljate poročanje, je točno to, kar počnejo. Seveda je vojna vojna in v njej žal vedno pride do smrtnih žrtev, vendar je zanimivo videti, kaj povedo številke. V petek 4. marca so se Združeni narodi (ZN) seznanili s stanjem. Poročali so o 265 ubitih UKR civilistih. Zvečer je RUS obrambno ministrstvo sporočilo, da je število mrtvih vojakov 498. To pomeni, da je več žrtev med RUS vojaki kot med civilisti na UKR strani. Če to primerjamo z Irakom ali Libijo, je v zahodnem vojskovanju ravno obratno.

V: To je v nasprotju s predstavo na Zahodu?

J.B.: Da, v naših medijih je prikazano, da bodo Rusi vse uničili, vendar to očitno ni res. Prav tako me moti prikazovanje, da se je Putin nenadoma odločil napasti in osvojiti UKR. ZDA so več mesecev opozarjale, da bo prišlo do nepričakovanega napada, vendar se ni zgodilo nič. Mimogrede, obveščevalne službe in UKR vodstvo so večkrat zanikali ameriške izjave. Če si ogledate vojaška poročila in priprave, lahko jasno vidite, da Putin do sredine februarja ’22 ni nameraval napasti UKR.

V: Zakaj se je to spremenilo? Kaj se je zgodilo?

J.B.: O tem morate vedeti nekaj stvari, sicer ne boste razumeli. 24. marca 2021 je UKR predsednik Zelenski izdal odlok, da namerava ponovno zavzeti Krim. Nato je začel UKR vojsko premikati proti jugu in JV, proti Donbasu. Tako že leto dni na južni meji UKR stalno krepijo vojsko. To pojasnjuje, zakaj konec februarja ’22 na RUS-UKR meji ni bilo UKR vojakov. Zelenski je vedno zagovarjal stališče, da RUS ne bodo napadli UKR. To je večkrat potrdil tudi UKR obrambni minister. Tudi vodja UKR varnostnega sveta je dec. ’21 in jan. ’22 potrdil, da ni znakov za RUS napad na UKR.

V: Je bila to zvijača?

Ne, to so povedali večkrat in prepričan sem, da Putin, ki je to mimogrede tudi večkrat povedal, ni želel napasti. Očitno je bil pritisk ZDA res velik. ZDA imajo le malo interesa za UKR. Na tej točki so želeli povečati pritisk na Nemčijo, da bi zaprla Severni tok II. Želeli so, da UKR izzove RUS, in če bi se ta odzvala, bi bil Severni tok II zamrznjen. Takšen scenarij je bil omenjen ob obisku Olafa Scholza v Washingtonu in Scholz se z njim očitno ni želel strinjati. To ni samo moje mnenje, tako menijo tudi Američani: Cilj je Severni tok II, pri čemer ne smemo pozabiti, da je bil plinovod Severni tok II zgrajen na zahtevo Nemcev. V osnovi gre za nemški projekt. Ker Nemčija potrebuje več plina za doseganje svojih energetskih in podnebnih ciljev.

V: V jedrski vojni bi bila Evropa bojišče. Zakaj so si ZDA prizadevale za to?

Od 2. SV naprej je bila politika ZDA vedno usmerjena v preprečevanje tesnejšega sodelovanja Nemčije in Rusije ali ZSSR. In to kljub dejstvu, da se Nemci že od nekdaj bojijo Rusov. Vendar sta to dve največji sili v Evropi. Med NEM in RUS so že od nekdaj obstajali gospodarski odnosi. ZDA so to vedno poskušale preprečiti. Ne smemo pozabiti, da bi bila v jedrski vojni bojišče Evropa. To pomeni, da v takem primeru interesi Evrope in ZDA ne bi bili nujno enaki. To pojasnjuje, zakaj je Sovjetska zveza (SZ) v osemdesetih letih podpirala pacifistična gibanja v Nemčiji. Zaradi tesnejših odnosov med NEM in RUS bi bila ameriška jedrska strategija neuporabna.

V: ZDA so vedno kritizirale energetsko odvisnost?

Ironično je, da ZDA kritizirajo energetsko odvisnost NEM in Evrope od RUS. RUS je druga največja dobaviteljica nafte v ZDA. ZDA kupujejo nafto predvsem iz Kanade, nato iz Rusije, sledijo Mehika in Savdska Arabija. To pomeni, da so ZDA odvisne od RUS. To na primer velja tudi za raketne motorje. ZDA to ne moti. Vendar pa ZDA moti, da so Evropejci odvisni od RUS. Med hladno vojno je RUS, tj. Sovjetska zveza (ZSSR), vedno spoštovala vse plinske pogodbe. Ruski način razmišljanja je v tem pogledu zelo podoben švicarskemu. RUS spoštuje zakone, čuti se zavezana pravilom kot Švica. So čustveni, vendar se držijo dogovorjenih pravila in jih izvajajo. Med hladno vojno ZSSR ni nikoli povezovala ekonomije in politike. Spor RUS v UKR je povsem političen spor.

V: Tudi teorija Brzezińskega, da je UKR ključ do prevlade v Aziji, ima pri tem pomembno vlogo?

Brzeziński je bil zagotovo velik mislec in še vedno vpliva na strateško razmišljanje ZDA. Vendar menim, da ta vidik ni tako pomemben za to krizo. UKR je vsekakor pomembna. Toda vprašanje, kdo prevladuje ali nadzoruje UKR, ni ključno. Rusi si ne prizadevajo za nadzor nad UKR. Tako kot za druge države je tudi za Rusijo Ukrajina del vojaške strategije.

V: Kaj to pomeni?

V celotni razpravi, ki trenutno poteka povsod, se zanemarjajo ključne stvari. Seveda se ljudje pogovarjajo o jedrskem orožju, vendar je to kot v filmu. Realnost je nekoliko drugačna. Rusi želijo, da se Nato in RUS oddaljita. Jedro zveze Nato je jedrska moč ZDA. To je bistvo zveze Nato. Ko sem delal v Natu, je Jens Stoltenberg – že takrat je bil moj šef – vedno govoril: “Nato je jedrska sila”. Danes, ko ZDA nameščajo raketne sisteme na Poljskem in v Romuniji, so to tako imenovani sistemi MK-41. V: Ali gre za obrambno orožje? ZDA seveda trdijo, da so izključno obrambne narave. S teh izstrelišč lahko res izpustite obrambne rakete. Z istim sistemom pa lahko uporabite tudi jedrske rakete. Te rampe so od Moskve oddaljene le nekaj minut. Ali bodo Rusi čakali, da bodo jedrske rakete morda izstreljene proti Moskvi, če se bo v času povečane napetosti v Evropi kaj zgodilo in bodo na podlagi satelitskih posnetkov ugotovili, da je na izstreliščih nekaj aktivnega in da se nekaj pripravlja, ali bodo počakali, da bodo jedrske rakete morda izstreljene proti Moskvi?

“V:” Verjetno ne…,

J.B.: …seveda ne. Takoj bi izvedli preventivni napad. Vse skupaj se je zapletlo, ko so ZDA odstopile od pogodbe ABM (Pogodba o omejevanju sistemov protibalistične obrambe). V skladu s Pogodbo ABM takšnega sistema v Evropi ne bi mogli namestiti. Ko pride do spopada, vedno potrebujete določen reakcijski čas. Že samo zato, ker se lahko zgodijo napake. Nekaj podobnega smo imeli med hladno vojno. Večja kot je razdalja do lokacij, več časa imate na voljo za reakcijo. Če so rakete nameščene preblizu RUS ozemlja, v primeru napada ni časa za reakcijo in obstaja nevarnost, da bo jedrska vojna izbruhnila veliko hitreje. To vpliva na vse okoliške države. Rusi so to seveda spoznali in na podlagi tega ustanovili Varšavski pakt.

Pomen jedrskega orožja narašča

“V:” Najprej je bil tu Nato…

J.B.: Nato je bil ustanovljen leta 1949, Varšavski pakt pa le 6 let pozneje. Razlog za to je bilo ponovno oboroževanje ZRN in njen sprejem v Nato leta 1955. Če pogledate zemljevid iz leta 1949, lahko vidite zelo velik razkorak med jedrsko močjo Nato in ZSSR. Ko se je Nato zaradi vključitve ZR Nemčije približal RUS meji, je Rusija (ZSSR) ustanovila Varšavski pakt. Vse vzhodnoevropske države so bile že komunistične in KP je bila v vseh zelo močna. ZSSR je želela imeti okoli sebe varnostni pas, zato je ustanovila Varšavski pakt. Želela si je zagotoviti predpasnik, da bi lahko čim dlje vodila konvencionalno vojno. Takšna je bila zamisel: čim dlje ostati na konvencionalnem področju in se ne

spuščati neposredno v jedrsko področje.

V: Ali je tako še danes?

Po koncu hladne vojne je bilo jedrsko oboroževanje nekoliko pozabljeno. Vprašanje varnosti ni bilo več povezano z jedrskim orožjem. Vojna v Iraku in Afganistanu sta bili vojni s konvencionalnim orožjem, jedrska razsežnost pa je bila nekoliko umaknjena iz vidnega polja. Toda Rusi tega niso pozabili. Razmišljajo zelo strateško. Takrat sem obiskal generalštab v Moskvi na Vorošilovski akademiji. Tam si lahko ogledate, kako ljudje razmišljajo. Razmišljajo strateško, tako kot je treba razmišljati v času vojne.

V: Ali lahko to vidite danes?

To lahko danes zelo jasno vidite. Putinovi ljudje razmišljajo strateško. Obstaja strateško, operativno in taktično razmišljanje. Zahodne države, kot smo videli v Afganistanu in Iraku, nimajo strategije. Prav to je težava, s katero se soočajo Francozi v Maliju. Mali je zdaj zahteval, da zapustijo državo, ker Francozi pobijajo ljudi brez strategije in cilja. Pri Rusih je povsem drugače, saj razmišljajo strateško. Imajo cilj. Enako je s Putinom.

V: Naši mediji vedno znova poročajo, da je Putin v igro vključil jedrsko orožje. Ste tudi vi to slišali?

Da, 27. februarja ’22 je Vladimir Putin svoje jedrske sile pripravil na 1. stopnjo pripravljenosti. Vendar je to le polovica zgodbe. 11. in 12. februarja je v Münchnu potekala varnostna konferenca. Zelenski je bil tam. Izrazil je željo po pridobitvi jedrskega orožja. To je bilo razumljeno kot potencialna grožnja. Seveda se je v Kremlju prižgala rdeča luč. Da bi to razumeli, morate imeti v mislih Budimpeštanski sporazum iz leta 1994. Šlo je za uničenje jedrskih raket v nekdanjih sovjetskih republikah (tudi v UKR), tako da je jedrska sila ostala le RUS. UKR je RUS predala tudi jedrsko orožje, RUS pa je v zameno zagotovila nedotakljivost svojih meja. Ko se je polotok Krim l. 2014 vrnil k RUS, je UKR izjavila, da tudi sporazuma iz leta 1994 ne bo več spoštovala.

V: Nazaj k jedrskemu orožju. Kaj je v resnici rekel Putin?

Če bi Zelenski želel vrniti jedrsko orožje, bi bila to za Putina zagotovo nesprejemljiva pot. Če imate jedrsko orožje tik ob meji, je časa za opozorilo zelo malo. Po Macronovem obisku je bila tiskovna konferenca, na kateri je Putin nedvoumno dejal, da bi lahko premajhna razdalja med Natom in RUS nehote povzročila zaplete. Za začetek vojne proti UKR je bilo odločilno, da je FRA zunanji minister zagrozil Putinu in poudaril, da je Nato jedrska sila. Putin se je na to odzval in svoje jedrske sile postavil v začetno pripravljenost. Tisk tega seveda ni omenil. Putin je realist, prizemljen in ciljno naravnan.

V: Kaj je Putina spodbudilo, da je zdaj vojaško posredoval?

24. marca 2021 je predsednik UKR V. Zelenski izdal odlok, v katerem je zapisal, da bo UKR ponovno osvojila Krim. Na to se je pripravil. Ni znano, ali je bil to njegov namen ali le politični manever. Vendar smo videli, da je močno okrepil UKR vojsko v Donbasu in jo usmeril na jug proti Krimu. Rusi so to seveda opazili. Hkrati je Nato aprila ’21 izvedel zelo obsežne manevre med Baltskim in Črnim morjem. To je razumljivo presenetilo Ruse. V južnem vojaškem okrožju so imeli vaje, da bi zaznamovali svojo prisotnost. Nato so se zadeve umirile, septembra ’21 pa je RUS izvedla dolgo načrtovane vaje “Zapad 21”. Te vaje potekajo vsaka 4 leta. Ob koncu manevra je nekaj enot ostalo v bližini Belorusije (BLR). To so bile enote vzhodnega vojaškega okrožja. Večinoma so tam pustili material, saj je bil v začetku leta načrtovan velik manever z BLR.

V: Kako se je na to odzval Zahod?

Evropa in zlasti ZDA so to razumele kot krepitev ofenzivnih zmogljivosti proti UKR. Neodvisni vojaški strokovnjaki, pa tudi vodja UKR varnostnega sveta, so povedali, da priprave na vojno ne potekajo. RUS je oktobrska sredstva pustila za vaje z Belorusijo, ki niso bile načrtovane za napad. Tako imenovani zahodni vojaški strokovnjaki, zlasti iz FRA, so to takoj označili za pripravo na vojno in Putina prikazali kot norega diktatorja. To je celoten razvoj, ki je potekal od konca oktobra ’21 do začetka ‘2022. Komunikacija med ZDA in UKR o tem vprašanju je bila zelo protislovna. Eden je govoril o načrtovanem napadu, drugi ga je zanikal. Ves čas je bilo treba odgovarjati z da in ne.

V: OVSE poroča, da je UKR februarja ’22 močno obstreljevala Ljudski republiki Lugansk in Doneck (Donbas). Kaj se je zgodilo?

Konec januarja ’21 so se razmere spremenile in zdi se, da so se ZDA pogovarjale s Zelenskim, saj je prišlo do spremembe. Od začetka februarja so ZDA nenehno ponavljale, da bodo Rusi kmalu napadli. Širili so scenarije napada. Antony Blinken je na primer govoril pred Varnostnim svetom ZN in pojasnil, kako bi potekal RUS napad. Dejal je, da je to zvedel od obveščevalnih služb. To spominja na razmere v letih 2002/2003 pred napadom na Irak, ki naj bi tudi temeljil na analizi obveščevalnih služb, kar pa ni bilo res. CIA namreč ni bila prepričana o prisotnosti orožja za množično uničevanje v Iraku. Zato se Donald Rumsfeld ni zanašal na CIA, temveč na majhno zaupno skupino na obrambnem ministrstvu, ki je bila ustanovljena posebej za te razmere, da bi se izognila analizam CIA.

V: Od kod danes prihajajo informacije?

V UKR je Blinken storil popolnoma enako. To je razvidno že iz dejstva, da tega ni komentiral nihče iz Cie. Ameriški analitiki so opazili, da se obveščevalne službe v tem kontekstu niso pojavile. Vse, kar nam je Blinken povedal, je bilo delo skupine, ki jo je sam sklical znotraj svojega oddelka – tako imenovane tigrove ekipe. Ti scenariji, ki so nam bili predstavljeni, ne izvirajo iz obveščevalnih služb. Tako imenovani strokovnjaki so si izmislili določen scenarij s politično agendo. Tako so se pojavile govorice, da bodo Rusi napadli. Joe Biden je torej dejal, da je vedel, da bodo Rusi napadli 16.02.. Na vprašanje, kako to ve, je odgovoril, da imajo ZDA dobre obveščevalne zmogljivosti. CIA ali nacionalne obveščevalne službe ni omenil.

V: Ali se je 16.’2.2022 kaj zgodilo?

Da, na ta dan smo opazili izjemno povečanje števila kršitev prekinitve ognja s strani UKR vojske vzdolž linije prekinitve ognja, tako imenovane kontaktne linije. V zadnjih osmih letih so se kršitve pojavljale občasno, od 12.02. pa se je število eksplozij izjemno povečalo, zlasti na območju Donecka in Luganska. To je znano le zato, ker je vse zabeležila misija OVSE v Donbasu. Te protokole lahko preberete v dnevnih poročilih OVSE.

V: Kaj je želela UKR vojska s tem doseči?

To je bil zagotovo začetek ofenzive proti Donbasu. Ob okrepljenem topniškem obstreljevanju so oblasti obeh republik začele evakuirati civilno prebivalstvo in ga prepeljati v RUS. Sergej Lavrov je v intervjuju govoril o 100.000 beguncih. V RUS so ljudje videli znake obsežne operacije.

V: Kakšne so bile posledice?

To dejanje UKR vojske je v bistvu sprožilo vse. Takrat je bilo Putinu jasno, da želi Ukrajina izvesti ofenzivo proti obema republikama. RUS parlament, Duma, je 15.02.’22 sprejel resolucijo, v kateri je predlagal priznanje obeh republik. Putin se sprva na to ni odzval, ko pa so bili napadi vse močnejši, se je 21.02. odločil uresničiti zahtevo iz parlamentarne resolucije.

Vzroki za desničarski ekstremizem v Ukrajini

V: Zakaj se je Putin odločil za ta korak?

V teh razmerah ni imel druge izbire, kot da to stori, saj bi RUS prebivalstvo težko razumelo, če ne bi storil ničesar za zaščito prebivalstva RUS rodu v Donbasu. Putinu je bilo jasno, da se bo Zahod v primeru njegovega odziva in posredovanja odzval z obsežnimi sankcijami, ne glede na to, ali bo pomagal le republikam ali napadel celotno UKR. Najprej je priznal neodvisnost obeh republik. Istega dne je z njima sklenil sporazum o prijateljstvu in sodelovanju. V skladu s poglavjem 51 Ustanovne listine ZN ima pravico pomagati obema republikama v smislu kolektivne obrambe in samoobrambe. S tem je bila ustvarjena pravna podlaga za vojaško pomoč obema republikama.

V: Vendar ni pomagal le republikam, temveč je napadel celotno UKR …

Putin je imel dve možnosti: Prvič, skupaj z RUS govorečim prebivalstvom v Donbasu se boriti proti napadalcem, tj. UKR vojski; drugič, napasti UKR na več mestih, s čemer bi oslabili UKR vojaške zmogljivosti. Putin je tudi presodil, da ne glede na to, kaj bo storil, bo deležen sankcij. Zato se je vsekakor odločil za največje posredovanje, čeprav je treba jasno povedati, da Putin nikoli ni govoril o tem, da bi si želel prisvojiti UKR. Njegov cilj je jasen: demilitarizacija in denacifikacija.

V: Kakšno je ozadje tega cilja?

Demilitarizacija je razumljiva, saj je UKR na jugu med Donbasom in Krimom zbrala celotno vojsko. To pomeni, da lahko s hitrim posredovanjem obkoli vojake. Velik del UKR vojske je obkoljen na območju Donbasa, Mariupola in Zaporožja. Rusi so obkolili vojsko in jo tako nevtralizirali. Ostane še denacifikacija. Ko Rusi rečejo kaj takega, to običajno ni le izmišljotina. Obstajajo močne formacije desničarskih radikalcev. Poleg UKR vojske, ki je zelo nezanesljiva, so se od l. 2014 razširile tudi močne paravojaške sile, na primer znani neonacistični polk Azov. Vendar jih je še veliko več. Teh skupin, ki so pod UKR poveljstvom, je zelo veliko, vendar niso sestavljene samo iz Ukrajincev. Azovski polk sestavlja 19 narodnosti, vključno s Francozi, celo Švicarji itd. Je tuja legija. To je tuja legija. Po podatkih Reutersa je v teh skrajno desničarskih skupinah skupaj približno 100.000 borcev.

V: Zakaj je toliko paravojaških organizacij?

V letih 2015/2016 sem bil v UKR z Natom. UKR je imela veliko težavo, saj je imela premalo vojakov, ker ima UKR vojska eno najvišjih stopenj samomorov. V njem je bilo največ smrti zaradi samomora in težav z alkoholom. Imela je težave z iskanjem novincev. Za pomoč so me prosili zaradi mojih izkušenj v ZN. V tem kontekstu sem bil večkrat v UKR. Glavna poanta je bila, da vojska ni imela verodostojnosti ne vojaško ne v odnosu do prebivalstva. Zato je UKR vedno bolj spodbujala in širila paravojaške sile. Gre za fanatike z močnim desničarskim ekstremizmom.

V: Od kod izvira desničarski ekstremizem?

Njeni začetki segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Po izjemnih letih lakote, ki so se v zgodovino zapisala kot holodomor, se je oblikoval odpor proti sovjetski oblasti. Stalin je za financiranje modernizacije ZSSR zaplenil pridelek in povzročil lakoto brez primere. To politiko je izvajala NKVD, predhodnica KGB (sovjetske tajne službe). NKVD je bil teritorialno organiziran, v UKR pa je bilo veliko Judov na visokih poveljniških položajih. To je pomešalo stvari: sovraštvo do komunistov, sovraštvo do Rusov in sovraštvo do Judov. Iz tega obdobja izvirajo prve skrajno desničarske skupine, ki še vedno obstajajo. Med 2. SV so Nemci potrebovali te desničarske skrajneže, kot so nacistična OUN Stepana Bandere, Ukrajinska uporniška vojska in drugi, da bi jih uporabili kot gverilce v boju proti Sovjetom. V tistem času so v UKR sile 3. rajha veljale za osvoboditelje, na primer 2. tankovska divizija SS “Das Reich”, ki je leta 1943 pred Sovjeti osvobodila Harkov, je v UKR še danes zelo cenjena. Geografsko središče skrajno desničarskega odpora je bilo v Lvovu, ki je v Galiciji. Ta regija je imela celo svojo 14. SS tankovsko grenadirsko divizijo “Galicija”, divizijo SS, ki so jo sestavljali izključno Ukrajinci.

V: OUN je bila ustanovljena med 2. svetovno vojno in je preživela sovjetsko obdobje?

Po 2. SV je bila sovražnik ZA UKR še vedno ZSSR. ZSSR ni uspelo popolnoma odpraviti teh protisovjetskih gibanj. ZDA, Francija in Velika Britanija so spoznale, da bi bila OUN lahko koristna, in jo podprle v boju proti ZSSR s sabotažami in orožjem. Do začetka šestdesetih let so te organizacije dobivale podporo z Zahoda. Zlasti prek operacij Aerodynamic, Valuable, Minos, Capacho in drugih. Od takrat so v UKR vedno obstajale sile, ki so bile tesno povezane z Zahodom in Natom. Danes se ljudje zaradi šibkosti UKR vojske zatekajo k tem fanatičnim skupinam. Simpatizirajo z neonacisričnimi idejami, imajo insignije, vendar nimajo ne politične doktrine ne političnega načrta.

V: Po l. 2014 sta bila sklenjena dva sporazuma za umiritev razmer v UKR. Kakšen je pomen sporazumov v okviru sedanjega spora?

Da, to je pomembno razumeti, saj je neizpolnjevanje teh dveh sporazumov v bistvu pripeljalo do vojne. Od l. 2014 naj bi obstajala rešitev spora, sporazum iz Minska. Septembra 2014 je bilo očitno, da UKR vojska zelo slabo vodi vojno proti separatistom, čeprav ji je svetoval Nato. Nenehno so se pojavljale napake. Zato se je morala septembra 2014 strinjati s Sporazumom iz Minska I. To je bila pogodba med UKR vlado in predstavniki samooklicanih republik Doneck in Lugansk z evropskimi in RUS garantnimi silami.

Dvojna igra EU in ZDA

V: Kako sta takrat nastali ti dve republiki?

Da bi to razumeli, se moramo vrniti nekoliko nazaj v zgodovino. Jeseni 2013 je EU želela skleniti trgovinski in gospodarski sporazum z UKR. EU je UKR ponudila jamstvo za razvoj s subvencijami, izvozom in uvozom itd. UKR oblasti so želele skleniti sporazum. Vendar to ni šlo brez težav, saj sta bila UKR industrija in kmetijstvo po kakovosti in izdelkih usmerjena v RUS. Ukrajinci so razvijali motorje za RUS letala in ne za evropska ali ameriška. Industrija je bila na splošno usmerjena na Vzhod in ne na Zahod. Na področju kakovosti je UKR težko konkurirala evropskemu trgu. Zato so oblasti želele sodelovati z EU in hkrati ohraniti gospodarske odnose z RUS.

V: Ali bi bilo to mogoče?

RUS z UKR načrti ni imela težav. Vendar je dolgoročno želela ohraniti gospodarske odnose z UKR. Zato je predlagala sklenitev dveh sporazumov s tristransko delovno skupino: sporazum med UKR in EU ter sporazum med UKR in RUS. Cilj je bil zajeti interese vseh strank. Evropska unija je zahtevala, da UKR izbere med RUS in EU. UKR je nato zaprosila za obdobje mirovanja in prekinitev celotnega postopka. Nato EU in ZDA niso igrale poštene igre.

V: Zakaj?

Zahodni tisk je objavil naslov: “RUS izvaja pritisk na UKR, da bi preprečila pogodbo z EU”. To je bila laž. Ni bilo tako. UKR vlada je še vedno izražala zanimanje za pogodbo z EU, vendar je želela več časa za razmislek in temeljito preučitev rešitev tega zapletenega položaja. Toda EU mediji so pisali drugače. Naslednji dan so se na Majdanu v Kijevu pojavili desničarski skrajneži z zahoda države. Vse, kar se je tam dogajalo z odobritvijo in podporo Zahoda, je grozljivo. Vendar pa vsega tega sedaj ne moremo obravnavati.

V: Kaj se je zgodilo po strmoglavljenju demokratično izvoljenega predsednika Janukoviča?

Nova začasna vlada, ki je nastala iz nacionalistične skrajne desnice, je kot svoj prvi uradni akt takoj spremenila zakon o uradnem jeziku v UKR. To tudi dokazuje, da ta prevrat ni imel nobene zveze z demokracijo; vstajo so organizirali nacionalisti, in sicer pripadniki trde linije, pri tem neonacisti. Ta sprememba zakona je na RUS govorečih območjih povzročila pravi vihar. Velike demonstracije proti jezikovnemu zakonu so bile organizirane v vseh mestih na jugu države, v Odesi, Mariupolu, Donecku, Lugansku, na Krimu itd. UKR oblasti so se na to odzvale zelo množično in brutalno ter uporabile vojsko. V kratkem času so bile razglašene proruske avtonomne republike v Odesi, Harkovu, Dnipropetrovsku, Lugansku, Donecku in drugih mestih. Ti boji so bili zelo brutalni. Ostali sta dve, Doneck in Lugansk, ki sta se razglasili za avtonomni republiki.

V: Kako so legitimirali svoj status?

Maja 2014 so izvedli referendum. Želeli so samostojnost, kar je zelo, zelo pomembno. Če pogledate medije v zadnjih mesecih, vedno govorijo o separatistih. Toda to je že 8 let popolna laž. Vedno so govorili o separatistih, kar je popolnoma napačno, saj so se na referendumu vedno jasno in nedvoumno zavzeli za avtonomijo znotraj Ukrajine, želeli so tako rekoč švicarsko rešitev. Bili so avtonomni in so zaprosili RUS za priznanje republik, vendar je RUS vlada pod Putinovim vodstvom to zavrnila. Boj Krima za neodvisnost

V: S tem je povezan tudi razvoj dogodkov na Krimu, kajne?

Ljudje pozabljajo, da se je Krim razglasil za neodvisnega, še preden je UKR postala neodvisna. Januarja 1991, ko je bila ZSSR še vedno na oblasti, je Krim na referendumu izrazil željo, da bi pripadel Moskvi in ne več Kijevu. Tako je Krim postal avtonomna sovjetska socialistična republika. UKR je izvedla referendum le 6 mesecev pozneje, avgusta 1991. Takrat se Krim ni imel več za del UKR. Vendar se UKR s tem ni strinjala. Med l. 1991 in 2014 se je med obema entitetama odvijala nenehna vojna. Krim je imel lastno ustavo in lastne organe oblasti. Leta 1995 je UKR, spodbujena z Budimpeštanskim memorandumom, s posebnimi silami strmoglavila krimsko vlado in razglasila njeno ustavo za neveljavno. Vendar se tega nikoli ne omenja, saj bi to današnji razvoj postavilo v povsem drugačno luč.

V: Kaj so želeli prebivalci Krima?

Pravzaprav so se vedno imeli za neodvisne. Od leta 1995 je Krim upravljal Kijev z dekretom. To je bilo v popolnem nasprotju z referendumom iz leta 1991 in pojasnjuje, zakaj je Krim leta 2014, ko je po nezakonitem državnem udaru na oblast v UKR prišla nova ultranacionalistična vlada, ki je bila popolnoma protirusko usmerjena, izvedel še en referendum. Rezultat je bil zelo podoben tistemu izpred 30 let. Po referendumu je Krim izrazil željo, da bi se pridružil Ruski federaciji. Krim ni osvojila RUS, temveč je prebivalstvo pooblastilo oblasti, da zaprosijo RUS za sprejem. Leta 1997 sta RUS in UKR sklenili tudi sporazum o prijateljstvu, v katerem je UKR zagotovila kulturno raznolikost manjšin v državi. Ko je bila februarja 2014 prepovedana ruščina, je bila to kršitev te pogodbe.

Zdaj je jasno, da če vsega tega ne veste, tvegate, da boste napačno ocenili situacijo.

Nazaj k sporazumu iz Minska. Poleg UKR in avtonomnih republik so bile prisotne tudi sile, ko naj bi zagotovile garancijo, kot sta NEM in FRA na strani UKR in RUS na strani republik. Nemčija, Francija in Rusija so to storile kot predstavnice OVSE. EU pri tem ni sodelovala, to je bila izključno stvar OVSE. UKR je takoj po sporazumu Minsk I začela protiteroristično operacijo proti obema avtonomnima republikama. Vlada je popolnoma ignorirala sporazum in izvedla to operacijo. Toda v Debalcevu je UKR vojska znova doživela popoln poraz. To je bila polomija.

V: Ali je to potekalo tudi ob podpori Nata?

Da, in vprašati se je treba, kaj so pravzaprav tam počeli Natovi vojaški svetovalci, saj so oborožene sile republik popolnoma premagale UKR vojsko. Na podlagi tega je bil februarja 2015 podpisan drugi sporazum, Minsk II. Bila je podlaga za resolucijo Varnostnega sveta ZN. Ta sporazum je torej po mednarodnem pravu zavezujoč: izvajati ga je treba.

V: Ali so to spremljali tudi ZN?

Ne, nikomur ni bilo mar in razen RUS nihče ni zahteval spoštovanja sporazuma Minsk II. Nenadoma se je začelo govoriti le še o “normandijskem formatu”. Vendar je to povsem nepomembno. To se je zgodilo ob praznovanju dneva D junija 2014. Povabljeni so bili veterani vojne, voditelji držav zaveznic, pa tudi predstavniki NEM, UKR in drugih držav. V “normandijskem formatu” so bili zastopani le voditelji držav, avtonomnih republik pa seveda ni bilo. UKR se ni želela pogovarjati s predstavniki Luganska in Donecka. Toda če pogledamo sporazume iz Minska, so ti zahtevali sporazum med UKR vlado in republikami in da se UKR ustava prilagodi. Šlo je za proces, ki naj bi potekal znotraj države, vendar UKR vlada tega ni želela.

V: Vendar so sporazum podpisali tudi Ukrajinci….

J.B.: … da, vendar je UKR vedno želela za problem okriviti RUS. Ukrajinci so trdili, da je RUS napadla UKR in da je zato prišlo do teh težav. Vendar je bilo jasno, da gre za notranji problem. Od leta 2014 opazovalci OVSE niso opazili nobene RUS vojaške enote. Oba sporazuma zelo jasno določata: rešitev je treba najti v UKR. Gre za doseganje določene avtonomije znotraj države, kar lahko reši le UKR. To nima nobene zveze z RUS.

V: Za to je bila predvidena prilagoditev ustave.

Da, točno tako, vendar to ni bilo storjeno. UKR ni naredila niti koraka. Tudi članice Varnostnega sveta ZN niso storile ničesar, nasprotno. Razmere se niso izboljšale.

V: Kako se je obnašala RUS?

Stališče RUS je bilo vedno enako. Želi, da se izvajajo sporazumi iz Minska. V 8 letih tega stališča ni spremenila. V teh 8 letih je seveda prihajalo do različnih kršitev meje, topniškega obstreljevanja itd., vendar RUS nikoli ni izpodbijala sporazuma.

V: Kako je ravnala UKR?

UKR je zakon sprejela v začetku julija ’21. To je bil zakon, ki je določal, da imajo ljudje različne pravice glede na svoje poreklo. Zelo spominja na nürnberške rasne zakone iz leta 1935. Samo pravi Ukrajinci imajo vse pravice, vsi drugi imajo le omejene pravice. Putin se je odzval s člankom, v katerem je pojasnil zgodovinski izvor UKR. Kritiziral je razlikovanje med Ukrajinci in Rusi itd. Članek je napisal kot odgovor na ta zakon. Toda v Evropi so si to nepravilno razlagali kot izjavo, da ne priznava UKR kot države. Šlo je za članek, ki naj bi upravičil morebitno priključitev UKR. Na Zahodu vsemu temu verjamejo, čeprav nihče ne ve, zakaj je Putin napisal članek in kaj v resnici piše v njem. Očitno je, da je bil cilj Zahoda ustvariti čim bolj negativno sliko Putina. Prebral sem članek, je popolnoma smiseln.

V: Ali niso Rusi pričakovali, da bo to komentiral?

Seveda je v UKR veliko Rusov. Nekaj je moral storiti. Če bi ga tiho sprejel, ne bi bilo prav do ljudi (pa tudi z vidika mednarodnega prava, z odgovornostjo zaščite). Vse te majhne podrobnosti so nujno potrebne, sicer ne boste razumeli, kaj se dogaja. Putinovo ravnanje lahko opredelimo le na ta način in vidimo, da je bila vojna vedno bolj izzivana. Ne morem reči, ali je Putin dober ali slab. Toda način, kako ga ocenjujejo na Zahodu, je napačen.

Švica opušča status nevtralnosti

V: Kaj menite o odzivu Švice prejšnji konec tedna?

To je grozno, to je katastrofa. RUS je pripravila seznam 48 “neprijaznih držav” in predstavlja si, da je na njem tudi Švica. To je zdaj res prelomnica, za katero pa je odgovorna sama Švica. Švica je bila vedno “človek na sredini”. Vodili smo dialog z vsemi državami in imeli pogum, da smo se postavili na sredino. Zaradi sankcij vlada histerija. RUS je na te razmere zelo dobro pripravljena, zaradi njih bo trpela, vendar je nanje pripravljena. Toda načelo sankcij je popolnoma napačno. Danes so sankcije nadomestile funkcijo diplomacije. To se je zgodilo z Venezuelo, Kubo, Irakom, Iranom itd. Države niso storile ničesar, vendar njihova politika ni v zadovoljila ZDA. To je bila njihova napaka. Ko sem videl, da so športnikom invalidom prepovedali udeležbo na paraolimpijskih igrah, sem pravzaprav ostal brez besed. To je tako neprimerno. Udarjati po posameznikih, je preprosto zlobno. V isto kategorijo spada tudi izjava francoskega zunanjega ministra, da mora rusko ljudstvo trpeti zaradi sankcij. Vsakdo, ki reče kaj takega, zame nima nobene časti. Začetek vojne ni nič pozitivnega, vendar je takšen odziv preprosto sramoten.

V: Kako gledate na to, da so ljudje na ulicah proti vojni v UKR?

J.B.: Seveda se sprašujem, zakaj je vojna proti Ukrajini hujša od vojne proti Iraku, Jemnu, Siriji ali Libiji? Kot vemo, tu ni bilo sankcij proti agresorju, ZDA, ali tistim, ki so dobavljali orožje, ki je bilo uporabljeno proti civilnemu prebivalstvu. Sprašujem se: kdo izvaja demonstracije za Jemen? Kdo je demonstriral za Libijo, kdo za Afganistan? Ni znano, zakaj so bile ZDA v Afganistanu. Iz obveščevalnih virov vem, da nikoli ni bilo dokazov, da sta bila Afganistan ali Osama bin Laden vpletena v napade 11. septembra 2001, vendar so kljub temu začeli vojno v Afganistanu.

V: Zakaj?

Dan po napadih, 12.9.2001, so se ZDA želele maščevati in so se odločile bombardirati Afganistan. Načelnik štaba ameriških zračnih sil je dejal, da v Afganistanu ni dovolj ciljev. Obrambni minister je v odgovor dejal: “Če v Afganistanu ne bomo imeli dovolj ciljev, bomo bombardirali Irak.” Tega si nisem izmislil, obstajajo viri, dokumenti in ljudje, ki so bili tam. To je realnost, vendar nas propaganda in manipulacija vlečeta na “pravo” stran.

V: Če lahko povzamem, je iz vaših odgovorov postalo jasno, da Zahod že dolgo priliva olje na ogenj in vedno znova provocira Rusijo. Vendar se te provokacije v naših medijih redko odražajo, Putinovi odgovori pa se objavljajo le delno ali ponarejeni, da bi ohranili podobo vojnega hujskača in pošasti.

Moj dedek je bil Francoz, bil je vojak v 1. SV in mi je o tem pogosto pripovedoval. In moram reči, da me histerija in manipulacija ter nereflektirano obnašanje zahodnih politikov danes zelo spominjajo na to, kar me resnično zelo skrbi. Ko vidim, kako naša nevtralna država ni več sposobna zavzeti stališča, neodvisnega od EU in ZDA, me je sram. Potrebujemo bistro glavo in dejstva, ki stojijo za celotnim razvojem. Le tako lahko Švica vodi razumno mirovno politiko.

G. Baud, hvala za intervju. Intervjuval Thomas Kaiser

— Izvirno objavo se dobi samo v tekst obliki in v nemščini na https://zeitgeschehen-im-fokus.ch/…/nr-4-vom-15-maerz…, prevod pa je na FB, od trenutno neznanega zaslužnega za prevod, pridobil Miloš Ivančič, ki se prevajalcu zahvaljuje, mi pa tudi.

—

SEMENA UNIČENJA: NADZOR PREBIVALSTVA

Do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, podprti z novim vplivom STO in popolno podporo Bele hiše, so se genski semenski velikani začeli vidno opijati z možnostmi prevzema svetovne oskrbe s hrano. Vsi so mrzlično delali na novi tehnologiji, ki bi jim omogočila prodajo semena, ki se ne bi razmnoževala.

Proces je bil kmalu znan kot semena “Terminator”

Ne glede na to, da je bila velika večina svetovnih kmetov prerevnih, da bi si privoščili Monsantovo licenco za GSO in druge pristojbine za semena, so semena kmetje ponovno uporabljali že tisočletja.

Če bi kmetje poskušali shraniti semena ob žetvi za prihodnje pridelke, semena, ki jih pridelajo te rastline, ne bi zrasla…Kot je rekel nek kritik: “Človek bo z eno široko, drzno potezo roke nepovratno zlomil cikel od semena do rastline do semena, cikel, ki podpira večino življenja na planetu. Brez semena, brez hrane…razen če kupite še več semena.”

Semena koruze, soje ali bombaža Terminator so bila gensko spremenjena, da bi “se samouničila” po eni sezoni žetve. Vgrajeni gen je proizvedel toksin tik preden je seme dozorelo, pri čemer bi se v vsakem semenu rastlinski zarodek samouničil. Seme Terminator bi kmetom samodejno preprečil, da bi shranili in ponovno uporabili seme za naslednjo letino. Tehnologija je bila čudovito sredstvo za uveljavljanje pravic in pristojbin za patente Monsanta ali drugih GSO, zlasti v gospodarstvih v razvoju, kjer so bile patentne pravice malo spoštovane.

Druga, tesno povezana tehnologija, ki je imela prednostno financiranje raziskav in razvoja s strani genskih multinacionalk v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, so bila semena T-GURT, druga generacija Terminatorja.

T-Gurts ali tehnologije za omejevanje genetske uporabe lastnosti so dobili vzdevek “Traitor – Izdajalec”, kar pomeni sklicevanje na značilnosti rastlinskih lastnosti uporabljene genetske tehnologije.

Tehnologije Traitor so se zanašale na nadzor ne le plodnosti rastline, temveč tudi njene genetske značilnosti.

Rast rastline je mogoče nadzorovati z uporabo ali zadržanjem kemičnega induktorja.

GSO pridelek riža ali koruze bi bil odporen na določene nadloge ali škodljivce šele po uporabi določene kemične spojine, ki bi bila na voljo samo pri Monsantu, Syngenta ali drugih lastnikih patentnih pravic za določena semena traitor. Kmetje, ki bi poskušali kupiti seme na “nezakonitem” trgu semen, ne bi mogli dobiti posebne kemične spojine, potrebne za “vklop” gena za odpornost rastline.

Tehnologija Traitor je ponudila edinstveno priložnost, da se Monsantu in ostalim odpre popolnoma nov trg za prodajo svojih agrokemikalij. Poleg tega je bil Traitor cenejši za proizvodnjo kot zapletena semena Terminatorja.

Dejstvo o tehnologijah Traitor, ki ni bilo široko objavljeno, je bilo, da je bilo z njimi mogoče razviti tudi GSO rastline, ki jih je bilo treba “vklopiti”, da bi rasle ali postale rodovitne.

Ena študija je ugotovila, da ima novoustanovljena Syngenta 11 novih patentov. Ti patenti so dovoljevali “genetsko modifikacijo osnovnih pridelkov, ki bodo proizvedli rastline, ki so nagnjene k boleznim (razen če jih ne zdravimo s kemikalijami); nadzor nad plodnostjo pridelkov; nadzor nad cvetenjem rastlin; nadzor nad tem, kdaj pridelki začnejo rasti; nadzor nad staranjem pridelkov.”

Težko je bilo razumeti posledice tehnologije Terminator in Traitor v rokah velikanov GSO v kmetijstvu. Prvič v zgodovini so trem ali štirim zasebnim multinacionalnim semenskim podjetjem omogočili, da svetovnim kmetom narekujejo pogoje za njihovo seme.

Večja podjetja za genska semena so v dogovoru z vlado ZDA začela uporabljati vse bolj prisilne taktike, da bi silila GSO semena v grlo svetovnega prebivalstva, zlasti v državah v razvoju. Med svojimi tehnikami prepričevanja so podjetja za genetsko seme uporabljala podkupovanje, prisilo in nezakonito tihotapljenje njihovih semen GSO v državo za državo, da bi “širila evangelij odrešenja GSO”.

Leta 2002 je State Department vsem svojim agencijam za pomoč naročil, naj delujejo kot mednarodni policisti. Vladna agencija USAID jim je naročila, naj nemudoma poročajo o vsakem nasprotovanju uvozu GSO hrane v državi prejemnici. Če so ugotovili, da je to motivirano za trgovino, se je ameriška vlada zatekla k STO ali k grožnji s sankcijami STO proti državi prejemnici pomoči, običajno močno grožnjo revnim državam.

Da bi pomagali Monsantu, DuPont in drugi ameriški semenski velikani širijo GSO semena. Ameriško zunanje ministrstvo in ameriško ministrstvo za kmetijstvo sta se uskladila, da bi zagotovila nujno pomoč zaradi lakote v obliki gensko spremenjenih presežnih surovin ZDA, praksa, ki so jo obsodile mednarodne humanitarne organizacije, saj je uničila lokalno kmetijsko gospodarstvo države v procesu odpiranja novih trgov za Monsanto in prijatelje.

USAID je pooblastil, da organizacije za pomoč v hrani s sedežem v ZDA pošiljajo samo žito, ki ga zagotovi USAID, kar je pomenilo gensko spremenjeno žito ZDA.

Jasna strategija Monsanta, Dow, DuPont in vlade Washingtona, ki jih je podpirala, je bila uvedba GSO semen na vseh koncih sveta, s prednostjo nemočnih, visoko zadolženih afriških in drugih držav v razvoju ali držav, kot sta Poljska in Ukrajina, kjer je bil vladni nadzor minimalen, korupcija v uradništvu pa ogromna.

Ko so posajena, bi se semena hitro razširila. Pozneje bi bile multinacionalke za semena GSO z grožnjami s sankcijami STO sposobne prevladovati pri oskrbi s semeni na večjih rastočih območjih planeta, da bi dajale ali zavračale sredstva za preživetje, kot se jim zdi primerno. V obveščevalnem jeziku se je takšna sposobnost imenovala moč “strateškega zanikanja”.

Potencialnemu sovražniku ali tekmecu bi bil odrečen strateški vir – energija ali, v tem primeru, hrana – ali bi mu grozila zavrnitev, razen če bi privolil v določene zahteve politike tistih, ki nadzirajo vir.

V San Diegu je majhno zasebno biotehnološko podjetje Epicyte septembra 2001 sklicalo tiskovno konferenco. Novinarjem so sporočili, da so razvili neverjetno GS rastlino, kontracepcijsko koruzo. Iz žensk, ki so obolele za redko boleznijo,imenovano imunska neplodnost, so odvzeli protitelesa, izolirali gene, ki urejajo nastajanje teh protiteles, nato pa s tehnikami genskega inženiringa vstavili te gene v seme navadne koruze. “V topli gredi imamo vse polno koruze, ki proizvaja protitelesa za spermo,” se je hvalil Mitch Hein, predsednik podjetja Epicyte.

Močni elitni krogi Združenih držav so podprli uvedbo gensko spremenjenih semen v svetovno prehranjevalno verigo kot strateško prioriteto. Ta elita ni vključevala samo fundacije Rockefeller in Ford ter večino drugih ustanov, povezanih z velikim zasebnim družinskim bogastvom najbogatejših ameriških družin. Vključeval je tudi ameriško zunanje ministrstvo, svet za nacionalno varnost, ameriško ministrstvo za kmetijstvo, pa tudi vodilne politične kroge Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, skupaj z agencijami Združenih narodov, vključno s WHO in FAO.

Ljudje iz Rockefellerjeve fundacije so bili smrtno resni, v svoji želji, da bi rešili svetovni problem lakote s svetovnim širjenjem GSO semen in pridelkov, le njihova domnevna metoda za to je bila usmerjena k rešitvi na strani ponudbe in ne na strani povpraševanja. Nameravali so omejevati populacijo tako, da so sledili samemu človeškemu reprodukcijskemu procesu.

Za vse skeptike, ki dvomijo v njihov namen, so morali le pogledati delo fundacije s Svetovno zdravstveno organizacijo Združenih narodov v Mehiki, Nikaragvi, na Filipinih in drugih revnejših državah v razvoju. Fundacija je tiho financirala program Svetovne zdravstvene organizacije za “reproduktivno zdravje”, ki je razvil inovativno cepivo proti tetanusu. Odločitev ljudi v Rockefellerjevi fundaciji ni bila neposredna. Prav tako niso mogli trditi, da se ne zavedajo resnične narave financiranja svojih raziskav. Od leta 1972 so sodelovali z raziskovalci SZO pri razvoju novega dvojnega cepiva, hkrati pa je fundacija financirala raziskave na drugih biotehnoloških področjih, vključno z gensko spremenjenimi pridelki.

V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je po poročilu Global Vaccine Institute WHO nadzirala množične kampanje cepljenja proti tetanusu v Nikaragvi, Mehiki in na Filipinih. Comite Pro Vida de Mexico, rimskokatoliška laična organizacija, je postala sumljiva glede motivov programa WHO in se odločila testirati številne viale cepiva in ugotovila, da vsebujejo človeški horionski gonadotropin ali hCG. To je bila nenavadna komponenta za cepivo, namenjeno zaščiti ljudi pred “lock-jaw”, ki nastane zaradi okužbe ran na nohtih ali drugem stiku z določenimi bakterijami, ki jih najdemo v tleh. Bolezen tetanusa je bila resnično, precej redka.

Zanimivo je bilo tudi, ker je bil hCG naravni hormon, potreben za vzdrževanje nosečnosti. Vendar pa je v kombinaciji z nosilcem tetanusnega toksoida spodbudil tvorbo protiteles proti hCG, zaradi česar ženska ne more vzdrževati nosečnosti, kar je oblika prikritega splava. Podobna poročila o cepivih s hormoni hCG so prišla s Filipinov in Nikaragve.

Organizacija Comite Pro Vida je potrdila še nekaj zanimivih dejstev o programu cepljenja SZO. Cepivo proti tetanusu so dajali le ženskam v rodni dobi med letom 15 in 45. Niso ga dajali moškim ali otrokom. Poleg tega so ga običajno dajali v seriji treh cepiv v razmaku le nekaj mesecev, da bi zagotovili, da imajo ženske dovolj visok odmerek hCG, čeprav je ena injekcija proti tetanusu trajala vsaj deset let. Prisotnost hCG je bila jasna kontaminacija cepiva. Nobeni od žensk, ki so prejele cepivo proti tetanusu hCG, niso povedali, da vsebuje sredstvo za splav. SZO je to očitno tako nameravala.

Pro Vida je kopal dlje in izvedel, da je Rockefellerjeva fundacija v sodelovanju s Svetom za prebivalstvo Johna D. Rockefellerja III, Svetovno banko, Razvojnim programom ZN in Fordovo fundacijo ter drugimi že 20 let sodelovala s SZO pri razvoju cepiva proti plodnosti z uporabo hCG pri tetanusu kot tudi z drugimi cepivi.

Ugledna britanska medicinska revija, The Lancet, je v članku 11. junija 1988 z naslovom “Klinična testiranja cepiva za kontracepcijo WHO” potrdila ugotovitve Comite Pro Vida de Mexico. Zakaj “nosilec” tetanusnega toksoida? Ker človeško telo ne napada lastnega naravno prisotnega hormona hCG, je treba telo preslepiti, da hCG obravnava kot napadalnega sovražnika, da bi razvilo uspešno cepivo proti plodnosti, ki uporablja protitelesa hCG.

Zmanjšanje števila prebivalstva in gensko spremenjeni pridelki so bili očitno del iste široke strategije: drastično zmanjšanje svetovnega prebivalstva.

Pravzaprav je šlo za prefinjeno obliko tega, kar je Pentagon poimenoval biološko vojskovanje, ki je bilo objavljeno pod imenom “reševanje svetovnega problema lakote”.

Neusmiljena podpora vlad ZDA in Združenega kraljestva globalnemu širjenju gensko spremenjenih semen je bila dejansko izvajanje desetletne politike Rockefellerjeve fundacije od tridesetih let prejšnjega stoletja, ko je financirala nacistične raziskave evgenike – tj. množično zmanjšanje prebivalstva, in nadzor nad rasami temnejše polti s strani anglosaksonske bele elite. Kot so videli nekateri od teh krogov, je bila vojna kot sredstvo za zmanjšanje prebivalstva draga in ne tako učinkovita.

Kot odraža razpravo v višjih vojaških krogih ZDA, je podpolkovnik Robert P. Kadlec, USAF, s Visoke šole za vesoljsko doktrino, raziskave in izobraževanje, razpravljal v knjigi, napisani v 90. letih prejšnjega stoletja, Battlefield of the Future, o biološkem potencialu gensko spremenjenih pridelkov. Biološko orožje na osnovi GSO je označil kot stroškovno učinkovito orožje za množično uničevanje.

Kadlec je nato izjavil, da “Uporaba biološkega orožja pod krinko endemične ali naravne bolezni daje napadalcu možnost verjetnega zanikanja. V tem kontekstu biološko orožje ponuja večje možnosti za uporabo kot jedrsko orožje.”

Študija Britanskega zdravniškega združenja iz leta 2004 je ugotovila, da je svet morda le nekaj let oddaljen od “strašljivega biološkega orožja, ki bi lahko ubil samo ljudi določenih etničnih skupin”, pri čemer se navaja napredek v “tehnologiji genetskega orožja”.

“V skušnjavi smo, da rečemo, da nihče pri zdravi pameti ne bi nikoli uporabil teh stvari”, je pripomnil biofizik Univerze Stanford, profesor Steven Block, človek z dolgoletnimi osebnimi izkušnjami s tajnimi Pentagonskimi in vladnimi biološkimi raziskavami. “Ampak,” je dodal Block, “niso vsi pri zdravi pameti.”

V začetku leta 2006 se je zdelo jasno, da je pet ali šest velikanskih multinacionalk za perutninsko kmetijstvo, pet s sedežem v ZDA ter ena s sedežem na Tajskem in Belo hišo, začelo industrializirati večino svetovne proizvodnje piščančjega mesa, glavnega vira mesnih beljakovin za velik del planeta, zlasti v Aziji.

V nekaj več kot dveh desetletjih je znanost o gensko spremenjenih organizmih omogočila majhni peščici zasebnih globalnih kmetijskih podjetij – od tega tri s sedežem v Ameriki -, da si zagotovijo pomembno oporo in patentne pravice za svetovno proizvodnjo tako bistvenega krmnega žita, riža, koruze, soje in kmalu pšenice.

Leta 1980 je vrhovno sodišče Združenih držav Amerike v odločitvi 5-4, Diamond proti Chakrabartyju, razglasilo, da je “vse pod soncem, kar naredi “človek”, mogoče patentirati.

Zmanjševanje populacije in gensko spremenjeni pridelki so bili del iste široke strategije: drastično ciljno zmanjšanje svetovnega prebivalstva – genocid – sistematična odprava celotnih skupin prebivalstva je bila posledica namerne politike, razglašene pod imenom “reševanje svetovnega problema lakot

Prevod

Iztok M.

Resnica – prva žrtev vojne in 10 strategij manipulacije množičnih medijev

Noam Chomsky, eden najuglednejših intelektualcev, ki jih danes živi, je sestavil seznam 10 strategij manipulacije množičnih medijev.

Posvetite pet minut temu in ne bo vam žal.

Pa če gre le za širjenje lastnega znanja.

1- Strategija odvračanja pozornosti

Osnovni element družbenega nadzora je strategija odvračanja pozornosti, ki je preusmeriti pozornost javnosti od pomembnih vprašanj in sprememb, o katerih odločajo politične in gospodarske elite Eden, s tehnologijo poplave ali poplave co Nenehne motnje in nepomembne informacije.

Strategija diverzije je bistvena tudi za preprečevanje, da bi javnost zanimala za bistvene vpoglede v znanost, ekonomijo, psihologijo, nevrobiologijo in kibernetiko. Pozornost javnosti je odvračana od resničnih družbenih vprašanj, ki jih držijo v ujetništvu vprašanj, ki v resnici niso pomembna.

Zaposlite javnost, zaposlen, zaseden, brez časa za razmišljanje, nazaj na kmetijo kot ostale živali (citirano v besedilu “tiho orožje za tihe vojne”).

2- Ustvarite probleme in nato ponudite rešitve.

Ta metoda se imenuje tudi “rešitev za reakcijo problemov”. Nastane problem, “situacija”, ki naj bi izzvala določen odziv javnosti, z namenom, da je to spodbuda za dejanja, ki jih želite sprejeti. Na primer: izzivati ali stopnjevati nasilje v mestih ali organizirati krvave napade s ciljem, da javnost zahteva varnostne zakone in politike na račun svobode. Ali: ustvarjanje gospodarske krize, da bi ljudje sprejeli erozijo socialnih pravic in razgradnjo javnih storitev kot nujno zlo.

3 – Strategija povprečnosti.

Da bi ljudje sprejeli nesprejemljiv ukrep, je dovolj, da ga uveljavljajo postopoma, s kapljicami, več let. Tako so se v desetletjih 80-ih in 90-ih uveljavile radikalno nove družbeno-ekonomske razmere (neoliberalizem): minimalna država, privatizacija, prekarnost, množična brezposelnost, plače, ki nimajo dostojnega dohodka m pošteno zagotovljene, torej številne spremembe, ki bi sprožile revolucijo, če bi se uporabljale naenkrat.

4- Strategija zavlačevanja.

Drug način za uveljavljanje nepriljubljene odločitve je, da jo označite kot “bolečo in potrebno” za pridobitev javnega sprejemanja za prihodnjo uporabo. Lažje je sprejeti bodočo žrtev, kot pa takojšnjo. Prvič, ker trud ni tako velik. Drugič, ker javnost, množice, vedno naivno upajo, da bo “jutri vse bolje” in da bi se lahko izognili potrebnim žrtvam. Občinstvu daje več časa, da se prilagodi misli o spremembah in odstopi, da jo sprejme, ko pride čas.

5- Govorite s publiko kot otroci.

Večina reklam usmerjenih v širšo javnost govor, argumente, like in še posebej otroški ton, ki pogosto meji na šibkost, kot da je gledalec bitje nekaj let ali pa bi bil umski učenjak odraščanja. Bolj ko poskušaš prevarati gledalca, bolj uporabljaš otročji ton. Zakaj? Zakaj? “Če nekdo osebo naslavlja, kot da je stara 12 let ali mlajša, na podlagi sugestibilnosti, bo z nekaj verjetnosti imel odziv ali reakcijo, ki je tako malo kritična kot odziv osebe, ki je stara 12 let. stari leta ali mlajši (glej Tiho orožje za tihe) vojne”).

6- Uporabljajte čustveni vidik veliko bolj kot odsev.

Izkoriščanje čustev je klasična tehnika, s katero lahko dosežemo zaključek v racionalni analizi in na koncu v kritičnem smislu posameznika. Še več, z uporabo emocionalnega registra lahko odprete dostopna vrata v podzavest, da vsadite ali vbrizgate ideje, želje, strahove in strahove, prisile ali vzbujate vedenje.

7- Ohranite občinstvo v nevednosti in povprečnosti.

Da javnost ne more razumeti tehnologij in metod, ki se uporabljajo za njihov nadzor in suženjstvo.

“Kvaliteta izobraževanja, ki se daje nižjim razredom, mora biti čim slabša in povprečna, da se razdalja načrtovanja nevednosti med nižjimi in višjimi razredi od nižjih razredov ne preplavi. “ckt lahko in bo postal. “”

8- Spodbujajte javnost, da se zadovolji s povprečnostjo.

Javnost naj bi verjela, da je modno biti neumen, vulgaren in neveden.. .

9- Okrepite samopregledovanje.

Da posameznik verjame, da je za svojo nesrečo kriv izključno sam, zaradi njegove neustrezne inteligence, spretnosti ali truda. Namesto da bi se upiral ekonomskemu sistemu, posameznik razvrednoti sebe in krivi sebe, kar pa ustvari samozadovoljen dolg.

10- Poznati ljudi bolje, kot poznajo sebe.

V zadnjih 50 letih je hiter napredek v znanosti privedel do naraščajoče vrzeli med znanjem javnosti in tistim, ki si ga vladajoče elite lastijo in uporabljajo. Zahvaljujoč biologiji, nevrobiologiji in uporabni psihologiji, ima “sistem” napredno znanje o ljudeh, tako v fizični kot duševni obliki. Sistem je uspel poznati normalnega človeka bolje, kot pozna samega sebe. To pomeni, da v večini primerov sistem izvaja več nadzora in moči nad posameznikom kot posameznik nad samim seboj.

Skupnostno naročanje hrane OSKRBOVALNICA Posvojimo kmeta končno na lastnem portalu , juheehe

V času, ko se zdi, da je več stvari narobe kot tistih prav in čeprav sem zaradi poškodbe po smučanju za dlje časa privezan v glavnem na posteljo, še toliko bolj z veseljem sporočam, da je napočil čas za naslednji korak, za optimizacijo poteka naročanja živil.
Uporabo dosedanjih, vse manj zanesljivih google naročilnic končno nadomeščamo z lastnim spletnim portalom za Skupnostno naročanje OSKRBOVALNICA Posvojimo kmeta in s tem omogočamo prijaznejšo uporabniško izkušnjo:

• odpade nenehno vpisovanje osebnih podatkov in zmanjša se možnost napak.
• pridobimo večjo preglednost in primerljivost med ponudbo.
• lažje in bolj učinkovito predstavimo ponudbo in ponudnike.
• pohitrimo in optimiramo administracijo.
• omogočimo možnost vključevanja več ponudbe oz. ponudnikov.
• omogočimo hkratno souporabo za več različnih lokalnih dostav in ponudnikov.

Portal OSKRBOVALNICA Posvojimo kmeta smo razvili z namenom :

• da omogočimo pogoje za pridružitev k svetovnim trendom samoorganiziranja prebivalstva za trajnostno samopreskrbo s kvalitetno hrano,
• za viden prispevek k ohranitvi malega slovenskega kmeta kot nosilca naše skupne prehranske varnosti,
• za viden prispevek k ohranjanju lokalnih tradicij in običajev, stika s predniki in izročilom ter lokalne identitete vpričo uničujočih globalističnih trendov uniformiranja potrošnikov in siceršnjega načina življenja,
• odkupa večjih količin pridelkov in izdelkov slovenskega kmeta in s tem zagotovitev poštenih cen zanj, kot tudi dostopnih cen za naročnike-potrošnike,
• lažjega dostopa do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov ter s tem prehransko verigo z manj odpadki,
• vzpostavljanja neposrednega stika med potrošnikom in ponudnikom, s tem možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih ter vzpostavljanja njunih zaupljivih odnosov,
• možnosti načrtovanja pridelave in s tem postopnega zagotavljanja popolne samooskrbe,
• brezplačnega vključevanja lokalnih organizacij in skupin vseh regij za vzpostavitev vseslovenske samooskrbne mreže ,
• spodbuditve novih ekonomskih modelov na osnovi lokalizacije in omejevanja absurdov samodestruktivne globalne tržne ekonomije,
• uvajanja lokalnih prehrambenih sistemov za obnavo tal, ekosistemov in biotske raznovrstnosti, za možnost novih delovnih mest,
• ozaveščanja svetosti življenja vseh živih bitij (mikrobi, rastline, živali in ljudje)

Portal OSKRBOVALNICA Posvojimo kmeta:

• je sasmostojna, apolitična ljudska platforma, s katero bomo upravljali tisti, ki delamo na projektu
• omogoča samostojnost lokalnih organizacij in skupin pri oskrbi z kakovostno hrano
• zagotavlja resnični potencial rasti in razvoja ob samostojnem samoorganiziranju potrošnikov po lokalnih skupinah

Kako v svoji lokalni skupnosti uporabiti Portal OSKRBOVALNICA Posvojimo kmeta?

1. korak: Postanem član skupnostnega naročanja hrane
2. korak: Formiranje ekipe
3. korak: Vzpostavitev operativnih pogojev za delovanje, zadolžitve, oprema…,
4. korak: K sodelovanju povabiti pridelovalce in predelovalce hrane v lokalnem okolju
5. korak: Se usposobiti in Poskrbeti za osveževanje aktualne lokalne ponudbe dobrin na portalu
6. korak: Vzpostaviti točke dostave in prevzema

Vabljeni, pridružite se k Skupinskemu naročanju

Eko JABOLK, soka, kisa in vina sadjarstva Pavlič

Eko mlevskih izdelkov, konopljinih proteinov, oluščenih semen konoplje z biodinamične kmetije Jamnik

EKO suhega kakija, suhih fig in hruške s kmetije Marima

medu in čebeljih pridelkov čebelarstva Ferenčak iz Brežic

Eko mlevskih izdelkov, žit in SEMENSKEGA KROMPIRJA s kmetije Kozina

Eko sladkega krompirja, zimskega česna, belega in rdečega zelja , rumene čebule, kislega zelja in repe, suhega fižola, korenja, gomoljne zelene…s kmetije Jagodič

Pomaranč, Limon, kivija, oljčnega olja, suhih fig, Rožičev in mandljev z Visa in Brača

Eko sira Čadrg, mladega sira, albuminske skute iz surovega mleka kmetije “Pr Križarju” iz Čadrga

Eko oljčnega olja s kmetije Grižon

Eko testenin, mlevskih izdelkov, žit, hruškovih ter jabolčnih sokov – Dobrote izpod Špilka

piva pivovarne Volk Turjaški

semen vrtnin slovenske semenarske hiše Amarant

z registracijo na portalu

Oskrbovalnica Posvojimo kmeta https://www.posvojimokmeta.si/oskrbovalnica

Naročila za dostavo Stržišče 11.3.2022 zbiramo do srede 9.3.2022 zvečer ( do 21 ure )