Kaj je Jeffrey Wigand odkril, ko je razkril tobačno industrijo?

V teh norih časih zlaganih vrednot in strahu za obstanek, je malo takih, ki si upajo sploh pogledati, kaj je narobe v sistemu, kaj šele, da dvignejo glavo in pokončno, ne glede na morebitne posledice povedo, kar vedo in kritizirajo, kar jim deluje slabo ….a vse več nas je, ki se pričenjamo prebujati in zgledi žvižgačev ter njihove informacije imajo za vse nas neprecenljivo vrednost.
Eden najbolj znanih žvižgačev je Jeffrey Wigand, ki je razkril tobačno industrijo; njegova zgodba je opisana v filmu Insider iz leta 1999

Jeffrey Wigand (Russell Crowe) je bil osrednja priča na sodnem procesu, ki ga je sprožila zvezna ameriška država Mississippi ob podpori devetinštiridesetih drugih držav proti tobačni industriji, ki je takrat – tako kot dandanašnji – bila ena najmočnejših industrij na svetu sploh. Proces se je končal s poravnavo v višini 246 milijard dolarjev. Wigand, nekdanji vodja raziskovalno-razvojnega oddelka korporacije Brown & Williamson, je bil znanstvenik in človek na vodilnem položaju v družbi – ultimativni insider torej, človek, ki zares veliko preveč ve. Nihče pred njim, ki je (bil) na podobnem položaju, ni nikoli spregovoril v javnosti.
Wiganda so ustrahovali, bil je tarča množične nacionalne kampanje, ki ga je prikazovala kot izdajalca, v osebnem življenju je doživljal zlom za zlomom: žena ga je zapustila, njemu samemu pa je resno grozila obolelost za rakom.

A kaj je Jeffrey Wigand pravzaprav odkril?

Odgovor: Brezobzirno zastrupljanje kadilcev

Moderne cigarete vsebujejo točno 600 kemijskih aditivov, ki so v večini kancerogeni

in ustvarjajo odvisnost! Ti aditivi v cigarete pridejo z umetnimi gnojili, z insekticidi,

pesticidi in herbicidi s katerimi tretirajo polja tobaka. Največ teh strupenih kemikalij

pa najde pot v cigarete med predelavo v tobačnih tovarnah. Naj naštejemo le nekaj

najbolj strupenih kemikalij, ki so v cigaretah:

Nadaljujte z branjem

Advertisements

Načrtovana pokvarljivost, zastarelost in hiperprodukcija izdelkov ne le ukrep izhoda iz krize, marveč politika mnogih podjetij in celotnih vej industrije

V obdobju velike depresije leta 1932 je ameriški borzni posrednik in trgovec z nepremičninami Bernard London kot izhod iz krize predlagal načrtovano zastarelost izdelkov. Ugotovil je, zgodovina pa se ponavlja, da ko so ljudje prestrašeni in panični, svoje imetje uporabljajo dlje kot po navadi. V obdobju razcveta niso čakali, da njihova naprava postane neuporabna. Zamenjali so jo prej, ker ni bila več moderna, tehnično napredna. Leta 1932 je  London objavil članek z naslovom Konec depresije s pomočjo načrtovane zastarelosti. V njem ameriški vladi predlaga, naj za vsak izdelek določi rok trajanja, po katerem bodo ti postali uradno mrtvi. Vlada naj umetno staranje strogo nadzira in izdelke s pretečenim rokom uniči. Novi izdelki bi drli s tekočih trakov, ljudje bi jih kot nori kupovali in gospodarstvo bi cvetelo.

Rešitev, ki jo je predlagal Bernard London, pa je že del našega potrošniškega vsakdana. Le da je bolje prikrita od njegovih nasvetov. Bernard je še predlagal, naj vlada obdavči tiste, ki uporabljajo stare stvari in s tem zavirajo gospodarstvo.

Načrtovane zastarelosti sicer niso uzakonili, dosegli pa so jo s tehničnimi prijemi. Je naključje, da se veliko naprav pokvari kmalu po pretečenem obdobju, zavedenem kot njena življenjska doba, oziroma začne »čudno« delovati, ko je na trgu nov, izpopolnjen model?

Programirana zastarelost ni skrivnost, je politika mnogih podjetij in celotnih vej industrije, mi pa ji še vedno nasedamo. Nadaljujte z branjem

Poziv k pisanju blogov v aktualnosti zagotavljanja bistvenih relevantnih informacij

Razlog 

Mislim, da je en bistven element širše skupnosti (Moje pojmovanje skupnosti TUKAJ) tudi negovanje mikro skupnosti, ki naj bi jo vsakdo od nas nekak vodil, organiziral, koordiniral ali pač le navduševal, ena od takih priložnosti poleg lastne ožje in širše družine, je tudi vodenje lastnega bloga na netu ali pač kakršnekoli oblike skupnosti, ki posamezniku resonira. 


Rad bi navdušil čimveč ljudi k vodenju svojega bloga. Po moje bi bilo ok, da bi vsi ki imamo kaj pametnega za napisat in s tem deliti z drugimi,  imeli tudi svoje bloge z svojimi mikro skupnostmi.

Nihče od nas ni v poziciji, da piše in lansira absolutne resnice, do tega nas kvečjemu vodi skupna pot , tako jaz želim deliti namreč le neka moja razmišljanja, neke korelacije, ki v interakciji z nami vsemi potencialno vodijo do razumevanja na višjem nivoju.
 Gre namreč za to, da si kot skupnost zagotovimo ažuren dostop do relevantnih najaktualnejsih informacij, ki jih v mainstream medijih ne najdeš zlahka ali pa so lansirane kot dezinformacije za vzbujanje kaosa. S tako mrežo tvorimo posledično skupnost z skupno navezo, organizirani pa predstavljali opcijo obveščanja, ki deluje v smislu širjenja obzorja celostnost in ne ožanja.
Prepričan sem namreč, da nas FB in ostala soc. omrežja, Google in nasploh naš sistem informiranjašolstva…. navaja na ozkost, na specializiranost. Postajamo fah idioti, ne znamo pa najočitnejših stvari, ki korelirajo medsebojno povezati. Iz  nagibov te vrste sem začel pisati blog, da sebi in potencialnim bralcem zagotovim neko širšo strukturirano osnovo gradiva za kasnejše potencialne skupne projekte.
Nakar bi se povezali v mrežo kot nekakšno alternativna STA s tako mrežo tvorimo posledično skupnost z skupno navezo, medsebojno pa bi bili polinkani tako, da bi tvorili funkcijo alternativne informativnoobveščevalne organizacije svobodnega  pretoka informacij po merilu največje resničnosti in koristnosti ter aktualnosti za vse vpletene.


Dodaten poriv

  • Kolicina znanega  je zanemarljiva v primerjavi s tem kar še ne vemo, se zavedamo, čutimo, pri širjenju znanja si lahko izdatno pomagamo
  • Vzgojeni smo v kompetitivnem in komparativnem okolju, ki  sodelovanje negira.
  • Kako naj sodelujemo z drugimi, se moramo še doučit, saj  za uspešno rast in sodelovanje skupnosti slednje gotovo predstavlja primarno potrebo.
  • Potenciale lahko vkomponiramo v sodelovanje Skupnosti, če za njih vznik predčasno ustvarimo potrebne pogoje in jih  prepoznavamo  spontano nevede integriramo v skupno delovanje
  • Nujna posledica naše spontane sinhronosti in sinergije se izkazuje v rasti zanimanja drugih za priključitev, vznik projektov in nenazadnje finančno poslovni uspeh
  • Posamezno specifično  področje, s katerim se kot posameznik ukvarja šele sploh dobi smisel, ko interaktivno, interdisciplinarno in v navezi v navezi z ostalimi komplementarnimi področji celostno sodelujemo
  • Model s katerim se priucimo abecede sodelovanja nam zagotovi tudi potrebne pogoje za razvoj altruizma, netekmovalnosti…
Zakaj bi vsak najprej ustanavljal svoj blog ? 

Po moje zato, ker najbolj učinkovito je razpršeno. denimo v smilsu lokalnih semenskih bank, mnogoštevično, a čvrsto povezano in vsak z svojo mikro skupnostjo, nakar pa se tako povezani lahko zorganiziramo v alternativno STA. Lokalno razpršeno tudi zato ker se aktualizira povprečne ljudi , da postanejo glasniki lepega, aktualnega, skupnega…. Moj stil ni lih netiti revolucije, nisem vstajnik, nergač in populist al kaj podobnega.
Si pa želim čimbolj verodostojnih informacij, pa ne le zaradi informacij samih, pač pa predvsem informacij kot orodje, kot medij navdušenja, ki bi povezovale ljudi medseboj.
Ignoranca in nevednost ter nadvse tekmovalni nazor nas ločuje ne le eden od drugega, pač pa od bistva , od pristnosti. Zagotavljanje verodostojnosti informacij in dajanje poudarka posameznim pomembnim temam vidim predvsem v sposobnosti precejanja in implementacije  le teh skozi forumski proces kredibilnih in  zrelih ljudi. Iz tega tudi spodbujena moja ideja mreže dobrih blogerjev kot potencialne zasnove “alternativne STA”.

Načela

Informacije, ki jih dajemo drugim precejamo skozi

SOKRATOVA CEDILA

Nekdo je prišel nekega dne ves razburjen k Sokratu. Poslušaj, moram ti povedati, kako je tvoj prijatelj…
Počakaj! ga je prekinil filozof. Si to, kar mi nameravaš povedati, precedil skozi tri cedila?
Tri cedila? se začudi prišlec.
Da, moj prijatelj, tri cedila. Prvo je cedilo RESNICE. Si preveril, če je to, kar mi hočeš povedati, resnično?
Nisem. Slišal sem, da ljudje o tem govorijo…
Dobri moj prijatelj. Gotovo si to precedil skozi drugo cedilo – cedilo DOBROTE. Je kaj dobrega v tem, kar mi želiš povedati, čeprav ni gotovo, da je vse resnično?
Ne! odgovori človek že precej v zadregi. Ni govora o čem dobrem. Ravno nasprotno…
Hm! ga prekine ponovno modrec. Poskušajmo še s tretjim cedilom. Je to vsaj KORISTNO, kar bi mi rad povedal?
No, ni ravno koristno…
V redu, reče Sokrat. Če to, kar hočeš povedati, ni resnično, niti dobro, niti koristno, vse skupaj lepo pozabi in si ne beli las zaradi tega, kot si jih jaz ne!

Conzuming kids – Komercializacija otroštva v potrošniškem kapitalizmu

OTROCI POTROŠNIKI – Otroški marketing v potrošniškem kapitalizmu: dimenzije, kot jih še nikoli ni bilo, igrače, hrana in drugi produkti brez konca, ki jih otroci ne rabijo, a jih industrija v več tisoč sporočilih dnevno uči, kako jih zahtevati in dobiti, nemoč staršev, močna čustva, ki v neslutenih dimenzijah popolnoma spreminjajo življenje in prihodnost naših najmlajših in odraščajočih otrok.

Dokumentarec več kot vreden ogleda https://www.youtube.com/watch?v=OXtMJXyNhDM

Preveden pa

Dokumentarni film govori o tem, čemur so otroci danes izpostavljeni v Ameriki. Na žalost in zahvaljujoč ” blagodejnostim” globalizacije je stvar že dolgo tega prestopila meje Amerike. Ne potrebujemo truda uvideti, da se te stvari dogajajo okoli nas in ne potrebujemo veliko domišljije, da si predstavljamo, da bomo kmalu priča temu kar se dogaja in kar obdelujejo v filmu . Nadaljujte z branjem

Šolsko izobraževanje propaganda z namenom proizvesti “pridne” in krotke državljane?

Dandanes je šolsko izobraževanje očitno neke vrste propaganda – shema namernega oskrbovanja študentov z apetitom po požiranju “predpakiranih” idej , namesto da bi spodbujalo sposobnost tehtanja idej in samostojnega razmišljanja. Namen tega je proizvesti “pridne” in krotke državljane, ki ne sprašujejo, ki ne dvomijo in ki ne poizvedujejo in tako je skoraj povsod. v vrtcih, šolah in fakultetah se dela po “programu” , brez deviacij, ker za te ni ne časa ne volje ne dovoljenja ne denarja …Program v podzavesti predstavlja 95% , le 5% zavesti je kreativne, ustvarjalne, žive. Program navzven vedno manifestira le tisto vsebino , ki so nam jo vsadili z vzgojo tj. programiranjem (bližnja omejena okolica, šolski sistem, cerkev in ideologije PREDVSEM..) do 7 leta starosti, torej venomer ponavljamo le eno in isto. Nihče nas ni nikoli učil, kako naj soddelujemo z drugimi, kaj je potrebno za uspešno rast in sodelovanje skupnosti, skupine, oz tima ljudi . Vendar ne le, da nas nihče ni učil, ravno nasprotno, vzgojeni smo bili v kompetitivnem in komparativnem okolju, ki je sodelovanje negiralo. Šolski sistem in javni viri informacij vsebujejo ogromno laži, vsekakor pa nas ne naučijo temeljnih veščin za uspešno življenje.

Argumentacija

1.Dokumentarni film Schooling the World

2. Izjava Charlote Iserbyte Thomson bivše višje svetovalke v ameriškem oddelku za izobraževanje pod Reaganovo administracijo.

3.Michio Kaku, teoretični fizik, ki se ukvarja s teorijo strun

Nadaljujte z branjem

Če se manipulacije zavedamo, se pred njo lažje ubranimo

 Kapitalizem, svobodni trgi in demokracija so prikriti totalitarni režimi, katera zasužnjujejo ljudi na osnovi ljudskih slabosti. O tem je govoril že Sokrat, pa so ga menda pospravili, kot opomnik drugim svobodnomiselnim ljudem. Ljudske vrednote so poteptane in zamenjane s kapitalom. Pot indoktrinacije se začenja že ob rojstvu otroka, ko si vsak od staršev poleg zdravja in samostojnosti, želi tudi finančne uspešnosti. Izobraževalne ustanove vse bolj formirajo vodljive množice z velikimi primanjkljaji osebega zadovoljstva. Živimo vse bolj v kultu plastičnega in potiskanega denarja, vse slabše hrane, medijskih manipulacij, hitrega tempa življenja, pritiskov farmacije in multinacionalk itd…Vsak dan krmarimo na poti življenja, iščemo nepokvarjeni otok sredi divjega oceana
Oče propagande: Edward Bernays

v poslovenjenem filmu je  povzetek srži dogajanja prejšnjega stoletja , ki svojo kulminacijo šele doživlja v sedanjem , slednje osnove nam morajo biti jasne preden karkoli ne le ukrepamo, se udejstvujemo pač pa tudi preden karkoli izjavimo vezano na trenutno situacijo. Pogoji v katerih ta trenutek eden od drugega izolirano delujemo nam narekujejo sebično obnašanje, ko zgolj potrjujemo dualisticni linearno dojemajoci svet potrošništva, v katerega smo se pustili zapeljati pretkani sistematični propagandi kapitalizma pod taktirko Edward Bernaysa s pomočjo njegovega strica,  nevrologa in psihologa ter utemeljitelja psihoanalize, Sigmunta Freuda.

Nadaljujte z branjem