Predavanje ZDRAVJE PREHRANSKIH KULTUR z mag. Mojco Vozel

Hrana za odpornost, moč in dolgoživost preteklih in sodobnih ljudi

  • Kako so naši predniki dosegali zdravje in preživetje.
  • Kaj je značilno za prehranske kulture na ozemlju Slovenije.
  • Zakaj prehranska piramida ne deluje.
  • Katere so najpogostejše napake v sodobni prehrani .


v petek, 11. januarja 2019
, ob 19.00 z mag. Mojco Vozel,
raziskovalke prehranskih kultur,
v Medgen hiši na Rečici ob Savinji.

Vabljeni

Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Advertisements

Fižol; naša kulturna in naravna dediščina

Fižol je zaradi velike prehranske vrednosti in zdravilnih učinkovin v svetovnem merilu daleč najpomembnejša stročnica v vsakodnevni prehrani ljudi.

V genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije hranijo več kot 1000 genskih virov fižola, ki so bili v devetdesetih letih zbrani na območju Slovenije

Fižol; rastlina iz družine metuljnic pa je več kot pomembna beljakovinska hrana, je del naše identitete, del preživetvenih strategij in tudi del naše kulture. Ta  mala zrna različnih velikosti, barv in okusov združujejo tradicijo, kulturo, preteklost in sedanjost …  OHRANIMO FIŽOL z lastnim semenarjenjem

V nadaljevanju nekaj sort ki jih osebno vzgajam na našem vrtu

1.Laški fižol

Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Sejanje / sajenje: 
april
maj
junij
Semena posadimo na stalne grede, ko minejo spomladanske pozebe. Sadimo jih 5 cm globoko in v krogih, kjer so semena medsebojno oddaljena okoli 15 cm
Čas cvetenja: 
julij
avgust
september
Nabiranje: 
avgust
september
oktober
2. Češnjevec. Nizek
Za zrnje, obilno rodi. Nitast .
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Čas setve: Vsake 3–4 tedne od aprila do konca junija.
Sadilna razdalja: Med vrstami 40 cm, med semeni 6–8 cm.
Čas pobiranja pridelka:  Zrnje avgust–september.
Srednje pozen nizki fižol za pisano zrnje. Stroki so ravni in zeleni. Je zelo rodna sorta, primerna za pridelavo zrnja. Zrnje je rumeno s svetlo vijoličnimi in rdečimi lisami. Sejemo ga v vrstice, ne v kupčke.
3. Berggold. Nizek stročji fižol, rumeni tanek strok, obilno rodi.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Tradicionalna evropska sorta. Najzgodnejši nizek fižol, ki dozori v dveh mesecih. Ima zlato rumene, fine okrogle stroke. Tudi za zamrzovanje. Poživi solate. Fižol sadimo na prosto vsake 3-4 tedne od konca aprila do konca julija
4. Češnjevec Visok fižol za zrnje, pisani strok, obilno rodi.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
5.Ribnčan Nizek fižol za zrnje in strok (ko je strok star je nitast), obilno rodi.
Rdeči fižol, ima več imen, mehiški, ledvičkar, Ribnčan. Ima zelo dober okus, obdrži lepo obliko, ko je kuhan, zelo primeren za rižote, solate in mehiške jedi, da močno temno juho, a ga je potrebno dlje kuhat
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Cvetovi so najprej kremaste barve, potem bele in ko ovenijo spet kremasti:
Stroki na rastlini:
“dr. Kristina Ugrinovič iz KISa pravi, da to ni čisto ta pravi Ribnčan, ampak malo izboljšana različica, ki je nastala iz rdečih mehiških fižolov. Tudi ta se množično razmnožuje v Ribnici, je zgodnejši in bolj rodoviten. Ta pravi Ribnčan zori šele v septembru, je polplezalec, saj za rast rabi delno oporo. Navadno je bil med koruzo ali pa v krompirju. Ta pravi Ribnnčan ima poleg rdečkaste barve še temnejše črtice.”
Pravi Ribnčan ima pisana rdečerjava zrna z majhnimi temnimi črticami
Višina:
nizek, v=cca 60-85cm, brez tendence ovijanja
Cvetovi:
beli

Stroki:
zeleni, ploščati,imajo nitke

Zrnje/seme:
rjavo oranžno rdeče, ledvičaste oblike, 100g vsebuje cca 168 suhih zrn

Uporaba v kulinariki:
Stročje: ni primeren za stročje (mehak, a nitkast)

Zrnje:
– Čas kuhanja: s prednamakanjem čez noč se kuha 30min, se ne razkuha. Zrnje spremeni barvo v rdečerjavo.
– Meso kremasto, lupina srednje debela
– Okus dober

6. Top crop. Nizek stročji fižol, zelen debeli in sočen strok, obilno rodi.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Zgoden NIZEK fižol z zelenimi okroglimi stroki. Zelenostročni. Veliki, kakovostni pridelki dolgih in debelih, mesnatih, okusnih, okroglih strokov. Zgodaj zori. Tradicionalna evropska sorta!
Čas setve: april-julij
Čas pobiranja: maj-september
Zeleno stročni. Veliki, kakovostni pridelki dolgih in debelih, mesnatih, okusnih, okroglih strokov. Zgodaj zori. Tradicionalna evropska sorta. Stroki niso nitasti in so zelo okusni. Sejemo
ga v presledkih treh tednov. S tem podaljšamo čas zorenja.
7. Rdeči lišček. Visok fižol za zrnje , .
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Cvetovi:
Beli s pridihom roza barve
Stroki:
zeleni, ploščati, 11,5cm, brez nitkSemena/zrnje:
Zrnje kroglasto, belo z rdečo liso v predelu popka, meja med barvama ostro določena. V 100g= cca 160 zrn

Uporaba v kulinariki:
– Stročje:nima nitk, je pa žilav. Manj primeren za stročje
– Zrnje:

8. Nizek stročji fižol, obilno rodi.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
9. Kafetar. Visok fižol za zrnje in strok, zgodnje in obilno rodi, zgodnji, hitro kuhan, ne povzroča plinov. Podoben tudi Vosceni ledvicar. Morda slednje krajevno ime na Savinjskem za Kafetar
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
10. Nizek fižol za zrnje.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
11. Cipro ali morda Nežika. Nizek fižol za zrnje.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
12. Nizek fižol za zrnje.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
13.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
14. Visok, odporna, nezahtevna, a rodna in trdoživa sorta, stara sorta za strocje in zrnje..
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
15. Barjanec. Dober za stročje, zgoden za visok fižol.
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Zelo dober fižol z dolgimi, širokimi, ploščatimi, rumenimi stroki tipa maslenca, ki pa se relativno hitro polnijo, zato ga je potrebno sproti pobirati. Rodi  v dveh etapah, prvo zgodaj poleti in še jeseni .  V poletni vročini pa ne nastavlja strokov. Zraste visoko.

Stroki so sprva svetlo zeleni, kasneje svetlo rumene barve, dolgi 20 cm, krhki, mesnati, brez niti in odličnega okusa. Zgodnejši stroki se obirajo že konec julija. Zrna so črna, srednje velikosti.

Barianec je toleranten na bolezni, zelo dobro prenaša vročino in sušo in tudi v ekstremnih pogojih daje soliden pridelek. V dobrih letinah so pridelki strokov zelo veliki.

Prednosti pred drugimi sortami:

rani pridelek, odlična rodnost, atraktiven videz – zdravi srednje široki, mesnati rumeni stroki, brez niti do fiziološke zrelosti, odličnega okusa, primeren za svežo porabo in zamrzovanje, dobra odpornost na bolezni in klimatske ekstreme.

16. Limski. Visok fižol
Fotografija osebe Marjan Kogelnik.

Seme kali 7-20 dni. Visok, bujno rastoč (do 4 m), pozen limski fižol, toleranten na vročino. Potrebuje oporo. Posadimo 6 zrn okoli ene oporne palice. Zanimiv tudi v okrasnih posodah na vročih terasah. Stroke redno obiramo, ker s tem spodbujamo rast novih.

V ploščatih, pribl. 7,5 cm dolgih strokih so velika, ploščata, ledvičasta, vijolično-bela semena. Semena imajo okus po kostanjih in masleno teksturo, zato je to idealen fižol za pripravo enolončnic. Semena uživamo sveža ali sušena. Zelo zdrav fižol.

17. Tetovec

Fotografija osebe Marjan Kogelnik.
Fižol tetovec je užitek vsakega vegetarijanca in poslastica za vsakega kuharja, saj služi kot eden glavnih sestavin vseh kuhinj. Ker je poznan v vsakem kotičku sveta, je upravičeno dobil ime kralj fižola.
Je srednje pozni visokifižol za zrnje. Seme je veliko, ledvičaste oblike in bele barve. Odličen zakuhane jedi (pasulj).
Pravi tetovec je širok, dolg, ploščat. Za gravče tavče, prebranac in slično.
18. Čudo Piemonta
Je nizek, zgoden (dozori v 60 dnevih) fižol za stročje in zrnje. Okusni stroki brez niti so ploščati, široki in mesnati, vijolično marmorirani. Pri kuhanju se obarvajo rumeno. Seme je marmorirano (pisano).

Splošno o fižolu

 

Domovina fižola je Južna Amerika. Pred davnimi leti so ga že Indijanci sadili skupaj s koruzo, bučami in konopljo. Uživali so zelenega in posušenega, pa tudi fižolovi listi so bili priljubljeni. V Evropi se prvič omenja leta 1542, Slovenci pa smo ga začeli gojiti v 17. stoletju.

Fižol je danes nenadomestljiva skupina zelenjave. Med povrtninami ima suho fižolovo zrnje visoko energijsko vrednost, saj 100 g vsebuje 335 kalorij. To vrednost predstavljajo ogljikovi hidrati, ki zavzemajo 55 odstotkov od vseh sestavin v zrnu. Lupina suhega zrna je celulozna in težje prebavljiva. Z rednim uživanjem fižolovih jedi telo bogatimo s fosforjem, magnezijem, kalcijem, železom in kalijem. Ker vsebuje fižol malo natrija in veliko kalija, učinkuje diuretično. Vsebuje tudi vitamine iz B skupine, karotin in vitamin C ter vitamin D.

Inki so fižol pridelovali že pred 7000 leti, še posebej v Peruju, Mehiki, Gvatemali in Kostariki. Od tam se je pridelovanje razširilo vse do Kanade in na jugu do Argentine in Čila. Po odkritju Amerike smo ga začeli uporabljati tudi v Evropi. Tu se je pridelava hitro razširila. Odraz tega so številni domači kultivarji.

Lastnosti fižola

Najbolj razširjena vrsta enoletnih zelnatih fižolov je vrsta Phaseolus vulgaris. Korenina fižola prodre v zemljo kar za več kot en meter. Ima tanko steblo, ki se imenuje vit, vse viti grma pa vitje. Fižol cveti belo, rumeno, bledorožnato, rdeče ali vijolično. Plod fižola je rumen, zelen ali pisan strok z nitmi ali brez. Najbolj znani varieteti fižola sta nizki in visoki fižol. Slednjega poznamo tudi kot fižol preklar.

Fižol slabo prenaša vročino in sušo, potrebuje pa toplo in vlažno podnebje. Dobro uspeva na peščeno-ilovnatih tleh. Ustregli mu boste, če boste fižolu vsaj v začetku rasti poskrbeli, da bo imel na voljo veliko svetlobe.

Zanimive sestavine fižola

Rafinoza v fižolu spodbuja rast in aktivnost koristnih bakterij. Fitat v fižolu deluje proti raku, preprečuje nastanek ledvičnih kamnov in oksidaciji. Tudi polifenoli v fižolu so znani kot snovi z antioksidativno aktivnostjo. Poleg tega delujejo proti raku in mutacijam. Izoflavona v fižolu genistein in daidzein, naj bi bila v pomoč pri premagovanju težav v menopavzi, za sestavini fižola kamferol in kvercetin pa velja, da lahko posredno delujeta proti vnetju. Saponine povezujejo z različnimi koristnimi in zaščitnimi vplivi na zdravje s proti glivičnim in proti bakterijskim delovanjem, zniževanjem holesterola ter zaviranja rasti rakavih celic.

Glukokinin v fižolu je pomemben za sladkorne bolnike, saj zmanjšuje količino sladkorja v krvi in seču za 30 – 40 %. Nekatere snovi v fižolu pospešujejo izločanje seča, vežejo, raztapljajo in odvajajo sečno kislino iz telesa, kar je priporočljivo za bolnike, ki imajo težave z ledvicami in mehurjem. Uporaba fižolove moke pomaga pri težavah z nečisto kožo, aknami, ekcemi, lišaji, oteklinami, srbenjem kože in nosečniškimi pegami.
več na https://www.nutris.org/prehr…/zivila-meseca/…/220-fizol.html

Predavanja ODSTIRANJA ZNANJ PREDNIKOV v zimskem ciklu ponovno na Polzeli

 

Predavanja Odstiranja znanj prednikov

 

Spoznanje o  človeku preteklosti oz. naših davnih ali neposrednih prednikih predvsem kot sodelavcih narave

Vse pogosteje posameznki delimo  spoznanje o človeku preteklosti oz. naših davnih ali neposrednih prednikih predvsem kot sodelavcih narave, ki so uspevali živeti v skladu z naravnimi ciklusi, v okolje pa so bili tesno povezani in prilagojeni.

V želji izboljšati okolje se sodobni človek  ne prilagaja okolju, pač okolje prilagaja sebi, s tem si je življenje popolnoma otežil in zapuščino prednikov stlačil pod “primitivizem” ter s tem izgubil identiteto

 

Sleherna krajina ima določene naravne danosti, ki že od nekdaj predstavljajo točke posebnega pomena.  Kvaliteto določene točke posredno razkrivajo materialne sledi različnih kultur, zgodbe, pisni viri in njena energija. Svete točke, razpredene po vsem svetu povezujejo vitalnoenegijske silnice v pokrajini. Točke medsebojno tvorijo pravilna geometrična razmerja in vzorce v obliki trikotnikov ipd. V Nemčiji že več kot petnajst let načrtujejo gradnjo stavb in naselij na podlagi geomantične analize, ki razkrije voitalnoenergijski potencial pokrajine. S tem dosegajo boljše zdravje prebivalcev in okolja.

S predavanji v okviru projekta Odstiranja znanj prednikov želimo spodbuditi lokalne iniciative in trajnostni razvoj z vračanjem, upoštevanjem  naravoverskih tradicionalnih vrednot v odnosu do narave, Zemlje in sočloveka, zavedanje o pravi krajevni,  lokalni, narodnostni in planetarni  identiteti ter soustvarjanje skupne vizije harmoničnega lokalnega okolja in sveta.

 

V zimskem ciklu predavanj ob petkih zvečer na gradu Komenda bomo gostili:

18. 1. – Marjana Kogelnika, pobudnika številnih civilnih iniciativ in organizatorja ciklov predavanj;

25. 1 – Karin Lavin, ustvarjalko in mentorico holističnih pristopov,

1. 2 – Robija Lavina, geomanta, raziskovalca in projektnega svetovalca;

15. 2. – dr. Tadejo Jere Jakulin, izredno profesorico sistemov in turizma na UNESCO UniTwin Univerzi na Primorskem;

22. 2. – Iro Zorka, arhitekta naravne gradnje in permakulture.

 

 

V drugi polovici janurja se torej ponovno vidimo. Najprej pet srečanj na Polzeli pozneje pa še pet v okoliških občinah Tabor, Prebold, Braslovče, Žalec in Vransko.
V sliki najava predavanj v aktualni izdaji občinskega časnika Polzelan

Prispevek sestavila:Marjan Kogelnik, Karin Lavin

SAMOČ in OPOLNOMOČENJE z mrzlo vodo in dihalnimi tehnikami za spoznajo življenja samega in s tem bivanja neomejene svobode

Samozdravljenje so poznala domala vsa tradicionalna ljudstva sveta. Znanje in veščine samozdravljenja je bilo v domeni ožje skupnosti, družine in posameznikov, ki so si morali znati pomagati sami v dani situaciji specifične potrebe. Ker so živeli skladno z naravo so potankoma poznali načine, sredstva in oblike samopomoči. Krasen primer samozdravljenja so poznali tudi naši neposredni izvorni naravoverski predniki – Staroverci, katere je opisoval Pavel Medvešček

Zaradi vseh pravil in pritiskov pa je v telesu sodobnega zahodnega človeka ogromno napetosti. Ker se zaradi tega v telesu ne počutimo več dobro, začnemo »bežat« v mentalni svet.

Osebno sem se zlomil medtem, ko sem se razdajal v raznih “”humanitarnih iniciativah in projektih za lepši svet” ter vmes pozabil nase ter večinoma zavesti prebil zgolj v glavi.

Tako sem tudi jaz sem izkal in probaval razne nacine kako opolnomocati telo in um ter sanirati kakšne težave .
Prakticiral peroksid ( kisikova terapija ) in koloidno srebro ter zeolit in zdravilno glino oralno, konopljine variacije ( endokanabinoidni sistem) oralno, analno, Lugolovo raztopino , orgonite ( zaščita pred tehničnimi sevanji), ozemljevanje, presnojedstvo , striktno eko prehranjevanje, krajsa obdobja postenja , intenzivni trening za tekaški maraton….itd.

Največje efekte v najkrajšem času pa dosegel z dihalnimi vajami in mrzlo vodo.

Domače instant kopanje v ledenici v decembru 2018

Že četrti teden dela po Wim hof metodi mi po zaslugi prijatelja Emila, ki me je uvedel, tako v aprilu 2018 prinaša:

– Miselni tok in verbalizacija je spet tekoča in brez zatikanja
– Manj me mrazi čez dan
– Po menjavi amalgamske zalivke nimam več obremenjujoče toksemije kot sem poprej
– Občutno sem bolj zbran in buden
– Lahko se zanesem na notranjo uro
– Imam več energije
– Slabega počutja in pomanjkanja zraka ni več
– Z zadržkom daha naredim 42 sklecev (pred vadbo sem jih delal po 20-25)
– Tuširanje z mrzlo vodo mi ni noben problem oz. med tem vse bolj uživam razen po glavi (lasišču)
– Prešle so jutranje bolečine križnega dela hrbtenice
– Ne čutim več nobene potrebe po alkoholu (se niti ne spomnim, čeprav tudi poprej lih nisem kaj dost) oz. mi ne paše

 

Menim, da sem spontano saniral tudi staro poškodbo po padcu s kolesom, lajšajo pa se mi tudi efekti krčnih žil.

 

Spoznal sem celo več .

DIHANJE JE VEČ KOT LE IZMENJEVANJE PLINOV – OZAVESTIMO GRACIOZNOST POSAMEZNEGA DIHA

“Z enim samim vdihom vnesemo 10 na 22 atomov, to je število z 22 ničel. Ta ogromna količina surovin iz vesolja se razporeja na vsak kotiček našega telesa, v možganske celice, srca itd. Ko izdihnemo , izpuščamo 10 na 22 atomov, ki prihajajo iz vseh delov našega telesa. To pomeni, da dobesedno izdihavamo dele svojega srca in možganov ter tkiv v ledvicah in tako gledano nenehno in na intimen način delimo naše organe drug z drugim – dobesedno! To ni mišljeno metaforično, v pravem pomenu besede mi drug z drugim nenehno in intimno delimo organe. ” – Deepak Chopra

Zrak, ki ga vdihujemo ne vsebuje le kisik potreben za naše celice, pač pa tudi ti. prano, orgon oz. ORMUS ali z drugimi tradicionalnimi izrazi ( ki, chi, ponekod tudi mana ali sveti duh) poimenovano življensko energijo, od katere je odvisno vse živalsko in rastlinsko ter človeško življenje
Vzporedno z tehniko dihanja torej velja obvezno poglabljati zavedanje o pomenu poglobljenega dihanja.

 

Dihalne vaje z dihanjem na nos imajo lastnost absorbcije Ormusa iz zraka. Po tem smo ne le kisika temveč tudi srebra, zlata in ostalih elementov v Ormusu deležni v obliki ki telesu, zavesti in vsem ravnem našega bitja prinaša več kot si lahko sploh predstavljamo

Uglasiti se s naravnimi elementi in cikli ter pristnostjo, primarnostjo in energijo našega srca in s tem z naravo tako, da le to začutimo kot primarno je bistveno ne le za preživetje pač pa predvsem za spoznajo življenja samega in s tem bivanja neomejene svobode.

Prioritetno zato  nasploh obuditi :
– zamaknjeno čutenje igrivosti otrok
– primarnost nedolžnosti, radovednosti,
– naveze na primarne cikle in naravne elemente,

 

Za pot nazaj domov, k sebi, mimo privzgojenih avtomatiziranih vzorcev dojemanja in delovanja, takšnemu kot se lahko le slutimo, popolnemu celostnemu nepotvorjenemu bitju svetlobe z neposrednim zavedanjem , zaznavo , dojemanjem brez na pamet naučene papagajščine raznih učenj (predvsem duhovnih, ideološko religioznih in tudi znanstvenih…) , ki jim brezpogojno in nekritično sledimo, potrebno predhodno zagotoviti

1.Uglasitev z zemljo
2.Uglasitev na sonce
3.Uglasitev na vodo
4. Uglasitev na zrak

Stik Zrak, voda, sonce in zemlja v Kolpi decembra 2018

Edino z celostnim samozdravljenjem pridobljeno prisebnostjo in ob polnokrvnosti šele lahko pričnemo snovat nekaj lepšega in polnejšega zase in svoje potomce ter planet.
Najprej je treba v ospredje postaviti lastno opolnomočenje, imunost in celostnost, le tako lahko namreč uspemo posledično na katerikoli področju osebnega in skupinskega angažmaja.

Razviti nam je potenciale, o katerih večina sanja, karizmo, odločnost, voljo, neumornost, skupinsko koherenco.

Najti nam je optimalno kombinacijo vedenj in praks za povrnitev celostnega potenciala sposobnega se spoprijemati se z vse bolj zahtevnimi in spremenjljivimi okoliščinami ter doseganja višje ravni ravnovesja na duhovnem, mentalnem , čustvenem in fizičnem aspektu in potem se stvari postavijo v drugačno bilanco
Napol pacienti , osiromašeni in nesrečni ter v neprestani vloge prestrašene žtve pač nismo za kaj drugega kot pa za kanonfuter in poskusne zajcke farmaciji, politiki….in drugim slučajnostnim in sistemskim manipulantom

Biološko-kemicna podlaga dihalnih vaj

Pri ventilaciji – 40 globokih vdihov in izdihov skozi usta se izdiha toliko co2, da zaradi nenadnega pomanjkanja co2 v krvi tudi obilje kisika NE more priti v tkiva in ostane v krvi. Potem sledi dolgo (1 do 3 minute) zadrževanje diha, takrat telo izloči v kri veliko co2 (ki nastaja ves čas), to pa je (ker ga ob zadrževanbju diha ne izločamo) sprožilni signal, da kisika v tkivih manjka in se pospešeno kisik seli iz krvi v organe. Zadrževanju diha sledi globok vdih in zrak se kakih 20 sekund zadrži v pljučih. To je en cikel, sledita lahko še dva, potem se pa se diha normalno.
Ob tem dogodku se sprožijo razni hormoni, kri menda za trenutek postane bolj bazična, skratka, govora je o sprožitvi mehanizma “boj” ali “beg” in telo je, na primer, bolje pripravljeno tudi na mrzlo vodo (ali kako drugo večjo spremembo). Toliko sem pač prebral, in iz tega sledi da pri predolgem hitrem in globokem dihanju človek lahko postane omotičen- ker tkiva dobivajo premalo kisika, v krvi pa je zaradi izdihavanja vse manj co2.
Povzeto po zapisu Dusan Jez a

Kadar ustavimo dihanje in zadržujemo dih ustavljamo tudi vse procese v telesu, tudi staranje.

Na medceličnem nivoju pa prihaja do pospešeno izmenjavo plinov, kar omogoča celično čiščenje in močno dovajanje kisika v celicah. Celice se v Kumbhaki napolnijo s Prano – življensko energijo. Zato smo po praksi Kumbhake popolnoma vitalizirani.

Kadar zadržujemo Kumbhako zavestno, mehansko vplivamo na pospeševanje procesa raztrupljanja in na povečevanje dovajanja kisika in življenjske energije v celicah.

Daljši čas, ko zadržujemo Kumbhako, večji vpliv to ima na:

Povečevanje dihalne kapacitete,
Povečevanje koncentracije,
Umirjanje uma,
Dovajanje kisika v celicah,
Pospeševanje razstrupljanja,
Pomlajevanje vseh tkiv in organov ter upočasnjevanje procesa staranja. Zadrževanje diha povečuje izkoristek kisika, povečuje toleranco na CO2 in stimulira telo, da aktivira mehanizme za prenos kisika.

Bistvo zadrževanja diha na prazna pljuča je znana praksa iz Yoge. Zadrževanje diha (Kumbhaka)

“Kumbhaka je Sanskrtska beseda, ki v prevodu pomeni “zadrževanje diha”.

Je dihalna tehnika, ki se uporablja samostojno ali v kombinaciji z drugimi dihalnimi tehnikami, med prakso asan ali kot priprava za meditacijo. Kumbhaka povečuje toploto v telesu in nudi veliko dobrobiti tako na fizični kot na mentalni ravni.

Kadar ustavimo dihanje in zadržujemo dih ustavljamo tudi vse procese v telesu, tudi staranje. Na medceličnem nivoju pa prihaja do pospešeno izmenjavo plinov, kar omogoča celično čiščenje in močno dovajanje kisika v celicah. Celice se v Kumbhaki napolnijo s Prano – življensko energijo. Zato smo po praksi Kumbhake popolnoma vitalizirani.

Jogijijski spisi pravijo, da vsak človek živi toliko dolgo, koliko mu je določeno število vdihov in izdihov. Jogiji, ki redno izvajajo Kumbhako, transcendirajo čas, zmanjšajo število vdihov in izdihov na minimum in si podaljšujejo življenje. Jogi lahko živi tudi do 200 ali več let. V stanju mirovanja in zadrževanja diha se vsi procesi v telesu upočasnijo, uporabljamo minimalno energije za preživetje in skorajda ustavimo procese staranja.

Obstajajo dve vrsti Kumbhake:

Antah Kumbhaka – zadrževanje po vdihu, na polna pljuča,
Bahya Kumbhaka – zadrževanje na koncu izdiha, na prazna pljuča.
Obstaja še Sahaja Kumbhaka, ki pomeni zadrževanje diha v stanju popolne umirjenosti, kar pomeni, da vdiha in izdiha skorajda ni. Naslednja stopnja je Kevala Kumbhaka, ki je blizu stanja osvoboditve – Samadhi. V tem stanju izvajamo Kumbhako spontano, na katero koli točko vdiha in izdiha.

Danes raziskave kažejo, da je veliko bolezni povezanih z blokadami življenjske energije – Prane v telesu.

Z izmeničnim dihanjem Nadi Shodanam in z Antah Kumbhako omogočamo čiščenje energijskih blokad v telesu in s tem boljši pretok Prane, kar omogoča hitreje zdravljenje že obstoječih bolezni in preperečevanje nastanka novih. Pranajama in Kumbhaka sta še posebej efektivni pri diabetesu, pri različnih avtoimunskih in kožnih bolezni.

Kumbhaka izboljšuje koncentracijo, vitalizira um in telo, čisti toksine in umirja um.

Kumbhako je treba učiti po nekaj mesecih redne vadbe osnovnih dihalnih tehnik kot so: trebušno dihanje, prsno dihanje, polni jogijski dih, Kapalabhati, Ujjayi dih.

Najprej učimo Antah Kumbhako (zadrževanje po vdihu).

Zadrževanje diha more biti vedno prijetna izkušnja. Na začetku zadržujemo dih toliko časa, da nam je še prijetno in spontano. Če začutimo povišan srčni utrip, pomeni da pretiravamo. Pri praksi Kumbhake bi se moral srčni utrip zmanjševati in ne povečevati, um pa umirjati.

S prakso Kumbhake bomo v njej vedno bolj uživali in jo zadrževali dalj.

V Kumbhaki želimo občutiti stanje globoke relaksacije in zavedanja.”

(povzeto po Ana COLJA)

 

ALI JE VISOK PROCENT SATURACIJE TUDI ZADOSTEN POGOJ ZA ZADOSTNO PRESKRBO CELIC S KISIKOM?

A ta kisik je le v krvi , v tkivih pa ga je hkrati lahko se vedno dosti manj ali premalo da bi denimo lahko govorili o kisikovi terapiji. To da pride do omoticnosti gre povezovati s kisikom a ne nujno z prežetostjo kisika v tkivih in celicah.

Kisik ni le najbolj pomemben, temveč tudi najbolj redek element in njegovo pomanjkanje je vzrok za večino kroničnih bolezni sodobnega časa!
Nasičenost kisika v krvi oz. saturacija imam 100% po zadnji meritvi . Vprašanje pa je; ALI JE VISOK PROCENT SATURACIJE TUDI ZADOSTEN POGOJ ZA ZADOSTNO PRESKRBO CELIC S KISIKOM?
“Nasičenost kisika v krvi pove delež zapolnjenosti hemoglobina s kisikom, pri stoodstotni nasičenosti je ves hemoglobin v krvi do konca zapolnjen s kisikom (v krvi se hemoglobin nahaja v eritrocitih, na vsako molekulo hemoglobina pa se lahko vežejo do štiri molekule kisika). Če smo zdravi in normalno dihamo, se v pljučih kri napolni s kisikom praktično do roba – nasičenost kisika je v arterijski krvi normalno nekje med 95 in 100 odstotki. Arterijska kri potuje do tkiv, kjer se del kisika porabi (zanimivo, da tkiva ne “podihajo” vsega kisika iz krvi, ampak le približno eno četrtino) in nasičenost venozne krvi, ki prihaja nazaj v pljuča, je le še približno 70 odstotkov”
“Kisik omogoča pretvorbo hrane (glukoze) v energijo življenja, ki jo potrebujemo za gibanje, prebavo in presnovo, dihanje, srčni utrip, toploto …
Pomanjkanje kisika v tkivih, ki ga opredeljuje pojem hipoksije, je eden od najbolj pogostih vzrokov ali posledica velikega števila bolezni. Torej je treba zagotoviti zadostno količino kisika v periferna tkiva in celice, kar zagotovi njihovo preživetje, okrevanje in dobro delovanje.
Kisik je nujno potreben za odstranjevanje odpadnih snovi, ki nastanejo v telesu. Več kisika v vsaki celici omogoča oksidacijo škodljivih snovi in s tem prepreči, da le te z odpadki ne zadušijo lastnih celic.”
Kisik je nujno potreben za srce in možgane, ki imajo konstantno in povečano potrebo po njem.
Kisik izboljša zmogljivost in aktivnost nevronov ter poveča vse mentalne sposobnosti.
Po mnenju nekaterih raziskovalcev je kisik eden od načinov za preprečevanje demence in nevrodegenerativnih bolezni (Alzheimerjeva bolezen).
Vzrok zmanjšane oskrbe srca in možganov s kisikom, je ponavadi zaradi zadrževanja v zaprtih prostorih, v zmanjšani količini kisika v zraku v mestih ter povečani količini ogljikovega monoksida …
Z zagotavljanjem dodatnega kisika našim celicam se poveča budnost, mentalne sposobnosti, spomin in inteligenca, hkrati pa zmanjšamo možnost srčnega napada ali kapi.
Zmanjša se tudi možnost za razvoj demence, dodatek kisika pa povečuje možnosti za zdravljenje alkoholizma, saj povečuje izločanje strupenih snovi iz telesa, ki jih ni mogoče enostavno izločiti preko znoja.

“Posledice oksidativnega stresa
Blage oblike oksidativnega stresa so pospešeno staranje kože, slabšanje imunskega sistema, zmanjšanje telesnih sposobnosti in vplivi na živčni sistem. Hujše oblike povečane količine prostih radikalov in s tem oksidativnega stresa pa lahko vodijo v povečanje tveganja za razvoj rakastih obolenj, bolezni srca in ožilja, ateroskleroze in podobnih težjih obolenj. Pri vsem tem pa je najhujše, da na kratek rok kakšnih bistvenih sprememb sami ne opazimo. Celice začnejo počasi »rjaveti« in odmirati. Šele ko nastopijo resne težave pa jih opazimo tudi sami, velikokrat prepozno. Ko celica enkrat ni sposobna sama popraviti škode, ki nastane zaradi delovanja prostih radikalov, se degenerira oziroma propade. Škodljivo delovanje oksidativnega stresa lepo opazimo tudi v naravi kot je rja na železu ali pri potemnjenem ogriženem jabolku. Enako rjavijo naše celice, ne da bi to opazili.”

In takole nasplosno o učinku poglobljenega dihanja:
“S študijami so do sedaj že dokazali številne pozitivne učinke določenih dihalnih tehnik ( npr. poglobljeno trebušno dihanje, jogijsko dihaje,..) na zdravje človeka. Mednje sodijo:

  • izboljšanje delovanja centralnega živčnega sistema
  • zmanjšanje koncentracije pokazateljev stresa ( kortizol, laktat)
  • povečanje koncentracije antioksidantov (snovi, ki nas ščitijo pred negativnimi učinki prostih radikalov v telesu)
  • izboljšanje imunskega sistema
  • zmanjšanje celokupnega holesterola in LDL holesterola
  • izboljšanje pljučne funkcije
  • znižanje visokega krvnega pritiska in uravnavanje krvnega sladkorja
  • izboljšanje rasti mišic
  • zmanjšanje anksioznosti (napetosti)
  • ublaženje depresivnih stanj
  • izboljšanje spomina in koncentracije
  • izboljšanje splošne zmogljivosti in vitalnosti
  • zmanjšanje oz. odprava nespečnosti”

 

 

PRIKRITO VSAKODNEVNO SUŽENJSTVO in pravljica o “popolni svobodi” ekonomskega sužnja

“Ko se človek bori, da ima pravico do minimalne plače, do minimalne penzije, se vprašaš, kak to, da smo tak nizko padli, da še do minimuma nismo upravičeni.” Almira Catovič

Uvodna misel in iztočnica nadaljnega razmišljanja pa namiguje, da je fora zasužnjevanja očitno drugje, ne le v nizkih plačah.

V obdobju klasičnega sužnjelastništva so namreč menili, da več kot je sužnjev, toliko bolje  je to za državo. Toda več kot je bilo sužnjev, večja je tudi nevarnost upora. Prisiljeni so jih bili dobro hraniti, sicer ne bi mogli trdo delati. Bili so počasni in straža, ki se je prav tako polenila, jih ni priganja več z biči. Zato so sčasoma vsem sužnjem podarili “popolno svobodo” in uvedli plačilo za opravljeno delo. Ta denar je bilo mogoče zamenjati za hrano, obleko, bivališče, dvorec v mestu ali celo mesto. Efekt je rezultiral v tem, da je na tisoče bivših sužnjev opravljalo isto delo npr. je vlačilo enake kamne kot prej, le da so zdaj za to pričeli tekmovati med seboj. Nekateri so nesli celo po dva kamna, pot pa jim je v potokih tekel po telesu. Drugi so nesli po en kamen, ampak so tekli, da se je kar prašilo za njimi. Celo nekateri stražarji so jih nosili. Ljudje, ki so se zdaj imeli za svobodne, ker niso bili več vklenjeni v okove, so si prizadevali nabrati čim več denarja, da bi si ustvarili srečno življenje. Ljudje so si izbrali tudi usmerjevalce gibanja… kmalu so si izbrali vodje, sodnike… Čeprav so lahko izbirali in se imeli za svobodne, pa se bistvo ni spremenilo. Enako kot prej so vlačili kamenje.

Tako se ženejo že skozi tisočletja in v prahu vsi potni vlačijo kamne. In še danes potomci teh sužnjev nadaljujejo svoje nesmiselno gnanje…(povzel iz zbirke Anastazija)

Denar je postal naš bog, hočemo zgolj najnižje cene in kopičimo si bogastvo, ne glede na dolgoročne posledice. Rezultat našega pohlepa je ekonomsko
suženjstvo milijonov ljudi po vsem svetu, ki garajo za evro na dan, zato da mi lahko kupujemo poceni vse več stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo. Sužnjev še nikoli ni bilo toliko kot danes, vendar pa nikakor ne kot se njihovo število ceni na 12 do 27 milijonov v obliki omejitev svobode, prisilnega dela, prisilnega tveganja nevarnosti za zdravje, rekrutiranja otrok v paravojaške formacije, zlorabe otrok za suženjsko garanje v Latinski Ameriki in nekaterih azijskih deželah, Prisilne prostitucija žensk in otrok, trgovine z ljudmi, ki jim bodo izrezali organe za presajanje …ipd

Globalna elita namreč ne potrebuje izobraženih osveščenih ljudi, temveč pohlevne, potrošniške sužnje, tj. nas , zahodni razvitejši del svetovne populacije tj. cca 25% in sužnje tretjega sveta, katerih s tlako izdelanih reči potem mi brezumno kopičimo v dobro dobičkov elite. Med tem ko se oblastniki menijo le za večje dobičke , smo zvečine že zdavnaj izgubili interes za dobrobit vseh bitij na tem planetu

Da bi lahko odplacevali dolgove, morajo nekateri izgubiti. In ker je dolgov že bistveno vec kot denarja v obtoku je postal boj za obresti vse ostrejši in seže vse dlje. Boj se ne tice le zadolženih, saj stroški obresti v cenah blaga široke potrošnje dosegajo od 30-50 odstotkov in jih placujemo vsi, tudi ce sami nimamo na grbi svojih posojil. Več o tem v članku B. Radeja Misliti obilje

Če so vse vodilne države zadolžene; če so države v razvoju zadolžene in se še bolj zadolžujejo, potem bi ta dolg moral kmalu priti naokrog in bi bili naenkrat vsi brez dolga
Ampak ni tako! Le komu potem “dolgujemo”??

Več v članku Izpovedi ekonomskega morilca: Kako korporacije ubijajo revne narode

ali videu

VSEGA SITI A PODHRANJENI – članek Mojce Vozel

“Kljub temu da so mnogi otroci danes dobro hranjeni, so v resnici podhranjeni. Iz hrane ne dobijo več pravih hranljivih snovi. Zmedo je naredila prehranska industrija, ki nam je življenje sicer olajšala, a na račun našega zdravja” – Mojca Vozel

 

Dodatno gradivo

Skupinsko naročanje bio olivnega olja s Kmetije Grižon in HLADNO TOČENEGA MEDU čebelarstva Plut iz Kočevskega

Olivno olje z eko kmetije Grižon 

Olivno olje je že od nekdaj cenjeno in uporabno v številne namene. Odlično je kot dodatek jedi in kot zdravilo, vse to pa zaradi antioksidantov, vitaminov A, D, E in K, sterolov, fenolov in nenasičenih maščobnih kislin, zlati oleinske kisline. Poglejte, kakšne bodo posledice, če boste vsako jutro zaužili zgolj žličko ekstra deviškega olivnega olja.
Tekst povzet po  TUKAJ

Naročilo za olivno olje eko kmetije Grižon oddate z izpolnjeno naročilnico TUKAJ

 

 

Lipov, gozdni in cvetlični med čebelarstva Plut iz Kočevja

Lipov med

Po izvoru je lahko ali maninega izvora ali pa cvetličnega izvora. Ima značilno svetlo rumeno do svetlo jantarjevo barvo. Za to vrsto medu je značilna tudi dokaj hitra kristalizacija. Ima značilen blag okus in vonj ter številne zdravilne lastnosti. Med drugim se uporablja za lajšanje prehlada (omogoča lažje izločanje sluzi iz nosu in grla), nespečnosti, pomaga pa tudi pri bronhitisu ali astmi. Zanj so značilne tudi protibakterijske lastnosti, zaradi česar deluje tudi kot da zaščita pred vnetjem dihal ali angino.

Povzeto po TUKAJ

Cvetlični med

Cvetlični med čebele pridelajo iz nektarja , ki so ga nabrale na medovitih rastlinah. Obstaja več vrst cvetličnega medu med katerimi lahko izbiramo, te pa so imenovane po rastlinah na katerih so čebele dejansko pridobile nektar. Ker lahko čebele nektar pridobivajo iz različnih rastlin, je včasih nemogoče zagotovo trditi iz katere rastline je bila določena vrsta medu pridelana. Utegne se zgoditi samo to, da okus neke rastline prevladuje in lahko nato na podlagi tega določimo za kateri med gre oziroma bolj katera vrsta rastline je zagotovo prisotna v medu. Na podlagi teh ugotovitev lahko nato sklepamo kakšne zdravilne lastnosti ima določen okus medu. Takrat, ko pa enostavno ni mogoče določiti vrste medu, pa govorimo o cvetličnem, mešanem medu. Je najpogostejša vrsta medu.

Povzeto po TUKAJ

Gozdni med

Gre za mešanico različnih vrst mane, zaradi česar se lahko različni vzorci medu med seboj razlikujejo. Razlikujejo se lahko po vonju, okusu, barvi in tudi aromi. Gozdni med ima uravnotežen okus po sladkem in kislem in v njem ne prevladuje nobena vrsta mane. Pogosto ga tudi mešajo s cvetličnim medom. Gozdni med je bolj trpkega okusa, ima poseben vonj in je temnejše barve. Od drugih vrstmedu se razlikuje predvsem po kemijski sestavi, saj vsebuje več rudninskih snovi, pridobiva pa se iz medene rose. Čebele gozdni med zbirajo iz vejic in listov različnih listavcev ali iglavcev. Ker vsebuje več mineralnih snovi kot ostale vrste, krepi srce, zvišuje hemoglobin v krvi in vpliva na večjo vzdržljivost ožilja. Ima številne zdravilne lastnosti, zaradi česar ga priporočajo za uživanje po težkih operacijah in nosečnicam v času nosečnosti. Pomaga tudi pri bolezni sečil in različnih vnetjih

Povzeto po TUKAJ

Naročilo za med čebelarstva Plut iz Kočevja oddate z izpolnjeno naročilnico TUKAJ

 

Naročila se zbirajo predvsem za Gorenjsko (Lokacija dostave Stražišče -Kranj, 14.12.2018 ob 17h)  , minimalna potrebna skupna količina vseh zbranih naročil za dostavo v primeru olja  je 50 litrov ter  v primeru medu  100 kozarcev.

Promocijska cena Kranj

olje 9 eur za liter

ter

med 6 eur za kozarec

 

 

»Celotna Darwinova teorija je zgolj prenos ekonomije na biologijo……”

“Darwinova teorija določa, da je namen življenjskega boja le preživetje, ne določa pa sredstev, ki naj bi se uporabljala, da pridemo do tega cilja. V bitki, kjer je cilj golo preživetje, je seveda vse dovoljeno. Namesto uravnavanja naših življenj z zakoni etike in morale neodarvinizem vsiljuje neizogibnost civilizacije, ki jo določata »imaš« ali »nimaš«. Torej tisti, ki imajo več, to tudi zaslužijo. Ne ukvarja se z dejstvom, da ima vse na tem svetu svoje posledice. Posledice darvinistične kozmologije pa so za človeka katastrofalne.

S knjigo Razvoj vrst je meščanski sloj lahko opravičil svoje sebično vedenje tako, da se je skliceval na univerzalne zakone narave. V imenu upoštevanja zakonov narave je bilo možno opravičevati surovo izkoriščanje delavcev in imperialistične vojne v tujini.

Kot politični instrument je darvinizem vedno poveličeval tekmovalnost, premoč in nasilje
na škodo dogovora, sožitja, etike in religije. Zato je podžigal nacionalizem, imperializem, militarizem, diktaturo ter čaščenje junaka, nadčloveka in večvredne rase. (povzeto po članku Antona Komata)Anton Komat, ekolog, pisatelj, novinar in svobodni raziskovalec, razgrnja številne dokaze, ki porajajo popolnoma nov holistični pogled na življenje in človeka.
Ta vodi k izhodu iz kaotičnega družbenega dogajanja in stran od propada zahodne civilizacije, ki ga povzročata paradigma neodarvinizma in socialnega darvinizma kot temelja globalne politične ekonomije”

Več v člankih Antona Komata  objavljenih v reviji Misteriji spodaj

Anton Komat, ekolog, pisatelj, novinar in svobodni raziskovalec v njih razgrnja številne dokaze, ki porajajo popolnoma nov holistični pogled na življenje in človeka.
Ta vodi k izhodu iz kaotičnega družbenega dogajanja in stran od propada zahodne civilizacije, ki ga povzročata paradigma neodarvinizma in socialnega darvinizma kot temelja globalne politične ekonomije

 

Pomanjkanje kisika kot Primarni vzrok vseh bolezni je osnova predpostavk vseh kisikovih terapij

Kako pomemben je kisik za naše preživetje, kaže dejstvo, da lahko več mesecev preživimo brez hrane, več dni brez vode, a le nekaj minut brez kisika.

 

Znanstveno ime elementa oxygenium je sestavljeno iz grških besed za kislo (oxys) in pridobivati (gen-), kar pomeni tisti, ki pridobiva kislino. Element sta neodvisno drug od drugega odkrila leta 1771 lekarnar in kemik Carl Wilhelm Scheele (1742–1786) in leta 1774 teolog in naravoslovec Joseph Priestley (1732/1733–1804).
Da imajo naše telesne celice dovolj energije, morajo imeti na razpolago dovolj kisika (oxygenium).
Ker je tudi voda sestavljena iz vodika in kisika, vsebuje naše telo približno od 60 do 70 odstotkov kisika.
Pogoj za zadostno oskrbo celic z energijo je torej zadostna količina kisika. Kisik absorbiramo v pljučih, kjer se izmenjuje z ogljikovim dioksidom. Iz pljuč se skozi krvožilje porazdeli po celotnem telesu, v vsako še tako oddaljeno celico. Ker se kisik v krvi slabo topi, se za transport s pomočjo železa veže na beljakovino rdečega krvnega telesca, na hemoglobin

Prosti kisik predstavlja 20,95-volumski delež (23,16-od-stotni masni delež) našega zraka. Tabela v nadaljevanju po-nazarja, koliko kisika pri dihanju v normalnih razmerah porabimo in koliko ogljikovega dioksida pri tem nastane:

Plin                           Vdih                              Izdih
dušik                             78 %                                 78 %
kisik                              21 %                                  17 %
ogljikov dioksid          0,04 %                             4,04 %
žlahtni plini                0,96 %                               0,96

Brez kisika življenje na Zemlji ne bi bilo mogoče. Človek dnevno potrebuje slab kilogram prostega kisika, dva kilograma hrane in kilogram vode. Pri mirovanju to na minuto pomeni potrebo po pribl. 200 ml kisika, kar je približno volumen ene skodelice; pri naporih se količina poveča na približno osem litrov. Telo s hrano dnevno dodatno absorbira še pribl. 225 g kemično vezanega kisika.

Posebej veliko potrebo po kisiku imajo naši možgani, ki zavzemajo sicer le okoli dva odstotka telesne mase, a za vsak dan potrebujejo več kot 20 odstotkov kisika.

Bolj dramatično pa je dejstvo, da se količina kisika v zraku, ki ga dihamo, zmanjšuje. V zadnjih desetletjih se je stalno zmanjševala. Če ga je bilo pred nekaj sto leti še 35 odstotkov, je industrijska revolucija 19. stoletja poskrbela za znižanje z 32 na 24 odstotkov, danes pa je vrednost dosegla zaskrbljujočih 21 odstotkov. V izrazito obreme-njenih industrijskih območjih je vrednost kisika padla že pod 15 odstotkov, kar lahko pri ljudeh, ki tam živijo, povzroči pomanjkanje kisika.

Pomanjkanje lahko uravnavamo s terapijami s kisikom, tudi z vodikovim peroksidom.Ker so planktonski organizmi svetovnih morij in tropski deževni gozdovi naši največji proizvajalci kisi-ka, tudi pretirano izkoriščanje slednjih prispeva k upadu koncentracije kisika.Vsebnost kisika v zraku se lahko zmanjša tudi zaradi naravnih dejavnikov, kot sta visoka vlažnost zraka (teko-či delci izpodrinejo molekule kisika) in nizek zračni tlak. Veliko hujše posledice pa imajo »civilizacijski« dejavniki, in sicer okoljski strupi, kot so avtomobilski in industrijski plini ter cigaretni dim. Odgovorni so za to, da je – od-visno od zornega kota – zrak v pravem pomenu besede tanek (nizka vsebnost kisika) oz. zelo onesnažen.Ni si težko predstavljati, kaj to dramatično zmanjšanje pomeni za nas ljudi in druga živa bitja, ki smo odvisni od zadostne preskrbljenosti s kisikom.

Evolucija se takšnim trajnostnim spremembam ne more kar tako prilagoditi. Za takšne spremembe so potrebne številne generacije.

Medtem ko so v prejšnjih stoletjih bolniki v zaprtih prostorih pogosto postali le še bolj bolni, danes vemo, da dobro prezračena bolniška soba pripomore k okrevanju. Že znani grški zdravnik Hipokrat (pribl. 460 do 370 pr. n. št) je svojim pacientom odrejal dihanje svežega zraka. Pravzaprav vsak človek čisto intuitivno ve, kako pomemben je kisik; ni naključje, da pogosto čutimo potrebo po tem, da »gremo na svež zrak«

Navsezadnje je za zadostno oskrbo s kisikom pomembna tudi pravilna tehnika dihanja (dihanje s trebušno prepono in ne prsno dihanje). Naše vene povprečno vsebujejo med 60 in 70 odstotki kisika, kar je po besedah zdravilca Donsbacha (1993) odločno premalo. Zato je smiselno, da povečamo njegovo količino v krvi.

Povzeto po knjigi TUKAJ

Kisik ni le najbolj pomemben, temveč tudi najbolj redek element in njegovo pomanjkanje je vzrok za večino kroničnih bolezni sodobnega časa!

“Nasičenost kisika v krvi pove delež zapolnjenosti hemoglobina s kisikom, pri stoodstotni nasičenosti je ves hemoglobin v krvi do konca zapolnjen s kisikom (v krvi se hemoglobin nahaja v eritrocitih, na vsako molekulo hemoglobina pa se lahko vežejo do štiri molekule kisika). Če smo zdravi in normalno dihamo, se v pljučih kri napolni s kisikom praktično do roba – nasičenost kisika je v arterijski krvi normalno nekje med 95 in 100 odstotki. Arterijska kri potuje do tkiv, kjer se del kisika porabi (zanimivo, da tkiva ne “podihajo” vsega kisika iz krvi, ampak le približno eno četrtino) in nasičenost venozne krvi, ki prihaja nazaj v pljuča, je le še približno 70 odstotkov”
“Kisik omogoča pretvorbo hrane (glukoze) v energijo življenja, ki jo potrebujemo za gibanje, prebavo in presnovo, dihanje, srčni utrip, toploto …
Pomanjkanje kisika v tkivih, ki ga opredeljuje pojem hipoksije, je eden od najbolj pogostih vzrokov ali posledica velikega števila bolezni. Torej je treba zagotoviti zadostno količino kisika v periferna tkiva in celice, kar zagotovi njihovo preživetje, okrevanje in dobro delovanje.
Kisik je nujno potreben za odstranjevanje odpadnih snovi, ki nastanejo v telesu. Več kisika v vsaki celici omogoča oksidacijo škodljivih snovi in s tem prepreči, da le te z odpadki ne zadušijo lastnih celic.”
Kisik je nujno potreben za srce in možgane, ki imajo konstantno in povečano potrebo po njem.
Kisik izboljša zmogljivost in aktivnost nevronov ter poveča vse mentalne sposobnosti.
Po mnenju nekaterih raziskovalcev je kisik eden od načinov za preprečevanje demence in nevrodegenerativnih bolezni (Alzheimerjeva bolezen).
Vzrok zmanjšane oskrbe srca in možganov s kisikom, je ponavadi zaradi zadrževanja v zaprtih prostorih, v zmanjšani količini kisika v zraku v mestih ter povečani količini ogljikovega monoksida …
Z zagotavljanjem dodatnega kisika našim celicam se poveča budnost, mentalne sposobnosti, spomin in inteligenca, hkrati pa zmanjšamo možnost srčnega napada ali kapi.
Zmanjša se tudi možnost za razvoj demence, dodatek kisika pa povečuje možnosti za zdravljenje alkoholizma, saj povečuje izločanje strupenih snovi iz telesa, ki jih ni mogoče enostavno izločiti preko znoja.

Vprašanje pa je; ALI JE VISOK PROCENT SATURACIJE TUDI ZADOSTEN POGOJ ZA ZADOSTNO PRESKRBO CELIC S KISIKOM?

Posledice oksidativnega stresa


Blage oblike oksidativnega stresa so pospešeno staranje kože, slabšanje imunskega sistema, zmanjšanje telesnih sposobnosti in vplivi na živčni sistem. Hujše oblike povečane količine prostih radikalov in s tem oksidativnega stresa pa lahko vodijo v povečanje tveganja za razvoj rakastih obolenj, bolezni srca in ožilja, ateroskleroze in podobnih težjih obolenj. Pri vsem tem pa je najhujše, da na kratek rok kakšnih bistvenih sprememb sami ne opazimo. Celice začnejo počasi »rjaveti« in odmirati. Šele ko nastopijo resne težave pa jih opazimo tudi sami, velikokrat prepozno. Ko celica enkrat ni sposobna sama popraviti škode, ki nastane zaradi delovanja prostih radikalov, se degenerira oziroma propade. Škodljivo delovanje oksidativnega stresa lepo opazimo tudi v naravi kot je rja na železu ali pri potemnjenem ogriženem jabolku. Enako rjavijo naše celice, ne da bi to opazili.”

DIHANJE

“Telo je zelo inteligentno. Če tej inteligenci posvečaš pozornost, jo poudariš. Kamor usmeriš pozornost, tja gre tvoja energija. Zaradi mojega stalnega zavestnega dihanja, je moje telo ves čas zdravo, je sproščeno, brez napetosti.” – Victor Truviano

 

Dihanje je življenje, kisik pa hrana za naše možgane in vse celice telesa. Večina ljudi diha plitko in pri tem uporabljajo le del svojega prsnega koša. Tako nevede lahko trpijo zaradi pomankanja kisika in se lahko pojavljajo bolečine v zgornjem delu hrbta, utrujenost (pa ne vemo zakaj), prekrvavitev je slabša (posledično oslabijo organi), padci zbranosti, občuteki težkega telesa, slaba in depresivna razpoloženja…

Zelo pomembno je, da dihamo dobro, še posebej, ko postane bolj naporno v življenju. Če dihamo dobro, smo bolj pretočni in ne zadenejo nas tako hitro energetske bombe okolice in dogajanja znotraj nas. Še posebej ob stresnih dogodkih postaja dihanje še plitvejše in manj učinkovito. Vsak kdo se zaveda, da lahko z umirjanjem dihanja povzroči ugoden in sprostilen učinek na svoje telo in misli.

Dihalne tehnike so zelo preproste in primerne za vsakogar. Ene nas umirijo, druge nam pomagajo pri boljši koncentraciji, v vročih dneh se lahko z dihom hladimo in v mrazu ogrejemo.

Dihanje s trebušno prepono je osnova na kateri gradimo. Kot dojenčki smo vsi dihali trebušno. Tehnike lahko izvajamo kjerkoli, med sestankom, pred izpitom, pred spanjem ali ko se zbudimo. Njihov učinek in prednosti nadzorovanega diha bomo občutili zelo hitro. S pravilnim, preponskim (trebušnim) dihanjem, lahko odpravimo napetosti. Strokovnjaki namreč zatrjujejo, da kadar globoko dihate iz trebuha, namesto iz svojega zgornjega dela prsnega koša, vdihnete več kisika in kadar vdihnete več kisika, so možgani nagnjeni k umirjanju.

Pri trebušnem dihanju imejmo občutek, kako se telo postopoma polni od spodaj navzgor, med izdihom pa zrak brez napetosti zapušča naše telo od zgoraj navzdol. Najpomembnejši učinek dobrega dihanja je zbiranje energije, ki poveča našo raven energije. Popoln in počasen izdih je pogoj za pravilno dihanje, saj ne moremo pravilno (globoko) vdihniti, če nismo pljuč prej temeljito izpraznili.

S pravilnim dihanjem si lahko neverjetno izboljšamo počutje in zdravje. Način kako dihamo – plitko in globoko, mirno ali sunkovito – je barometer našega telesnega in čustvenega stanja in eden prvih znakov stresa. Naše dobro počutje je tesno povezano s pravilnim dihanjem. Če ne znamo pravilno dihati se ne moremo popolnoma sprostiti.

 

In takole nasplosno o učinku poglobljenega dihanja:
“S študijami so do sedaj že dokazali številne pozitivne učinke določenih dihalnih tehnik ( npr. poglobljeno trebušno dihanje, jogijsko dihaje,..) na zdravje človeka. Mednje sodijo:

  • izboljšanje delovanja centralnega živčnega sistema
  • zmanjšanje koncentracije pokazateljev stresa ( kortizol, laktat)
  • povečanje koncentracije antioksidantov (snovi, ki nas ščitijo pred negativnimi učinki prostih radikalov v telesu)
  • izboljšanje imunskega sistema
  • zmanjšanje celokupnega holesterola in LDL holesterola
  • izboljšanje pljučne funkcije
  • znižanje visokega krvnega pritiska in uravnavanje krvnega sladkorja
  • izboljšanje rasti mišic
  • zmanjšanje anksioznosti (napetosti)
  • ublaženje depresivnih stanj
  • izboljšanje spomina in koncentracije
  • izboljšanje splošne zmogljivosti in vitalnosti
  • zmanjšanje oz. odprava nespečnosti”

Dodatno

ŽIVIMO SAMO, ČE DIHAMO. VENDAR KAKO DIHAMO? Zrak je naša poglavitna hrana.