Nedualizem, razmišljanje o vprašanju “Zakaj je tako malo res srečnih ljudi”

Sodobna družba nas vzgaja v zavedanju, da smo nekaj ločenega od celote. Vendar se večinoma srečujemo z mnogo trpljenja na osebnem in globalnem nivoju. Človeštvo je daleč od harmonije. Ali je mogoče, da je vzrok temu prav naš občutek ločenosti? Po čem ljudje prvavzaprav hrepenimo? Zakaj so naši poizkusi zapolnevanja tega hrepenenja večinoma neuspešni ? Zakaj je tako malo res srečnih ljudi?

Morda odgovore na te težave daje nedualizem. Beseda, razmišljanje, pogled na svet, ki postaja vedno bolj aktualna tema v zahodnem svetu, celo v sodobnih znanstvenih krogih (kvantna fizika, nevroznanost itd.). V Sloveniji je žal dokaj slabo poznan, čeprav je o njem pravzaprav pisal že naš Martin Kojc v knjigi Učbenik življenja skoraj stoletje nazaj.

 

Beseda nedualizem je prevod sanskrtske besede advaita, ki pomeni preprosto »ne dva«. Usmerja nas proti polnosti življenja tukaj in sedaj, k intimnosti in ljubezni onkraj besed, stran od kakršnekoli ločenosti. Kljub navideznemu obstoju raznovrstnosti obstaja le eno univerzalno bistvo, ena zavest.

Sporočilo nedualizma pravi, da sreča, mir in blagostanje izhajajo le iz prepoznanja naše izvorne narave, ki je enaka oziroma ista pri vsakem bitju. Mnogokrat imenujejo to naravo z enostavnim izrazom – zavest.

Prepoznanje se večinoma zgodi preko procesa razkrivanja iluzij – o samem sebi. Ko prepoznamo tisto, kar nismo, se razkrije tisto, kar smo. Vendar pa je ta proces samoraziskovanja podoben nekakšnemu procesu umiranja, saj odmira znano in poznano v nas samih.

In ker je naš nezavedni največji strah povezan ravno s strahom pred izgubo lastne individualnosti, le resnično iskreni in neustrašni raziskovalci uidejo skozi “šivankino uho” resnice in se jim skrivnost življenja razkrije. Umreti mora naša identiteta, da lahko zažari naša večna in nespremenljiva narava.

file-page1 file-page2

 

Vabilo na intenziv z Jamesom Eatonom, ki bo v začetku junija 2016.

Junija prihaja James Eaton ponovno v Slovenijo! To predstavlja v našem prostoru edinstveno priložnost, da bodisi poglobimo raziskovanje nedualne realnosti bodisi jo začnemo s pomočjo Jamesovega subtilnega vodstva odkrivati. Sam proces raziskovanja nam tudi omogoča, da pogledamo na naše težave (psihološke ali fizične) iz popolnoma nove perspektive, perspektive svobode.
Več na

Sorodne objave

Ramana Maharshi

Adyashanti in Gangaji

Advertisements

Prebujajoči se človek, Martin Kojc ; Predstavitev knjige

naslovnici knjig PČ in UŽ

Predstavitev knjige: Prebujajoči se človek, Martin Kojc

Predstavitev knjige: Prebujajoči se človek, Martin Kojc

Petek, 22. januar 2016

Vita center Naklo, ob 18.00

Vsaka želja, v katerikoli obliki se že pojavi, je duhovna sila, ki stremi po uresničitvi.

Vabljeni na predstavitev do sedaj še neobjaljenega dela avtorja uspešnice Učbenik življenja, PREBUJAJOČI SE ČLOVEK.

Martin Kojc (1901-1978), pisatelj in nesporni mojster življenja in mišljenja. Njegova knjiga Učbenik življenja je praktični priročnik, ki ga je s pridom uporabljal pri svojih psiholoških posvetovanjih kot lekcije za življenje in je postal uspešnica.

Knjiga Prebujajoči se človek je naslednja neizogibna stopnja na poti osveščanja osveščanja na poti do popolnega razsvetljenja. Prebujenje je vztrajno učenje zbranosti v času in okolju, ki ga življenje ponuja. Le naše zaupanje prasili nam omogoča, da izidemo iz vsakega labirinta.  Prebujeni človek ve, da so labirinti, pat pozicije, le navidezni, da vedno ponujajo rešitve. Izhodi iz njih so tik pred nami, vsakomur dosegljivi.

Prireditev bo povezovala Zvezdana Mlakar vpogovoru s prevajalcema dr. Francka Premk in Janez Premk.

Vstop prost.

Zaradi organizacije in velikost potrebnega prostora zaželjene prijave na: recepcija@vitacenter.si, 040/808300.

Več o avtorju

Življenjepis – po predstavitvi v knjigi »Pot k sreči«.

Pisatelj in psiholog Martin Kojc se je rodil v Središču ob Dravi leta 1901. Gimnazijo je končal v Mariboru leta 1918. V naslednjih letih se je kot samouk posvetil proučevanju psihologije in parapsihologije. Želja po novih spoznanjih ga je leta 1928 privedla najprej v Gradec in na Dunaj, nato pa v Berlin. Tam je od leta 1930 do 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegel s svojo psihoterapijo velike uspehe. V teh letih je imel strokovna predavanja v Berlinu, Haagu, Amsterdamu in Rotterdamu. S prihodom Hitlerja na oblast se je vrnil v domovino in napisal prve tri knjige, ki so izšle najprej v nemščini (Učbenik življenja, Samozdravljenje živčnih težav in Pot k sreči). V njih je opisal svojo metodo psihoterapije in svoj pogled na življenje. Med leti 1939 in 1941 je v Ljubljani vodil posvetovalnico za praktični življenjski pouk. Ob okupaciji se je vrnil v rojstni kraj in preživel vojno v kulturnem molku. Po vojni je napisal še štiri knjige s filozofsko tematiko in eno dramo. Umrl je v Mariboru leta 1978.

Martin Kojc je svoja izhodišča oblikoval samoniklo: zavestno mišljenje je zanj le most k višji, kozmični zavesti – nadzavesti. Dela Martina Kojca so v različnih jezikih doživela že 53 izdaj. (objavljeno leta 2001)

IZPISI  iz Predgovora Boruta S. Pogačnika v knjigi Učbenik življenja:

  • Prišel je čas, ko spet potrebujemo misli, izročilo, prvinskost domačih Učiteljev. Eden takih je Martin Kojc, ki je že leta 1935 napisal in izdal Učbenik življenja.
  • To, kar želimo, mora biti vedno prisotno v obliki predstave, slike. Čim večkrat imamo take predstave in čim več energije vanje vložimo, tem verjetneje bo prišlo do njihove uresničitve.
  • Hindujci pravijo: Ko je učenec pripravljen, pride učitelj. V zadnjih letih doživljamo v naši deželi nekakšen duhovni preporod. Morda je samo navidezen, lahko pa je tudi globlji in je zunanjskost manifestacija notranjega. V tem in takem kontekstu se je rodila ideja o ponovni predstavitvi Kojčevega dela, Dela, ki se zdi da je namenjeno prav temu času, nemirnemu, kaotičnemu, somraku vrednot in nastajanju novega.
  • Ko sem ga prvič prebral, se mi ni zdel nič posebnega. Prišla so obdobja, trenutki, ko sem, kot vsakdo, doživljal neuspehe, razočaranja in bolečino. Takrat sem pravzaprav šele odkril pomenskost, ki se skriva za besedo: učbenik.
  • Večina ni našla več poti, morda je tudi nikoli ni prav čutila. Da so to bili tudi filozofi, psihoterapevti, pesniki in umetniki nasploh, je samo dokaz, kako slabe korenine v življenje je ta narod pognal. Česa se boji, zakaj nima samozavesti, pred kom in kam beži? Tudi na ta in podobna vprašanja daje Kojčev Učbenik odgovore, čeravno se bodo zdeli komu preprosti, naivni in preveč enostavni.
  • V zadnjih dveh desetletjih se je pojavilo v svetu veliko modrecev, ki uče podoben in včasih kar enak nauk kot Martin Kojc. Njihova popularnost in število izdanih knjig gre v milijone. V biti pa ne gre za prav nič drugega kot za postulate, ki jih je že pred petdesetimi leti zastopal Martin Kojc in ki niso produkt tega stoletja, ampak tisočletij od pričetka civilizacije, začenši z Vedami.
  • Logika vzročno posledične zveze je seveda tudi temelj življenjskim modrostim v tem učbeniku. Tako v smislu učenja iz te zveze kot razlaga v smislu karme in seveda reinkarnacije, za katero Kojc ne samo, da v njo verjame, ampak lahko bi rekli, več. Tako prepričljiv je.
  • Gre za to, da prepuščamo, da se stvari zgodijo, da dopustimo naravni potek, da ne posegamo s svojo večkrat napačno močno voljo in s tem samo motimo naravni red, ki deluje tako na zemlji kot v vesolju. V biti gre za ustvarjalno pasivnost, iz katere črpa intuicija in inspiracija.
  • Kojc sicer poimenuje tao kot prasilo, toda pomensko si lastnosti enega in drugega povsem ustrezajo in se prekrivajo. Tao ničesar ne stori in vendar je vse storjeno. Po Kojcu služi snov prasili za njene različne manifestacije. Ena takih je tudi človek.
  • Martin Kojc je bil psihoterapevt z lastno prakso, in kot se želi, je poznal potek geneze nevroz. Menil je, da sinteza človekovih stališč, torej prepričanje ali nazor, utrjuje v njem sliko o takšnem svetu. Slike morajo vedno ustrezati stališčem ali prepričanju, pa naj si gre za kakršenkoli že odnos do sveta.
  • Šele prepričanost, da se lahko zgodi kaj dobrega ali slabega, omogoča uresničitev enega ali drugega. Kojčev postulat je prav v tem, da racionalista tega stoletja poskuša privesti do spoznanja o vzročno posledični zvezi med prepričanjem, ki ga tvorijo stališča in o zunanjih manifestacijah le-tega.

FILM »Prebujeni človek«:

 

FILM »Prebujeni človek«:

http://www.mojvideo.com/video-15-05-10-znanje-kojc-martin/b246f153a15a13a9a8ca

 

 

Učbenik življenja – Martin Kojc

Družbene krize v svetu so človeka vselej silile, da bi na novo pregledal svoje dotedanje početje in znova našel ravnovesje, ki se je očitno porušilo. Enega izmed ključev za razumevanje dogajanj v človeku je ponudil Slovenec Martin Kojc že pred mnogimi leti. Učbenik življenja je knjiga, ki jo povsod po svetu prevajajo in ponatiskujejo. Po avtorjevem trdnem in filozofskem prepričanju je človekovo bivanjsko oporišče v miselni sferi: tu je vir energije, ki jo vsakdo potrebuje v življenju. Takole pravi: Vse veliko je imelo svoj začetek v sanjah, željah, slutnjah, ki so ostale dolgo časa brez vidnega uspeha. Toda neomajno zaupanje v prihodnost je ohranjalo živ pogum, prikazovalo vse ovire kot lahke in samoumevne, dokler se slednjič miselne slike niso začele uresničevati.

Martin Kojc – Učbenik življenja Pdf knjiga TUKAJ

O knjigi

Po vsem svetu je doslej izšlo kar 55 izdaj te znamenite knjige o moči pozitivnega odnosa do sveta, pred kratkim celo v japonščini. Avtor je bil ob 1. izdaji prepričan, da ga bodo zares brali in razumeli šele v novem tisočletju – to se je tudi zares zgodilo, 70 let po izidu je več kot dobrodošla Kojčeva optimistična drža. Mnogi pravijo, da je bil prerok, njegove ideje in misli o življenju so bile korak pred njegovim časom. Razvil je svojo terapevtsko metodo, s katero je v posvetovalnicah tako doma kot v tujini ter na mnogih predavanjih dosegel vsesplošne uspehe in priznanja. Martin Kojc je bil prepričan, da človeka doleti sreča šele tedaj, ko je ne pričakuje in ne zahteva – če je človek preprost in nezahteven, se mu mnogokrat uresniči tisto, česar ni pričakoval.