Naš vsakdanji strup – dokumentarni film avtorice Marie Monique Robin

Do srede 90. let prejšnjega stoletja se o povezavi teh bolezni s pesticidi sploh ni govorilo, pač pa so temu rekli »poklicne bolezni«, medtem ko so pesticide in druge strupe elegentno poimenovali »fitosanitarna oziroma fitofarmacevtska sredstva«, saj to zveni lepše kot »ubijalci«. Vendar pa je naziv ubijalci (-cidi) kar primeren.

Tudi zavarovalnica je morala o vzrokih povzročenih bolezni molčati. Šele ko je več epidemioloških študij jasno dokazalo vzročno povezanost raznih -cidov z rakomi n drugimi boleznimi, je tu pa tam kdo o tem sploh spregovoril.

Na žrtve pesticidov, ki so dobile hude bolezni, pa so komu kaj omenile, se je gledalo postrani. Ljudje niso obsojali kemikalij – ali njihovih izdelovalcev – ki so bolezen povzročile, temveč obolele, ker o tem ne molčijo. Če so žrtve pesticidov, herbicidov, insekticidov in fungicidov kdaj kaj omenile, so jim drugi kmetje očitali, da so same krive za rak, parkinsonovo bolezen, poškodbe živcev in anomalije krvi, češ, mi pa nismo zboleli … in nismo mi krivi, če si ti tako občutljiv. Skratka, agrokemična industrija je ustvarila situacijo, v kateri je stigma padla na žrtve in so se te posledično raje zavile v molk, kot pa govorile, kaj se jim je zgodilo.

Izdelovalci pesticidov so si – kot je njihova redna praksa – nadeli pohlevno ime Zveza industrij za varstvo rastlin. Gre za tipični white-washing 19 pohlepnih in neetičnih članic, med njimi gigantov BASF, Bayer, Dow, DuPont, Monsanto in Syngenta. Že od vsega začetka imajo planet za svoje igrišče in so tako danes vodilne tudi na področju genskega spreminjanja. Jemljejo pravico, da spreminjajo Naravo, živali, rastline in celo vaše telo, kot da je vse to njihova last.

Predsednik te zveze v kamero laže, da »ne obstaja nobena povezava med fitosanitarnimi sredstvi in nekaterimi boleznimi« (pri tem misli na rak, a tega noče naravnost izgovoriti), pa čeprav so nekateri kmetje hudo zboleli, ko so katero izmed teh sredstev vdihavali le en dan …

Nadaljujte z branjem

Advertisements

Skupnostno naročanje kmetijskih pridelkov in hrane projekta Letni časi

 Spodbujeni   z lani zelo uspelo idejo pilotnega projekta 4LetniČasi  se širom Slovenije vse bolj  širi trend zanimanja za skupnostna naročanja pridelkov, skupnostne njive in nasploh za sodelovanje v okvirih in po načelih skupnosti. Veseli smo, da smo del tega trenda.

Čeprav zima donekje še  kaže zobe,  ji vendarle počasi jemlje sapo. V Skupnosti Letni časi tako že pridno pripravljamo vse potrebno za novo setev in se hkrati veselimo našega prvega skupnega praznika v novem letu.

Toplo vabljeni v soboto 7. marca med 10 – 12h na semenj v Dvorec Sela na Zaloški 69 v Ljubljani, kjer vam bomo  pripravili   pestro in cenovno ugodno ponudbo.
Dobrodošli na našem skupnem prazniku Letni časi, kjer gradimo neposredno-direktno izmenjavo na zdrav način pridelane hrane in ostalih kvalitetnih dobrin, lepe, zaupanja vredne odnose in boljši in pravičnejši svet.
Pri nas lahko naročite svežo zelenjavo, sadje in druga živila ZA VSAK DAN, in če vam pride prav, lahko v času dostave manjkajoče pridelke dokupite v poljubni količini.
 

Plastika in naš nenasiten potrošniški apetit grožnja planetarni prehranjevalni verigi in nam samim

Vprašanje je : Če želimo preživet/živet in tudi omogočit približno znosno življenje našim otrokom, vnukom itd., se bomo morali v kratkem odločiti , katero vrsto industrije si lahko sploh privoščimo ali katere posamezne izdelke. Onesnaženje s plastiko se kot  popotnica in dota našim zanamcem še najbolj očitno pozna kaj kot civilizacija puščamo za sabo, na to približno odgovarja dok. film Addicted to Plastic.

Oceani so domala mrtvi, razmerje fitoplankton:plastični mikrodelci je že 1:40, 70% kisika pa menda pride od planktona.

 

 Potrošništvo je postalo temelj post-industrijske dobe. Vendar kolikor vemo o njem in kaj počne z nami? Film Consumed – Is Our Consumer Culture Leading to Disaster? nas s turnejo pelje  po čudni duševni bolezni potrošništva«, ki prikazuje, kako nas naš nenasiten potrošniški apetit  pelje v čeljusti zveri“. Ponuja drzno pripoved naših časov,  tako apokaliptičen kot tudi odrešilni pogled človeškega stanja.


Nadaljujte z branjem

Revščina, družbene spremembe in razlogi zanjo

Krog revščine slučajno?

Nepripravljenost ljudi, da nehajo razmišljat potrošniško po moje predstavlja glavni problem, da humanitarnost na drugi strani ne bo dolgoročna rešitev naraščajočega problema revščine. 

Vedeti moramo, da s humanitarnimi akcijami seveda pomagamo pri osveščanju ljudi in da trpeči nujno potrebujejo pomoč, ampak v prvi vrsti je nujno priznati, da večino namenjenega konča pri posrednikih (npr. kot v primeru države Zimbabwe in Robert-a Mugabe

Dejansko krpamo rane, ki jih je tretjemu svetu v glavnem prizadejala ravno naša zahodna kultura vse od pričetkov kolonizacije. Sedaj moramo prepričati samega sebe, da nehamo trošiti.

Kapitalizem ima namreč  za svoj obstoj nujno   samodejno vkomponirano tudi revščino, ki jo z našo potrošniško vnemo ne le generiramo, ampak tudi pospešujemo (analogija na post Vojna za vodo, nafto, rudnine, zemljo za vire in surovine TUKAJ ). Na tem planetu prevladuje mišljenje in glavna skrb, da je edino gonilo razvoja nenehna rast, profit, vendar niti rast niti profit ne sme biti gonilo ljudi. O tem Bojan Radej Ukradena blaginja TUKAJ. Nadaljujte z branjem