Povzetek predavanja Svete točke Spodnje Savinjske doline

Svete točke Spodnje Savinjske doline – 1. del

Povzetek predavanja dne 5. marca 2017, Zeleni hram

mag. Matej Gabrielle Daslo

 

Uvod

 

Na predavanju so bili predstavljeni preliminarni rezulati raziskave potencialnih energetskih točk v Celjski kotlini oz. v Spodnji Savinjski dolini, ter njihovih medsebojnih razmerij. Raziskava poteka od sredine decembra 2016 in še traja, zato so predstavljeni rezultati delni. Še največ pozornosti je bilo v tem času posvečene zahodnemu delu obravnavanega področja. Podrobneje sta bili predstavljeni dve izjemni točki, Gora Oljka s cerkvijo Sv. Križa, grad Žovnek/Savinjek in presenetljivo pravilna geometrijska razmerja teh točk z drugimi točkami Spodnje Savinjske doline. Nekaterim izmed njih (Polzela, Braslovče in Hom) bo več pozornosti posvečene na naslednjem predavanju 2. aprila 2017.

 

Področje raziskave

 

Področje raziskave predstavlja Spodnja Savinjska dolina oz. Celjske kotlina z okoliškim hribovjem in gričevjem. Doslej je bilo podrobneje proučen njen zahodni del. Zanjo lahko rečemo, da predstavlja stičišče Alpskega in Panonskega sveta, saj je dolina sled nekdanjega zaliva Panonskega morja. Gre tudi za prostor izrazito tranzitnega, prehodnega značaja. Glavna pot, ki od pradavnine pa vse do danes preči Spodnjo Savinjsko dolino, vodi do Jadrana in Mediterana, v nasprotni smeri pa v ravninski svet Panonske nižine, na Balkan in v Azijo.

Doslej je bilo podrobneje proučen zahodni del Savinjske doline. To področje je tudi pomembno križišče na prehodu iz kotline v ozke doline in soteske, in še posebej zaradi pomena poti tudi strateško pomembno področje. To kaže vsaj 18 srednjeveških gradov na področju, z najstarejšimi primeri iz 10. stoletja (Žaženberg; Libenštajn in Loženberg) in rimski legijski tabor pri Ločici. Nadalje, tu so tri pražupnije (Prebold, Braslovče, Šempeter) in cerkve, pogosto postavljene na starejših kultnih mestih. Izbiro nekaterih izmed teh točk dodatno potrjuje skupek prazgodovinskih in rimskih arheoloških najdišč (Šmatevž, grajski hrib Žovnek, Vrtače, Griže- Šešče, Hom, Vimperk …). K vsemu je potrebno dodati še dominantne vrhove in točke z naravnimi posebnostmi, ki pa so bile doslej najmanj proučene.

 

­

Spodnja Savinjska dolina, zahodni del. Predstavljene so glavne poti tega prostora izrazito prehodnega značaja in označene lokacije 18-ih srednjeveških utrdb, ki so bdele nad prometom.

 

 

 

Potek raziskave in metodologija

 

Prvi del raziskave, ki sem ga zaključil ob koncu januarja 2017, je bil osredotočen na zbiranje relevantnih virov o prazgodovinskih in zgodovinskih lokacijah Spodnje Savinjske doline.

Naslednji korak je predstavljala analiza izbranih virov, na podlagi katere so bile določene pomembne točke obravnavanega področja.

Pri izbiri točk sem upošteval naslednje kriterije:

  1. Kontinuiteta točke skozi prazgodovino in zgodovino
  2. Specifična lega točke v obravnavanem prostoru
  3. Zakaj je bila določena točka izbrana oz. kakšen je njen značaj
  4. Točka zaseda pomembno mesto v ljudskem izročilu
  5. Na točki ali v neposredni bližini se nahaja naravna posebnost

 

Izkazalo se je, da gre za najmanj dve vrsti točk, in sicer:

  • Svete točke (tiste, ki veljajo za svete),
  • Točke moči (tiste, so bile izbrane iz strateških razlogov).

 

Tretji korak predstavlja preliminarna analiza geometrijskih razmerij med izbranimi točkami.

 

Podoben pristop sem pred tem že uporabil pri raziskavi posebnih točk na področju Podravja. Raziskava Spodnje Savinjske doline v določeni meri potrjuje ugotovitve stare študije. Identificirane so bile namreč identične geometrijske forme, natančneje trojice (pravilni in pravokotni trikotniki) in nizi točk (linije), ne pa tudi, kot v primeru Podravja, kompleksnejši geometrijski liki (romb, pentagram). Potrjeno je bilo tudi to, da pomembne točke določenega prostora z s drugimi, ne toliko pomembnimi točkami, tvorijo najmanj 5 razmerij pravilnega trikotnika.

 

 

Slika na levi prikazuje enakostranični trikotnik med točkami (1) Grad Žovnek; (2) Sv.Matevž, Šmatevž in  (3) Sv.Marija, Braslovče. Linija med točkama (2) in (3)

Je usmerjena natanko sever-jug, linija med (1) in (2) blizu položaja zimski sončni solsticij vzhod, (1) in (3) pa blizu položaja Luna minor.

Situacija na desni sliki prikazuje kompleksni geometrijski lik na področju Spodnje Dravske doline. V njem je jasno razviden pentagram, za katerega velja poudariti,

Da vključuje večji del prazgodovinske točke, na katerih kasneje niso postavili cerkva.

 

Našteto seveda ni slučaj, temveč matrica prednikov. Kdo natančneje so bili ti predniki ? Njihova etnična identiteta je neznana in predmet različnih interpretacij, kar navsezadnje velja tudi čas prve uveljavitve te matrice. Etnično vprašanje navsezadnje niti ni tako pomembno. Ključno pri vsem je, da si s temi skrivnostnimi predniki delimo identični prostor s specifičnimi naravnimi danostmi. To je vsekakor dragocena dediščina, saj nas povezuje z zemljo, prostorom, časom in po nekaterih razlagah tudi z očem nevidnimi energijami. Pradavni koncepti, ki stojijo v ozadju te matrice, nakazujejo povsem druge paradigme življenja, še posebej pa, da bi lahko evolucija potekala tudi v drugo smer. In da je daleč od tega, da bi bila univerzalni model. Temu idealu je veliko bližje geometrija, poznana že globoko v pradavnini.

 

 

Štiri točke zahodnega dela Spodnje Savinske doline

 

Med nekaj deset točkami (prazgodovinske in rimske lokacije; gradovi; cerkve; dominantni vrhovi; naravne posebnosti, kot podzemne jame, skalni osamelci; izviri), ki sem jih določil za področje Spodnje Savinjske doline, sem izbral štiri točke, ki sem jim pripisal velik pomen v obravnavanem prostoru. Pri tem sem upošteval dva kriterija: (1) kulturni pomen točke v prostoru Spodnje Savinske doline; (2) kvaliteta in kvantiteta geometrijskih razmerij z drugimi točkami. Tako sem za zahodni del doline določil naslednje štiri točke:

(1) Gora Oljka, vrh in cerkev;

(2) Grad Žovnek in grajski grič;

(3) grad Komenda in grajski grič;

(4) Cerkev Sv. Marija, Braslovče.

 

Za vse štiri lokacije je značilno, da so druga z drugo in z drugimi pomembnimi točkami Savinjske doline v razmerju pravilnih geometrijskih likov.

Doslej sta bila identificirana dva tipa, linija in pravilni trikotnik. Najdaljša izmed doslej identificiranih linij vključuje 7 točk. Med pravilnimi trikotniki prevladujejo pravokotni trikotniki, sledijo jim enakokraki trikotniki. Doslej edini enakostranični trikotnik področja je že pred mojo raziskavo odkril radiestezist Alfred Brinovec.

 

 

Gora Oljka – Križna gora

 

Največ raziskovalnih ur sem doslej namenil gori Oljki, nekdaj imenovani Križni gori. Starejše ime, prvič omenjeno leta 1234, bolje odraža značaj te točke, ki je nedvomno v znamenju križa. Prvič, cerkev na vrhu gore nosi ime Sv. Križ. Drugič, na goro so nekdaj vodili trije Križevi poti. Tretjič, cerkev na vrhu je postavljena tako, da po dolžini teče po polarni osi (s-j), po širini pa po ekvatorialni osi (v-z) in tvori t.i. prostorski križ. Četrtič, cerkev je s štirimi okni orientirana k enakemu številu solsticijskih točk (poletni in zimski solsticij), kar predstavlja sončni križ. Petič. Cerkev, katere notranjo steno krasi grški križ, so zgradili božji vojščaki, Malteški vitezi, katerih simbol je prav tako križ z enakimi stranicami. In šestič, šlo naj bi tudi za energijski križ zmajevih črt, katerega presečišče je v cerkvi Sv. Križa na nekdanji Križni gori. .

­­

Prostorski in sončni križ. Na linijah večidel nanizani vrhovi (23 x) in cerkve/svetišča (15 x),gradovi (3 x), izvir in podzemna jama.

 

Vrh je tudi izjemno razgledišče, vendar razgled danes mestoma zastira gozd. V 19. stoletju (I. Orožen) naj bi bilo z vrha vidnih 75 cerkva, kasneje 64. Če na te točke, razpršene po prostoru, položimo prostorski in sončni križ s presečiščem v cerkvi Sv. Križa, dobimo presenetljivo prekrivanje. Na osmih linijah, ki žarčijo iz vrha gore, so nanizane kulturne točke (cerkve, gradovi, prazgodovinska in rimska najdišča) in naravne posebnosti (vrhovi, votlina, izvir…).

Za povrh vrh gore Oljke s sosednjimi točkami tvori 28 pravilnih trikotnikov, 2 enakokraka in 26 pravokotnih.

Gora Oljka ima še vsaj eno posebnost. Ker je pretežno iz apnenca, je mestoma votla. Tukajšnja najznamenitejša »votlina« se nahaja tudi pod cerkvijo Sv.Križa. Kripta, imenovana Božji grob in izpolnjena z malteškimi križi, je morebiti namenu prilagojena naravna votlina.  Gotovo pa se sto metrov nižje nahaja naravna vodna jama Roglja. Voda iz nje privre na dan ob vzhodnem vznožju gore Oljke, v dolini, kjer so tudi izviri slatin.  O tej skrivnostni votlini, katere vhod danes varuje ograja, se govori marsikaj. Med drugim tudi to, da iz nje blizu Božiča pridejo duše prednikov. Vsekakor je Božič tukaj povezan z drugim fenomenom, namreč zimskim solsticijem, prastarim novim letom. V trenutku sončnega vzhoda in zahoda glavni oltar cerkve osvetli žarek vzhajajočega in zahajajočega sonca. Tako smo priča t.i. iluminacijskem fenomenu, ki je stalnica že od megalitskih časov naprej. Očitno so to znanje v določeni meri poznali še Malteški vitezi, graditelji cerkve na Križni gori.

To je zapis časa v arhitekturi na pravem mestu (masa), ki se materializira v svetlobnem efektu (svetloba) ob pravem trenutku (energija).

 

Točka tvori zanimive relacije s sosednjimi točkami, natančneje, najmanj 28 pravilnih trikotnikov. Od tega gre za dva enakokraka trikotnika, preostalih 26 so pravokotni trikotniki.

Ta točka je bila doslej brez arheoloških najdb, ki bi kazale, da gre tudi za prazgodovinsko lokacijo. Vendar pa že dominantna prisotnost gore v veduti Spodnje Savinjske doline kaže, da njena podoba pozornosti prednikov ni mogla uiti. Vsekakor sveta točka v polnem pomenu besede.

 

Grad Žovnek – Savinjek

 

Lokacija, kjer stoji grad Žovnek, je izjemna strateška točka. Odprta je proti vzhodu in nudi pogled na večji del Celjske kotline. Tako omogoča nadzor nad pomembnimi prometnicami in po potrebi tudi njihovo zaprtje, zato ni slučaj, da je tod zrasel mogočni in znameniti grad Žovnek, imenovan po reki Savinji (Sevnekke, Saaneck). Sam grad, mogočna utrdba, je bil dodatno zavarovan z obrambnim jarkom tako na zahodni (vhodni) kot vzhodni strani. Jarka sta bila na zunanji strani dodatno varovana s predgradjem (2 x) na zahodni in stolpom na vzhodni strani. Ruševine obrambnega stolpa so razvidne z upodobitve Vischer leta 1681). Utrdbene linije dodatno varuje težko dostopen teren, še najlažje se je gradu približati iz zahodne smeri. Zaključek grajskega hriba je iz sten apnenca, in tu sta tudi votlini, ki naj bi po pripovedovanju domačinov predstavljali skrivna vhoda v grad Žovnek. Obe naj bi bili danes zasuti.

 

Zaradi izjemne strateške pozicije grebena, na katerem stoji grad, ni nobeno presenečenje, da se v njegovi neposredni bližini nahajajo sledi starejših zgodb. Vsaj stoletje starejši je Stari grad, ki leži nekoliko nižje. Na zemeljski gomili, ki jo je obkrožal obrambni jarek, je nekdaj stal kamnit stolp, katerega temelji so v skromni meri ohranjeni. Stari grad, kot ga imenujejo domačini, je postavljen na starejših kulturnih plasteh. To kažejo tukajšnje rimske in prazgodovinske najdbe. Izjemno zanimivo je tudi mesto na zaključku grajskega grebena. Področje je posuto z balvani apnenca, ki so mestoma obdelani, razvidne so tudi umetno nastale terase. Prvi vtis je, da gre za prazgodovinsko naselbino ki  Vendarle je lokacija v arheološkem smislu vendarle preslabo raziskana, da bi lahko sklepali kaj več.

 

Doslej našteto nedvoumno kaže, da je lokacija gradu Žovnek izrazita točka moči. Kajti tisti, ki ždi na tej točki, uveljavlja oz. manifestira moč, nadzoruje krajino, po potrebi ukrepa in zahteva pravico, ki mu pripada po statusu (mitnino). Hrib, na katerem stoji grad, je tudi manifestacija obrambne, samoohranjujoče moči. Je že po naravi dano varno in težko dosegljivo zatočišče, saj ga obdajaj strma in težko prehodna pobočja, tudi stene.. In navsezadnje zgodba Žovneške gospode, kasnejših Celjskih grofov, pripoveduje o posvetni moči in seveda njeni minljivosti.

 

 

Zanimive so orientacije grajske stavbe k vzhodu, ki v specifičnih  usmeritvah k določenim točkam prostora predstavljajo tudi časovne označevalce. Južna stena gradu, ki teče od vhodnega stolpa naprej proti vzhodu, ima orientacijo okoli 90 kotnih stopinj in je na horizontu usmerjena v točko, kjer vzhaja sonce ob pomladanskem in jesenskem enakonočju. Obe točki na horizontu, vključno z južnim zidom označujejo prelomnice na sončevi letni poti in zaobjemata pas, v katerem se giblje skozi leto.

 

Grad Žovnek s sosednjimi tičkami tvori 16 pravokotnik trikotnikov in predstavlja točko pravega kota v 13 primerih. Sedemnajsti trikotnik je enakostranični in poleg gradu vključuje še cerkvi Sv. Matevž v vasi Šmatevž in Sv:. Marijo v prafari Braslovče. Grad je vključen tudi v štiri točkovne nize/linije.

 

Glavne ugotovitve in zaključna misel

 


 

  

  • Nekatere točke področja Spodnje Savinjske doline tvorijo pravilne geometrijske like, in sicer dva tipa: točkovni niz (linija) in pravilni trikotnik. Pravilo nizov in trojic velja tako za zahodno področje spodnje Savinjske doline kot za področje Podravja. Gre za matrico, ki je bila identificirana tudi drugod.
  • Linija in trikotnik sta obliki, značilni za zmajeve črte oz. ley-lines, kot te energijske mreže zemlje imenuje zahodna tradicija. Zato bi lahko v geometriji pomembnih točk v Spodnji Savinski dolini prepoznali mrežo energijskih linij. Matrica energijske mreže zmajevih črt naj bi bil namreč trikotnik, ki med drugim simbolizira trojstvo (sveta trojica; Trimurti – Brahma – Višnu – Šiva; aspekti boginje: devica, ženska, starka, število tri. Točke v sistemu zmajevih črt predstavljajo pomembna presečišča, ki imajo bistveno vlogo pri kvalitetnem življenjskem utripu v določenem prostoru
  • Velik pomen astronomskih in prostorskih orientacij svete arhitekture se kaže v zasnovi cerkve sv. Križa na gori Oljki. Cerkev je eksaktno orientirana k štirim kardinalnim točkam prostora (prostorski križ) in k šestim sončevim točkam (oba solsticija in ekvinokcij, vzhod in zahod. Pa čeprav zgrajena šele v 18. stoletju, je v arhitekturni zasnovi odmev mnogo starejših primerov sakralne arhitekture. V cerkvi smo priča tudi fenomenu svetlobne škatle (light box). Po zaslugi astronomsko orientiranega okna ob zimskem solsticiju žarek zahajajočega sonca osvetli glavni oltar.
  • Grad Žovnek je le ena izmed točk, ki se nahajajo na grajskem grebenu. Tukaj so tudi sledi dveh predgradij vključno z zunanjim obrambnim stolpom, mota in ohranjeni temelji zgodnjesrednjeveškega stolpa, imenovanega Stari grad, on pod njim najverjetneje prazgodovinskega gradišča. V apnenčastem grajskem hribu so tudi votline
  • Imena, arheološke najdbe in zgodbe o določenih točkah precej povedo o značaju določene točke. Da gre za posebna mesta, priča tudi ljudsko izročilo, arheološke najdbe in kasnejši spomeniki.

 

Na koncu se zahvaljujem zadrugi Ekoci, da me je povabila v te čudovite kraje in za sodelovanje v sklopu projekta »Odstiranja znanj prednikov«.  Marjanu, Ireni, Matjažu in vsem drugim…Brez njihove pobude ne bi bilo te skromne žetve. Zavedam se namreč, da je podana slika svetih točk Spodnje Savinjske doline v tem trenutku kaj daleč od popolnosti. Kar pa je navsezadnje lahko tudi dober razlog za veselje. Čaka me oz. nas (kajti pri tovrstnih avanturah se zmeraj pridruži kakšna radovedna duša) raziskovalnih potepov po čudoviti Celjski kotlini, bolj ali manj v neznano, s tem pa tudi k novim spoznanjem. Tudi takšna je lahko pot k prednikom.

 

Matej Gabrielle Dasko, avtor raziskave.

Advertisements

Svete točke Savinjske doline – 2. ciklus predavanj ODSTIRANJE ZNANJ PREDNIKOV

Sleherna krajina ima določene naravne danosti, ki že od nekdaj predstavljajo točke posebnega pomena. Kvaliteto določene točke posredno razkrivajo materialne sledi različnih kultur, zgodbe, ime, pisni viri in njena energija.

V naštetem najdemo odgovor na vprašanje, zakaj so jih naši predniki izbrali in zakaj jih obiskujemo še danes. Za povrh je položaj sleherne točke v premišljenih geometrijskih razmerjih.


odstiranja_2_letak_po_spletu_dasko1

Na predavanju bodo predstavljene najpomembnejše točke Savinjske doline:
– Križna gora, križišče v pravem pomenu besede s prostorsko in astronomsko orientirano cerkvijo;
– grad »Pozdravni kamen« na križišču poti;
– grad »Savinjek«s prastarimi skrivnostmi in stara cerkev -utrdba v Braslovčah;
– in nekatere druga posebna mesta od prazgodovine naprej.

Nadalje, predstavljene vam bodo presenetljive geometrijske pravilnosti v razporeditvi teh točk po Savinjski dolini. Slednje razkriva premišljeno postavitev v trojice, ki Savinjsko dolino ovijajo v očem nevidno mrežo…

Teme predavanja:
– sveta geometrija in zmajeve črte
– Gora Oljka; Žovnek, Braslovče; Komenda, Legijski tabor Ločica; Letuš; Šmartno ob Paki, Prebold, Huda peč…
– astronomske in prostorske orientacije arhitekture
– sveta geometrija in zmajeve črte
– točke moči in svete točke v Savinjski dolini (Gora Oljka; Žovnek, Braslovče; Komenda, Legijski tabor Ločica; Letuš; Šmartno ob Paki, Prebold, Huda peč…)
– geometrijska razmerja med točkami

Pohod:
Krog gradu Žovnek in na Križno goro – 5. marec 2017
Raziskovalni pohod s Tur(m)istika
(7 km, 400 m višinske razlike)

Zbirališče je Zeleni hram, Žalec, po predavnju ob 14.15. Od tod krenemo najprej do Žovneka, da si ogledamo znano in še posebej manj znane zgodbe grajskega grebena od pradavnine naprej. Naslednja točka je gora Oljka. Pohod začenjamo pred sotesko Hudega potoka pod naselbino iz mlajše železne dobe, kjer se skriva izjemna skalna formacija. Morda spotoma naletimo na Rogljo, skrivnostno vodno jamo in izvotljen vrh gore. Ko prispemo na vrh, si bomo najprej vzeli čas za malico. Kasneje obkrožimo kraj, kjer s pogledom iz cerkvenega zvonika zajamemo celotno Savinjsko dolino, in spoznamo izjemno cerkev na močni energijski točki. V dolino se vrnemo po označeni planinski poti, nato pa nazaj v Zeleni hram, kjer strnemo vtise In krog bo tako sklenjen…

Vodnik: Matej Gabrielle Dasko
Priporočamo pohodniško obutev in vremenu primerna oblačila. Malica iz nahrbtnika, možno je naročiti kosilo v planinski koči. Zaželen je lastni prevoz. Pohod bo izveden v primeru najmanj 10 prijavljenih in vremenskih okoliščin. Prijava najkasneje do petka, 3. marca 2017. na Ekoci.slo@gmail.com

(cena: 10 EUR, mlajši od 18. let polovična cena )

Udeležba na lastno odgovornost !

Odstiranja_plakat_2ciklus_web6

 

Priporočam še

Povzetek predavanja “ODKRIVANJA STARIH ZNANJ – ŠTAJERSKI MEGALITI” – mag. Matej Gabrielle Dasko

Raziskovanje energetskih poti v dolini zelenega zlata 2. januar 2017

Hudičeve skale pri Mariboru megalitski astronomski inštument

Raziskovanje energetskih poti v dolini zelenega zlata 2. januar 2017

Na pobudo iniciative Ekoci green tourism smo dne 2. januarja 2017 opravili ogled potencialnih svetih točk na področju Celjske kotline. Odločili smo se za ogled dveh točk, in sicer lokacije gradu Žovnek ter gore Oljke, na kateri stoji cerkev sv. Križa. Ogled prve lokacije sta vodila Marjan Kogelnik in radiestezist Alfred Brinovec, ki to točko raziskuje že nekaj časa, ogled gore Oljke pa Marjan Kogelnik in Matej Gabrielle Dasko, dober poznavalec megalitov in arheoloških lokacij Štajerske, ki je pripravil preliminarno analizo značilnosti te lokacije.

Pri ogledu je sodelovala skupina okoli 30 ljudi, med katerimi velja izpostaviti specialista za geomantijo in poznavalca zmajevih črt Robija Lavina, ki je s svojimi dragocenimi izkušnjami pomembno prispeval k osvetlitvi energijskih vidikov obeh lokacij. Pri ogledu je sodelovala tudi skupina iz Radovljice, ki se trudi oživiti sveta mesta prednikov in ki nam je na gori Oljki predstavila Solarno yogo. Nadalje moram omeniti zgodovinarja Matjaža Anžura, ki nam je predstavil staroversko obredje in poskrbel za bogato pogostitev v Zelenem Hramu.

  1. Lokacija gradu Žovnek

 

Lokacija, kjer stoji grad Žovnek, je izjemna strateška točka. Odprta je proti vzhodu in nudi pogled na večji del Celjske kotline in tako omogoča nadzor nad pomembnimi prometnicami, po potrebi tudi njihovo zaprtje  K temu je potrebno dodati, da Celjsko kotlino prečijo zelo pomembne prometnice, kar velja tako za današnji čas in še posebej preteklost.

V prazgodovini je kotlino prečila Jantarna pot, v času starega Rima pa glavna pot v srce imperija. Lahko bi rekli, da je bila v času Rimskega imperija ta cesta njegova glavna arterija. Če se je v mirnem času po njej pretakalo blago v obe smeri, je v času  rimske ozemeljske ekspanzije promet potekal enosmerno, proti severovzhodu.  Nasprotno pa čas propada rimskega imperija zaznamuje gibanje vojsk v obratni smeri. Ta cesta je nedvomno predstavljala najbolj ranljivo točko imperija, kar je navsezadnje pokazal splet okoliščin, ki je pripeljal do njegovega zatona.

Zaradi izjemne strateške pozicije hriba, na katerem stoji grad, je povsem mogoče, da je Žovnek postavljen na starejših kulturnih plasteh. To kažejo nekatere tukajšnje rimske in prazgodovinske najdbe, ki pa je bila v arheološkem smislu vendarle preslabo raziskana, da bi lahko vedeli kaj več.

Vse doslej našteto pa nedvoumno kaže, da gre za izrazito točko moči. Kajti tisti, ki ždi na tej točki, uveljavlja oz. manifestira moč, nadzoruje krajino, promet v njej, po potrebi ukrepa in zahteva pravico, ki mu pripada po statusu. To nam potrjuje zgodba Žovneške gospode, kasnejših Celjskih grofov, rodbine, ki je od tod širila svojo moč in vpliv.

Hrib, na katerem stoji grad, je tudi manifestacija obrambne, samoohranjujoče moči. Je varno zatočišče in težko dosegljiv, saj ga obkrožajo strma in težko prehodna pobočja.

 

Zanimive so orientacije grajske stavbe k vzhodu, ki v specifičnih  usmeritvah k določenim točkam prostora predstavljajo tudi časovne označevalce. Južna stena gradu, ki teče od vhodnega stolpa naprej proti vzhodu, ima orientacijo okoli 90 kotnih stopinj in je na horizontu usmerjena v točko, kjer vzhaja sonce ob pomladanskem in jesenskem enakonočju. Alfred Brinovec, poznavalec lokacije, nam je pokazal dve energetski točki, eno ob južnem zidu, drugo pa pod notranjim stolpom gradu. Pokazal nam je tudi točko, kjer vzhaja sonce ob zimskem solsticiju (južno pobočje hriba Gozdnik). Podoben naravni orientir obstaja najverjetneje tudi za sončni vzhod ob poletnem solsticiju. Obe točki na horizontu, vključno z južnim zidom označujejo prelomnice na sončevi letni poti in zaobjemata pas, v katerem se giblje skozi leto.

 

Po ugotovitvah Alfreda Brinovca, ki je področje podrobneje raziskoval, pozicija gradu predstavlja 1/3 višine hriba piramidalne oblike. Označuje jo kot pozicijo moči. Hrib grmada grad zastira z zahodne strani. Ker je 500 m dalje v isti smer je cerkev sv. Janeza in Pavla, jo Brinovec označuje kot pozicijo svetega.

 

Brinovec nas je opozoril tudi na pomenljive prostorske relacije s sosednjimi cerkvami

Lokacija gradu Žovnek z dvema sosednjima cerkvama (Sv. Marija v Braslovčah in Sv. Matevž v Šmatevžu.) tvori razmerje približno enakostraničnega trikotnika. Linija, ki povezuje Žovnek in cerkev Sv. Marije, meri 3121,79 m; 64,47 ks (v obratni smeri 244,47 ks, kar je blizu položaj luna minor). Med točkama in bližje Žovneku je kapela Srednji Podvrh. V smeri severovzhoda se ta linija nadaljuje s Svenškovo rupo, podzemno jamo; nato vrh Sevčnik 562 m.

Linija, ki povezuje grad Žovnek in cerkev Sv. Matevža, ima dolžino 3281,27 m in teče v smeri 119,31 ks (v obratni smeri 299, 31 ks). Na področju Šmatevža se nahaja tudi multiperiodno arheološko najdišče (bronasta in železna doba, rimsko obdobje). Tudi ta orientacija se giblje v bližini točke luninega ekstrema (luna minor). Še posebej zanimivo je nadaljevanje te linije v smeri severozahod. Linija se nadaljuje pod vrhom Grmada (898 m), ki po obliki spominja na piramido; cerkev Sv. Janeza in Pavla, Dobrovlje; cerkev Sv. Marija, Krokarje, Sv. Katarina, Lačja vas; Sv. Janez Krstnik, Šentjanž; Sv. Jakob, Okonina.

dasko2

Enakostranični trikotnik Žovnek-Braslovče-Šmatevž. Ena izmed stranic teče v smeri sever-jug, ostali dve označujeta štiri točke luninega ciklusa (luna minor) na horizontu.

Nadaljujte z branjem

Povzetek predavanja “ODKRIVANJA STARIH ZNANJ – ŠTAJERSKI MEGALITI” – mag. Matej Gabrielle Dasko

“Raziskovalec pradavnih kultur mag. Matej Gabrielle Dasko (TUR(M)ISTIKA) , med drugim odkritelj megalitov Hudičeve skale in multiperiodne naselbine na Donački gori, je na zanimiv način na podlagi dejstev prikazal postavitve pradavne svete geometrije na Štajerskem.
Na predavanju smo spoznali slabo poznane, a izjemne megalitske strukture Štajerske, natančneje:
(1) univerzalno matrico postavitve megalitov; (2) glavne arheološke najdbe na mestih z megaliti;
(3) način, kako so razporejeni po deželi Štajerski, ki razkriva koncept svete geometrije;
(4) in teorije o namembnosti megalitov.”

slide1 slide2

slide3 slide4

slide6 slide15

slide42 slide47

slide49 slide51

Dodatno

“ODKRIVANJA STARIH ZNANJ; ŠTAJERSKI MEGALITI” – Predava mag. Matej Gabrielle Dasko

“ODKRIVANJA STARIH ZNANJ – ŠTAJERSKI MEGALITI” –
Predavanje mag. Matej Gabrielle Dasko


15672985_1411381352228813_3087707046395943798_n


“Raziskovalec pradavnih kultur mag. Matej Gabrielle Dasko (TUR(M)ISTIKA) , med drugim odkritelj megalitov Hudičeve skale in multiperiodne naselbine na Donački gori, bo na zanimiv način na podlagi dejstev prikazal postavitve pradavne svete geometrije na Štajerskem.

Na predavanju boste spoznali slabo poznane, a izjemne megalitske strukture Štajerske, natančneje:

(1) univerzalno matrico postavitve megalitov;
(2) glavne arheološke najdbe na mestih z megaliti;
(3) način, kako so razporejeni po deželi Štajerski, ki razkriva koncept svete geometrije;
(4) in teorije o namembnosti megalitov.”

Kraj predavanja

static_map-php
Ekoci Zeleni hram

Ulica Savinjske čete 3, 3310 Zalec


Prost vstop s prostovoljnimi prispevki (priporočilo vsaj 2eur oz. po zmožnostih), ki so namenjeni kritju stroškov predavateljev in sami organizaciji

Priporočam dodatno v branje

Naselbina na Donački gori obljudena v času največjega razcveta Novega kraljestva v Egiptu

Hudičeve skale pri Mariboru megalitski astronomski inštument