Želite ustaviti begunce v smeri Evrope?

Projekt nadzorovanega kaosa na Bližnjem vzhodu in severni Afriki je imel že od vsega začetka namen ustvariti begunski val.
Iste strukture, ki so ustvarile revolucije in državne udare v regijah, kjer danes vlada kaos in od koder prihaja val beguncev, se danes ukvarjajo z logistiko in finančno podporo vala beguncev, kar nam govorijo vsakodnevna poročila iz medijev.

Pomislite, nenadoma se je pojavil večmilijonski begunski val. Kako je to mogoče? Je bilo v Siriji, Afganistanu in Iraku v minulem letu kaj bolje? Se je življenje v tem času v tistih krajih medtem tako drastično poslabšalo? Seveda ne. A ni bilo tako silovitega vala beguncev. Jasno je, da begunski val ni spontan, pač pa umetno ustvarjen proces.
ZDA s kaosom, ki so ga pomagale ustvariti, v bistvu le podaljšujejo svoj obstoj.

ZDA so v zelo slabem stanju. Njihov dolg je, na primer, bistveno večji od grškega. Ves čas so na meji bankrota. Balon bo slej ali prej počil, kar bo pomenilo popoln krah v ZDA.

Islamizacija, ki bo nastopila v Evropi, bo povzročila isti kaos, kot ga vidimo danes na območjih Bližnjega vzhoda in severne Afrike, od koder prihaja večina beguncev
Evropska kultura bo izginila ne le v smislu populacije ampak tudi literature, umetnosti in kulturnozgodovinskih spomenikov. Kaj po svetu počnejo pripadniki radikalnih islamskih skupin? Na ozemljih, ki jim zavladajo, uničujejo spomenike. Mislite, da bodo Evropi prizanesli? S tem, ko brišejo preteklost celih narodov, celo civilizacij, med populacijo ustvarjajo ljudi brez zgodovine, ki jih je mogoče lažje manipulirati.

Posledice kaosa bodo tako hude, da bo trenutno prisotna civilizacijska forma razvoja popolnoma ustavljena. Nastal bo talilni lonec, koktejl iz katerega se bo začel graditi nov red, nov sistem.
Ko bo število pripadnikov islama doseglo 5 do 7 odstotno kritično maso (vsaj lokalno), kar se bo glede na intenzivnost procesa širjenja begunskega vala zgodilo kmalu, pa se bodo tudi Evropejci, ki so izgubili trden sistem vrednot in kulturne osnove, pričeli množično spreobračati v islamsko vero. Sprožil se bo proces avtosinhronizacije. To se ne bo zgodilo v daljni prihodnosti, čez 80 let, temveč zelo hitro. V desetih, petnajstih, maksimalno dvajsetih letih.
Ob vsem tem se je dobro spomniti usode Rimskega imperija. Popoln propad, degradacija in več stoletij popolne teme, ki je sledila.
Zato je nujno, da Evropa svoje moči preusmeri proti izvoru problema in ga rešuje tam, kjer je nastal. Ker je doslej delala nasprotno, bo cena visoka, a še vedno neprimerljivo manjša, kot če reševanje pri izvoru ignorira.

Več v intervjuju z Jurijem Yatskom na

http://geopolitika.si/2015-09-14-begunci/

Primeri asimilacije migrantov po Evropi

Švedska je odličen primer , kaj se zgodi, ko se nekontrolirano pripelje ogromno število priseljencev , ki bi se naj "integrirali in asimilirali " in kateri bi naj sprejeli kulturne običaje gostujoče države 

Priseljevanje ne vpliva in ne vpliva negativno le na Švedskem - to se dogaja v vseh državah ! Grčija , Italija , Francija , Nemčija , Anglija, Škotska, Irska , Belgija , Avstrija , ...

Begunci-imigranti so natančno poučeni

  • O poti

Novinar Jonathan Samuels, Sky News Correspondent, je objavil kaj je odkril na grškem otoku Lesbos, kjer mnogi begunci začnejo svojo pot. Knjigo z navodili! V tej knjigi so izpisane številke, koga v kateri državi naj pokličejo, kam naj gredo, kako naj se obnašajo,

http://news.sky.com/story/1551853/sky-finds-handbook-for-eu-bound-migrants

spletna stran, ki so jo naredili za begunce

http://www.w2eu.info/

  • O pravicah in transferjih

Begunci-imigranti so natančno poučeni o vseh pravicah in transferjih , ki jih lahko izsilijo na poti v indijo koromadijo , kar je za njih Nemčija in skandinavske države . Oni bolje od slovencev vedo kakšne socialne transferje bodo prejeli v Nemčiji … 500 eur za azilanta + 200 eur za vsakega otroka + vsi stroški subvencionirani ( najemnina za stanovanje , elektrika , ogrevanje , potniški promet , zdravstveno zavarovanje , šolanje …) to je tudi odgovor zakaj je trajalo 5 let …begunci sicer v valovih prihajajo že vsaj leto dni … Kaj lahko pričakujemo v nadaljevanju ?.. Nemčija bo ukinila socialne transferje in postala ne več tako zaželena , hkrati pa bodo začeli vračati ilegalce v države kjer so vstopili … Mađarska in Slovenija …Hrvaška ni v Šengnu … od tu pa jih ne bomo mogli vrniti nikamor , razen z avijonom direktno v Sirijo , kar pa tudi ne bo mogoče , ker jih po zakonu ne moremo vrniti v državo , kjer je njihovo življenje ogroženo . Večina teh ljudi – tujcev je zmanipuliranih in žal mi je za njih , ker se bo njihovo trpljenje samo še stopnjevalo …hkrati pa to pomeni razpad EU (Iztok Mahorič).

Zakaj ne imigrirajo v druge bližnje islamske države?

Only 8 km from Mecca in Saudi Arabia, this giant tent camp is located.

It can accommodate 3,000,000 (3 million) people, but not a single refugee is allowed.

It has tents with air condition and all tents are fire proof.

It is used once a year, during the “mass visit” of Muslims for the pilgrimage to Mecca, a mandatory religious duty for Muslims that must be carried out at least once in their lifetime by all adult Muslims who are physically and financially capable of undertaking the journey, and can support their family during their absence.

But today Saudi Arabia accepts no refugees from countries affected by civil war, and none at all from Syria. Instead, the Lebanese newspaper al Diyar reports that Saudi Arabia is offering to construct 200 mosques for the Muslim refugees being accepted in Germany.

Click to see original Image in a new window

http://speisa.com/modules/articles/index.php/item.1897/this-giant-saudi-arabian-tent-camp-is-empty.html

Kdo so begunci-imigranti?

Ti ljudje niso teroristi (čeprav je med njimi zagotovo tudi kakšen), ti ljudje so logistično podprti in poslani rušiti Evropo znotraj njenih meja, njene zakone in njen smisel. Ti begunci ne bežijo pred vojno, kajti če bi bežali, bi ostali na Hrvaškem, srečni, da so si rešili življenje. Hrvaško obtožujejo barbarstva, ker jih želi popisati.

 

Poslani so, da resetirajo in uničijo sistem in to počno pred kamerami! Poslani so, da ustvarjajo kaos (ni treba, da je teroristični, anarhija je dovolj), potem bodo tisti, ki so jih poslali – vzpostavili svoj red. Več v članku novinarke Zrinke Kasapić PREŽIVELA SEM DAN Z BEGUNCI

http://www.dnevno.hr/…/provela-sam-dan-s-izbjeglicama…

V Siriji vojna traja že 5 let, … zakaj ravno zdaj toliko beguncev hkrati? Kako to, da niso prihajali v valovih že prej …? Odgovor: Ker v osnovi vsaj mladi moški ta trenutek ne bežijo od vojne pač pa prihajajo na poziv Angele Merkel http://www.advance.hr/…/razumijevanje-tragicne…/

http://www.balkanspress.com/index.php/u-fokusu/izbeglice/4147-sta-se-ovo-desava-migranti-doneli-sugu-u-srbiju-svi-kriju-identitet-dnevno-podizu-400-000-evra

Pri izginjanju Evropske kulture sodelujemo vsi

Nevedoč pri tem sodelujemo prav vsi , vsi ki z svojimi navadami in interesi krepimo in vzdržujemo potrošniški neoliberalni sužnjelastniški kapitalistični sistem. Kazanje s prstom na amere, NATO, EU, iluminate, bilderbergerje, zle sile, bankirje in ostale vojne dobičkarje, je izgovor za neprevzemanje samoodgovornosti

Definitivno je lokalizacija odgovor na te dileme, ki nas pestijo danes. Naš življenski slog ima posledice, ki segajo po celem svetu. Zadovoljevanje večjega dela potreb (hrana, energija, zabava) na lokalnem nivoju, bi lahko zmanjšalo našo so-odgovornost. V vsakem primeru pa je ta selitev narodov, mešanje narodov in ustvarjanje globalne monokulture, mešanice ras brez korenin in tradicije, način kako lažje vladati celemu svetu,nadzorovati vse svetovne vire in nadaljevati globalizacijo, kar ustvarja začaran krog konfliktov…Ref TUKAJ

Dokler funkcioniramo in operiramo v okviru monetarnega sistema, tj. uporabljamo denar obremenjen z obrestmi , definitivno sodelujemo z svojimi še tako minimalnimi participativnostmi pri vseh zločinih, ki jih oblastniki izvajajo s pomočjo denarja, ki jim ga mi plemenitimo. .” SVETOVNE REVŠČINE in neprestane eksploatacije z konceptom nenehne rasti BDP tako NI MOGOČE USTAVITI

Kapitalizem ima namreč za svoj obstoj nujno samodejno vkomponirano tudi revščino, ki jo z našo potrošniško vnemo ne le generiramo, ampak tudi pospešujemo (analogija na post Vojna za vodo, nafto, rudnine, zemljo za vire in surovine TUKAJ ). Na tem planetu prevladuje mišljenje in glavna skrb, da je edino gonilo razvoja nenehna rast, profit, vendar niti rast niti profit ne sme biti gonilo ljudi. O tem Bojan Radej Ukradena blaginja TUKAJ.

Da bi lahko odplacevali dolgove, morajo nekateri izgubiti. In ker je dolgov že bistveno vec kot denarja v obtoku je postal boj za obresti vse ostrejši in seže vse dlje. Boj se ne tice le zadolženih, saj stroški obresti v cenah blaga široke potrošnje dosegajo od 30-50 odstotkov in jih placujemo vsi, tudi ce sami nimamo na grbi svojih posojil. Več o tem v članku B. Radeja Misliti obilje TUKAJ. Iz tega je treba denar za odplacilo obresti vzeti tistim, ki so v konkurencnem boju neuspešni in propadejo, njihov dohodek in premoženje pa se porazdeli med zmagovalce

Več v prispevki z nasllovom Revščina, družbene spremembe in razlogi zanjo TUKAJ

DODATNO

Smo družba hiperprodukcije in paradoksa v vseh ozirih

 

Paradoks našega časa je, da imamo telefone brez tipk, ljudi brez pameti, razmerja brez ljubezni, kokakolo brez sladkorja, kavo brez kofeina, cigarete brez nikotina, mleko brez maščob, ženske brez čustev, moške pa brez jajc!

Kupujemo več, uživamo manj.
Imamo velike hiše, ampak male družine, več udobja a malo časa, več diplom a malo razuma, več strokovnjakov in še več težav, več znanja na področju medicine, a manj zdravja.

Pijemo preveč, kadimo preveč, zapravljamo nepremišljeno, smejemo se premalo, vozimo prehitro, hitro se ujezimo, prepozno hodimo spat, utrujeni se zbujamo, premalo beremo in gledamo preveč.

 

Prosimo redko.

Želimo povečati naše imetje, vendar smo zmanjšali naše vrednote.
Govorimo preveč, ljubimo premalo, pogosto sovražimo.
Naučili smo se preživeti, ne pa živeti.
Dodali smo leta življenju, ne pa življenje letom.

Potovali smo na Luno, problem pa imamo, ko je treba iti čez cesto in spoznati novega soseda.
Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega.
Naredili smo velike, vendar ne boljše stvari.

Očistili smo zrak, vendar onesnažili našo dušo.
Razbili smo atom, ne pa tudi svojih predsodkov.
Pišemo več, naučimo se manj.
Načrtujemo več, dosežemo manj.
Naučili smo se hiteti, a ne čakati.
Imamo večje dohodke, vendar nizko moralo.
Imamo več hrane, pa smo še vedno nehvaležni.
Gradimo večje računalnike z večjim spominom, komuniciramo vse manj in manj.
Prizadevamo si za več kvantitete, pozabljamo na kakovost.

To so časi hitre prehrane a počasne prebave.
Velikih ljudi, malih karakterjev, hitrih poslov in površnih odnosov.
To je čas za mir v svetu in vojno doma, veliko prostega časa in malo uživanja.
Čas raznovrstne hrane na eni polovici sveta in podhranjenosti na drugi polovici.

Vse manj je finančnih problemov v zakonu, in vse več je ločitev.
Vse več prestižnih hiš, in razdeljenih domov.
To so dnevi hitrih potovanj, dragih oblačil in nizke morale.
Vse več je debelih ljudi in tablet, ki zmorejo vse – vas razveselijo, otopijo ali ubijejo. (The Paradox Of Our Time; dr. RoBert Moorehead)

Hiperprodukcija hrane ob hkratni lakoti, hiperprodukcija strokovnega kadra ob hkratni nezaposlenosti, hiperprodukcija materialnih dobrin ob hkratnem pomanjkanju…..,

 

Hrana

 

Približno tretjina svetovne hrane, ki jo proizvedejo za porabo človeka (tj. približno 1,3 milijarde ton na leto), gre v nič ali propade zaradi pomanjkljivosti v verigi od proizvodnje do porabe, opozarja Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO). Na drugi strani pa je po njihovih podatkih 12 odstotkov svetovnega prebivalstva lačnih. Na svetovni ravni v obdobju med letoma 2011 in 2013 842 milijonov ljudi ni imelo dovolj hrane za aktivno in zdravo življenje. Po podatkih Rdečega Križa je v Sloveniji kar 150.000 ljudi lačnih in na robu revščine

hrana

ref,. https://www.dnevnik.si/1042605760/svet/tretjina-svetovne-hrane-gre-v-nic

 

Izobraženi kader

Izobraževanje posameznih kadrov dosega vrhunec, a službe za vse ni in je ne bo Bolje rečeno, zaposlitve ni za večino. Ali je moderno končevati fakultete , je danes to le trend ali pa se vseeno izplača?

Težava je, da se izšola neizmerno več diplomantov kot obstaja delovnih mest v visoko plačanih vodstvenih, tehničnih in strokovnih poklicih. Večina programov v visokem šolstvu pa se ohranja le z in zaradi lobiranja oz. preživetja fakultet samih.

Izvrsto o tem v filmu Schooling the world

opisanem tudi Tukaj

Materialne dobrine

 

Primer avtomobilske industrije

Širom sveta obstaja na stotine nepreglednih parkirišč z tisoči in tisoči neprodanih avtomobilov. Avtomobilska industrija ne bi ponudila prodajo neprodanih avtomobilov z radikalnim znižanjem njihovih cen le, da bi se jih znebila. Namreč, če bi bile cene teh avtomobilov za nekaj tisoč eur nižje, bi jih prodali . Vendar pa nihče ne bi potem kupoval drage novejše avtomobile, ki bi potem na koncu pa ostali neprodani.

avto 1 avto

Avtomobilska industrija ne more končati izdelavo novih avtomobilov, saj bi morali zapreti svoje tovarne in odpustiti več deset tisoč zaposlenih. To bi še dodatno prispevalo k recesiji. Prav tako bi bil domino učinek katastrofalen, ko proizvajalci jekla ne bi prodali svojega jekla. Na deset tisoče mestih, kjer so narejeni sestavni deli avtomobilov bi čutila kriza.

več na http://www.zerohedge.com/news/2014-05-16/where-worlds-unsold-cars-go-die

 

Ne pozabite:
Preživite več časa s svojimi najdražjimi, ker ne bodo večno poleg vas.
Povejte kakšno lepo besedo tistim, ki vas od spodaj gledajo s strahospoštovanjem, ker bo ta majhna oseba skoraj zagotovo odrasla in odšla.

Ne pozabite objeti tistih, ki so poleg vas, saj je to edino imetje, ki ga lahko date s svojim srcem in vas nič ne stane.
Ne pozabiti reči “rad/a te imam” vašim partnerjem in vašim ljubljenim, če prihaja globoko iz srca.
Ne pozabite se držati za roke in ceniti trenutkov, ko sta skupaj, ker nekega dne ta oseba ne bo več z vami.
Vzemite si čas za ljubezen, vzemite si čas za pogovor, in vzemite si čas, da delite svoje dragocene misli z drugimi.

Smejte se pogosto, dolgo in iskreno.
Smejte se, dokler ne izgubite daha.
Solze se dogajajo.
Vztrajate in preživite.
Povejte ljudem, ki jih imate radi, da jih imate radi ob vsaki priložnosti, ker se življenje ne meri z številom vdihov ki jih dihamo, pač pa s trenutki, ki nam jemljejo dih.

*To besedilo je napisal ameriški stan-up komik George Carlin po smrti svoje žene.

 

Skupnostno podprto kmetijstvo, partnersko kmetijstvo oz. CSA Community-supported agricultur, odgovor na uničujoče globalistične trende

Sodobna prehranjevalna veriga predstavlja pridelavo hrane, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen “vse za ceno dobička.”
Obup kmetov, ki vedo, da je takšen način proizvodnje hrane popolnoma zgrešen, vendar v glavnem nimajo izbire, je prav tako jasen in upravičen.
Še kako je v tem oziru  dragocena  hrana iz domačega vrta. In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena.
Vendar je cenovni pritisk enormen. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmet hitro ostane brez kupca.

Zgrešili smo smer: hrana je postala izdelek!
V tem oziru je še kako dragocena  hrana z domačega vrta! In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena. Vendar je cenovni pritisk strahovit. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmetje hitro ostanejo brez kupcev.

 

Semenj Letni časi

Eden od vzhajajočih trendov po svetu izziv rešuje s sodelovanjem vseh vpletenih – kmetov, organizatorjev prodaje (zadrug) in kupcev oz. s sistemom neposredne prodaje kmetov znanim naročnikom, kot to počnemo soustvarjalci projekta Letni časi www.letnicasi.si.

Projekt Letni časi z modelom neposredne prodaje skupinsko naročenih kmetijskih pridelkov smo zasnovali kot dobrodošlo priložnost za iskanje sinergij med kmeti in potrošniki. Aktivisti v Skupnosti Letni časi smo povezali več kmetij; na organiziranem dogodku, t.i. semnju, skupaj s kmeti-pridelovalci prodajamo predhodno naročene  pridelke. Zadruga kot pravna oseba načeloma ne deluje kot odkupna zadruga; namen imamo namreč razviti mešano članstvo kupcev in pridelovalcev.

Povezani pri pridelavi in naročanju si zagotavljamo kvalitetno  hrano po najnižjih cenah. V zadovoljstvo vseh.

Na semnju ponudniki, organizatorji in naročniki-kupci za nekaj ur soustvarimo oazo prijaznega in navdihujočega okolja, v katerem izmenjamo dobrine, znanja in izkušnje, in se udeležimo spremljajočega programa delavnic, promocij, odprte kuhinje, degustacij, ipd.

 

skupaj 1


 

Prehranska in z njo povezana zdravstvena samooskrba

O prehranski in z njo povezani zdravstveni samooskrbi lahko razmišljamo le, če bomo znali in uspeli tudi sami pridelati semena. Da bodo naša polja posejana z lastnimi semeni, mora kmetu biti najprej omogočen čim činkovitejši način trženja njegovih pridelkov. Če mu ni treba skrbeti, kako bo prodal, kar je pridelal, lahko svoje moči usmeri v načrtovanje pridelave in v semenarjenje. Žal ta trenutek izjemno malo kmetij prideluje semena za potrebe lastne kmetije.

Pridelki slovenskih kmetij za zdrav način prehranjevanja

Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto, kar nam omogoča obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine, stik z predniki, z izročilom – da bi iz nas končno naredili standardizirane potrošnike, enake od Kanade do Avstralije in od Skandinavije do JAR. Gospodarska globalizacija je namreč povzročila hitro rast velikosti in moči korporacij in bank, a hkrati tudi finančno nestabilnost, odvisnost, brezposelnost in veliko ekoloških sprememb. Kot rešitev se ponuja lokalizacija. Pomagati je treba lokalnim ponudnikom, da se osamosvojijo od globalnega trga.

 

Vračanje k lokalni samooskrbi ne pomeni zaviranja napredka pač pa predvsem prinaša prednosti lokalnemu okolju, s tem se ohranijo pomembne vrednote, kot so oskrba z boljšo hrano, manjše onesnaževanje, lokalna identiteta, povezanost in ekonomija ter nasplošno večje zadovoljstvo ljudi. Lokalna samooskrba v zadnjem obdobju ne postaja zgolj zaželena, temveč tudi nujna oblika pridelava hrane. Kupec v njej prihrani, kmet pa pridobi. V globalnem trgu se mora kmet specializirati v pridelavi hrane, lokalno je lahko bolj pester. O tem govori odličen dokumentarni film Ekonomija sreče.

 

 

Zakaj biti del skupnosti LETNI ČASI?

 

PREDNOSTI ZA POTROŠNIKA – KUPCA:
– lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov
– nizka cena
– neposreden stik s ponudnikom

– možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih
– možnost dodatnih izobraževanj
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici

 

PREDNOSTI ZA KMETA – PONUDNIKA:
– možnost prodaje večjih količin pridelkov in izdelkov
– ni odpadka oziroma je zelo majhen
– zagotovljena poštena cena
– neposreden stik s kupcem vpliva na nadaljnje naročanje
– možnost boljšega načrtovanja
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici
– možna izmenjava avtohtonih semen in informacij z ostalimi ponudniki

 

 skupaj

Komentar Antona Kukenbergerja, v Skupnost Letni časi vključenega kmeta:

 

“Dejstvo je, da se je dalo 50 let nazaj na kmetiji preživeti z eno kravo, dvema prašičkoma, nekaj krompirja in je šlo. Ker ni bilo nobenih stroškov, razen za olje, sladkor in sol. Vse ostalo so si pridelali sami. Danes pa je situacija zelo drugačna. Stroški so ogromni in če imaš recimo dvakrat večjo površino hleva na žival, kot določa minimalni standard (kot velja za našo kmetijo ), to povzroča ogomne dodatne stroške, ki jih razen tako, da svoje izdelke prodaš neposredno kupcem, ne moreš pokriti. Francozi so, na primer, izračunali, da je najnižja cena njihovega mleka z ravninskega dela 32 centov, cena mleka z alpskih predelov pa je vse 50 centov. Tako je v Franciji, kjer so kmetije neprimerno večje in s tem učinkovitejše od naših. Odkupna cena mleka je pri nas trenutno okoli 30 centov za liter. Zdaj si pa predstavljajte, kaj to pomeni, če moraš recimo za hlev za 50 krav namesto 400.000€ vložiti 800.000 €.

Povedati hočem samo to, da je večina kmetov v izgubi in vlagajo denar za preživetje kmetije od drugje. Zakaj to delajo, je vprašanje za milijardo dolarjev. Ekonomska razmerja pri cenah so povzročila pritisk na kmete, ki morajo, če hočejo preživeti, proizvajati ”na veliko”. To na žalost pogosto pomeni uporabo kemikalij in veliko trpljenja za živali. Celoten sistem je zastavljen tako, da večino cene kmetijskih pridelkov poberejo trgovine, pri pridelavi pa največji delež terja energija, ki se porabi za samo pridelavo in strošek fitofarmacevtskih sredstev. Kdo tukaj največ služi, je jasno.”
Podobni modeli po svetu so znani po imenu Community-supported agriculture
Pobuda s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, organizatorja prodaje (zadruge) in kupca pod imenom Letni časi  www.letnicasi.si tudi v Sloveniji doživlja svoj zagon; z modelom neposredne prodaje prek skupinskih naročanj se pridružuje progresivnim trendom v EU. Partnersko kmetijstvo oziroma CSA vzpostavlja skupnost kot alternativni ekonomski model, ki temelji na lokalni ravni kmetijstva in distribucije hrane. CSA se nanaša tudi na določeno omrežje oziroma združenje oseb, ki so se zavezale, da bodo podpirale eno ali več lokalnih kmetij, pridelovalci in potrošniki pa si vzajemno delijo tveganja in koristi proizvodnje hrane.

 

Grupa solidarne razmjene (GSR) in Croatia

 

Več o Skupnosti Letni časi in njenih koreninah TUKAJ

Načrtovana pokvarljivost, zastarelost in hiperprodukcija izdelkov ne le ukrep izhoda iz krize, marveč politika mnogih podjetij in celotnih vej industrije

V obdobju velike depresije leta 1932 je ameriški borzni posrednik in trgovec z nepremičninami Bernard London kot izhod iz krize predlagal načrtovano zastarelost izdelkov. Ugotovil je, zgodovina pa se ponavlja, da ko so ljudje prestrašeni in panični, svoje imetje uporabljajo dlje kot po navadi. V obdobju razcveta niso čakali, da njihova naprava postane neuporabna. Zamenjali so jo prej, ker ni bila več moderna, tehnično napredna. Leta 1932 je  London objavil članek z naslovom Konec depresije s pomočjo načrtovane zastarelosti. V njem ameriški vladi predlaga, naj za vsak izdelek določi rok trajanja, po katerem bodo ti postali uradno mrtvi. Vlada naj umetno staranje strogo nadzira in izdelke s pretečenim rokom uniči. Novi izdelki bi drli s tekočih trakov, ljudje bi jih kot nori kupovali in gospodarstvo bi cvetelo.

Rešitev, ki jo je predlagal Bernard London, pa je že del našega potrošniškega vsakdana. Le da je bolje prikrita od njegovih nasvetov. Bernard je še predlagal, naj vlada obdavči tiste, ki uporabljajo stare stvari in s tem zavirajo gospodarstvo.

Načrtovane zastarelosti sicer niso uzakonili, dosegli pa so jo s tehničnimi prijemi. Je naključje, da se veliko naprav pokvari kmalu po pretečenem obdobju, zavedenem kot njena življenjska doba, oziroma začne »čudno« delovati, ko je na trgu nov, izpopolnjen model?

Programirana zastarelost ni skrivnost, je politika mnogih podjetij in celotnih vej industrije, mi pa ji še vedno nasedamo. Nadaljujte z branjem

Skupnostno naročanje kmetijskih pridelkov in hrane projekta Letni časi

 Spodbujeni   z lani zelo uspelo idejo pilotnega projekta 4LetniČasi  se širom Slovenije vse bolj  širi trend zanimanja za skupnostna naročanja pridelkov, skupnostne njive in nasploh za sodelovanje v okvirih in po načelih skupnosti. Veseli smo, da smo del tega trenda.

Čeprav zima donekje še  kaže zobe,  ji vendarle počasi jemlje sapo. V Skupnosti Letni časi tako že pridno pripravljamo vse potrebno za novo setev in se hkrati veselimo našega prvega skupnega praznika v novem letu.

Toplo vabljeni v soboto 7. marca med 10 – 12h na semenj v Dvorec Sela na Zaloški 69 v Ljubljani, kjer vam bomo  pripravili   pestro in cenovno ugodno ponudbo.
Dobrodošli na našem skupnem prazniku Letni časi, kjer gradimo neposredno-direktno izmenjavo na zdrav način pridelane hrane in ostalih kvalitetnih dobrin, lepe, zaupanja vredne odnose in boljši in pravičnejši svet.
Pri nas lahko naročite svežo zelenjavo, sadje in druga živila ZA VSAK DAN, in če vam pride prav, lahko v času dostave manjkajoče pridelke dokupite v poljubni količini.
 

Ekološko kmetovanje lahko prehrani svet; Primerjalna analiza Eko- Konvencionalna pridelava,

Rajski izgled naših polj v prihodnje, zakaj pa ne? Če se le tako odločimo, vsekakor pa bi v tem cilju dejstva o Skrivnostnem življenju rastlin Skrivnostnem življenju rastlin (TUKAJ) moral poznat itak najmanj vsak, ki dela z zemljo in rastlinami, če ne že vsak otrok po kurikulumu v vrtcih, da bi kot družba imeli temelje za resnično prosperiteto.

10154128_700158393361396_9199485817046527846_n

‘Picking vegetables at the Eden Project’: Photo by Franie Treetops. The Eden Project is located in Corwall, England.

Ekološko kmetovanje LAHKO nahrani svet

Eden od argumentov za promoviranje gensko spremenjenih rastlin in biotehnologije je da GSO lahko nahrani svet in da ne-GSO in ekološke metode niso zmožne proizvesti zadostne količine hrane za vse. Toda resnica je, da je ekološko kmetovanje samo po sebi v celoti sposobno nahraniti svet. Moramo samo narediti nekaj sprememb v načinu gojenja in vzrejanja hrane, kar pomeni odprava tovarniškega kmetovanja, ki uničuje naše zdravje in planet.

 maxresdefault difference-between-monoculture-polyculture_6fb212de948595cf0522_mz_farming2

V poročilu z naslovom Hranjenje prihodnosti, ki ga je napisalo ekološko združenje Soil Association, ki se nahaja v Veliki Britaniji, pravi, da ekološki in drugi agro-ekološki kmetijski sistemi niso samo rešitev za lakoto na svetu ampak, ko se ti holistični sistemi vpeljejo, povleče najrevnejše iz revščine.

Na drugi strani GSO kmetovanje ohranja in tudi povzroča revščino, saj zaklenejo kmete v neskončni krog odvisnosti od korporacij, katera jim prodajo novo pošiljko samouničujočih semen in strupenih kemičnih pesticidov, ki so potrebna za gojenje GSO. Z drugimi besedami je GSO kmetijstvo strupeno za svetovno gospodarstvo, strupeno za zdravje ljudi in strupeno za okolje.

23e3142801ccd89845f1c4f8a8565015

Nadaljujte z branjem

Vzrok in rezultat privatizacije je akumulacija bogastva multinacionalnih korporacij?

Odprodaja državnih podjetij ni nikakršen izhod iz krize, ampak pomeni njeno poglabljanje in potop socialne države, kolikor je v Sloveniji še imamo. Rezultat: revščina in beda. Ilustracija so države svetovne periferije, ki so se prav tako ujele na limanice, da jim bo odprodaja dobičkonosnih državnih podjetij pomagala rešiti primanjkljaj v državnem proračunu. In ki so se na te limanice ujele pod modrim vodstvom istih nasvetodajalcev, ki vodijo tudi potop Slovenije. Najbolj vidni so OECD, Svetovna banka in IMF.

Film Catastroika, kot že ime pove, raziskuje katastrofo neoliberalistične privatizacije

Za novi val globalizacije je značilno, da je odpravil nacionalne države kot socialne in politične subjekte. Z izjemo nekaj močnih nacionalnih držav v samem kapitalskem centru. Po mnenju nizozemskega socialnega antropologa Dona Kalba so v vseh postsocialističnih družbah to že danes multuinacionalke, britanska socialna/ekonomska antropologa Hart in Hann pa menita, da multinacionalke vladajo v tako rekoč vseh družbah sveta. Nadaljujte z branjem

We feed the world – dokumentarni film in intervju z režiserjem Erwinom Wagenhoferjem

 

“Če je boljši svet mogoč, potem ga moramo uresničiti”

Na svetu je milijarda ljudi, ki so ogroženi zaradi lakote. Istočasno vse države na svetu proizvedejo dovolj hrane za 12 milijard ljudi. V svojem filmu “Nahranimo svet” avstrijski avtor dokumentarnih filmov Erwin Wagenhofer hodi po poti naše hrane. To ga je pripeljalo v Francijo, Španijo, Romunijo, Brazilijo in nazaj v Avstrijo. Rezultat je šokantna in streznjujoča slika globalne proizvodnje hrane, ki jo je na stranpot zanesla želja po dobičku in čim večji količini. Iz ogromnih toplih gred v južni Španiji vozijo paradižnike 3.000 kilometrov stran kot poceni izdelke na trge v srednji Evropi. Pri masovni proizvodnji piščancev te zakoljejo že pri 8 tednih. Dnevno samo na Dunaju uničijo dva milijona kilogramov kruha. Tradicionalno evropsko ribištvo se je popolnoma industrializiralo, kvaliteta izdelkov pa pada.
      Cena, ki jo plačujemo za to udobje, ki bi se mu lahko odrekli, je visoka. Na koncu nam ostane uničevanje narave, izguba človeškega dostojanstva in okusa. “Nahranimo svet” je najuspešnejši dokumentarec do zdaj v Avstriji. Wagenhofer apelira na naš občutek odgovornosti: spremeniti moramo način življenja.

Intervju z režiserjem Erwinom Wagenhoferjem v celoti TUKAJ Nadaljujte z branjem

Ekonomija sreče – film Economics of Happiness

Film  smiselno in celovito zaokroža bistvene postavke in prednosti lokalnega pred globalnim. Lokalna pridelava hrane, lokano gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto kar nam omogoča obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo vse korenine , stik z predniki, izročilom, da bi nas končno naredili “jednoobrazne”potrošnike enake eden drugemu širom planeta , enake od Kanade do Avstralije in od Skandinavije do JAR ….

Resnično priporočam v ogled film

Nadaljujte z branjem