SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE PRSTI in zahteva ZAVARUJMO TLA – PODPIŠIMO EVROPSKO DRŽAVLJANSKO POBUDO ZA TLA!

13082552_1099208126768922_1566983882963496964_n

V żivljenju prsti delujejo kreativne sile in ne le snovi, prst je namreč  kot živ organizem gostitelj mikroorganizmov, rastlin in talnih živali. Ljudje vse bolj spoznavamo, da je prst v najtesnejši povezavi z življenjem in ne s smrtjo, saj ustvarja živa bitja in ona ustvarjajo njo. Bistveni premik v miselnosti je v tem, da bi żivljenje prsti morali spoznavati v energiji in ne v formi. Grožnja, ki kot Demoklejev meč visi nad človeštvom, je strašljiva: okrog 40% kmetijskih površin je resno degradiranih in s tem tempom bomo v naslednjih šestdesetih letih, torej v času dveh generacij, na planetu uničili ves zgornji ustroj tal. Ali se zavedamo, da za nastanek enega centimetra prsti narava potrebuje povprečno petsto let? Ali sploh dojemamo, da nas le nekaj centimetrov prsti loči od katastrofalne svetovne lakote?

Trajnostni razvoj, o katerem blebetajo politiki je nemogoč. Narava ne zmore več polniti supermarketov. Potrebujemo trajnostni umik.

 

 

Kljub temu, da smo v času samostojne Slovenije uničili preko 100.000 ha njiv, več kot jih je izgubila Nemčija od 2. svetovne vojne! Da nam je v zadnjih desetih letih propadlo 13.000 malih kmetij! Da še vedno nadaljujemo z množično uporabo agrokemičnih sredstev, da v monokulturah uvajamo nove tuje patentirane hibride, medtem ko nam izumira kulturna dediščina starih sort, da pospešeno reguliramo vodotoke, da sredi njiv brez potrebe gradimo številna krožišča in nove trgovske centre z gromozanskimi parkirišči. Postali smo dežela z največjo kvadraturo supermarketov na prebivalca v EU, hkrati pa z najmanjšo površino njiv na prebivalca. ( Povzeto po AlpeAdriaGreen – Ob dnevu zemlje na rob)

»Le nekaj centimetrov žive prsti nas loči od svetovne lakote.

Če bomo uničili to opno življenja planeta, bomo uničili našo prihodnost. Prst je produkt življenja in daje življenje. Humus v prsti je biotsko analogen vsebini našega črevesja – našemu notranjemu humusu, zato je delovanje koreninskih laskov analogno delovanju črevesnih resic. Zdravje prsti se odraža na človekovemu zdravju, naše zdravje torej korenini v prsti.«  ( Anton Komat )

Knjiga Skrivnostno življenje prsti

tajni_zivot_tla

 Knjiga Tajni Život tla TUKAJ

Zavarujmo tla – podpišimo evropsko državljansko pobudo za tla!

ITR – Inštitut za trajnostni razvoj na svetovni dan tal (5. december), poziva vse prebivalce Slovenije, ki jim je mar za tla in za prihodnost, katere temelj so, k podpisu nove evropske državljanske pobude za zavarovanje tal.

S svojimi dejanji vsako minuto ogrožamo tla, jih uničujemo, onesnažujemo, izkoriščamo, zastrupljamo, neustrezno ravnamo z njimi in jih siromašimo. Obenem pa v Evropi ne obstaja posebna zakonodaja za varovanje tal.
Zakonodaja za varstvo tal je najpomembnejši način zaščite ljudi, rastlin in živali. Brez zdravih, živih tal ni prihodnosti. Zdrava, živa tla nas varujejo pred okoljskimi katastrofami, podnebnimi spremembami in strupi, ki nas obdajajo.
 cocdl9txeaadquj
»Ljudje za zemljo« – “People4Soil” – koalicija z več kot 430 civilno-družbenimi organizacijami EU pozivajo k uvedbi posebnih predpisov za varstvo tal, ki so za življenje pomembni prav toliko, kot sta pomembna voda in zrak. Skupaj z državljani Evrope želijo tla ubraniti pred cementom, onesnaževanjem in špekulativnimi interesi.
Pridružite se
POBUDO LAHKO PODPIŠETE TUKAJ.
Po podpisu pa lahko samo s klikom na Facebooku ali Twitterju pomagate zavarovati tla s širjenjem peticije.
Več informacij:


consumo-di-suolo

 

 

MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"

Lansko leto  je bilo razglašeno za mednarodno  leto prsti, ki ga pa v Sloveniji ni bilo čutiti. Cilj naj bi bil polno zavedanje pomena rodne prsti za prehransko varnost človeštva in za uspešno prilagoditev na klimatske spremembe. Boljše varovanje prsti  bi povečalo zajemanje ogljika v tla in s tem zmanjševalo koncentracije CO2 v atmosferi , pripomoglo bi k obnovi rodnosti prsti in povečanju pridelka ter manjši porabi vode in agrokemičnih sredstev (kemična gnojila, pesticidi). Grožnja, ki kot Demoklejev meč visi nad človeštvom, je strašljiva: okrog 40% kmetijskih površin je resno degradiranih in s tem tempom bomo v naslednjih šestdesetih letih, torej v času dveh generacij, na planetu uničili ves zgornji ustroj tal. Ali se zavedamo, da za nastanek enega centimetra prsti narava potrebuje povprečno petsto let? Ali sploh dojemamo, da nas le nekaj centimetrov prsti loči od katastrofalne svetovne lakote?

Dan zemlje1

Ne, kje pa! Prisluhnimo samo množičnim medijem in takoj se…

View original post 2,216 more words

Advertisements

Pomen deževnikov pri sonaravni pridelavi živil na vrtu ali kmetiji ter gojenje deževnikov

Že v 18. stoletju je angleški naravoslovec White leta 1777 opozarjal vrtnarje in kmete na pomen deževnikov. Intenzivnejše proučevanje pomena deževnikov v procesih nastajanja rodovitne zemlje pa se je pričelo z Darwinom, 100 let kasneje. Darwin je rezultate svojih poskusov objavil 1881 v delu „Nastajanje prsti pod vplivom deževnikov z opazovanjem o obnašanju deževnikov“. Zanimivo je, da je H. Schreiner samo 5 let pozneje povzel Darwinove ugotovitve v slovenskem listu Kres in s tem opozoril slovensko javnost na pomen deževnikov.

Ocenjuje se, da je na svetu preko 450 vrst deževnikov. Ker pa so številna območja še neraziskana, jih je sigurno še dosti več. Po nekaterih podatkih je Slovenija s 70. vrstami in 2. podvrstami najbogatejša na svetu, seveda na enoto površine.12936627_1088025671220501_3340350365795962265_n

Deževniki so v tleh del makrofavne in ena najpomembnejših živalskih skupin, ki sodelujejo v kroženju snovi v naravi. Njihova vloga je mnogovrstna. Ker živijo v širokem območju, marsikje do matične (to je nepropustne) podlage, je zelo pomembno mehansko mešanje plasti zemlje, ko prenašajo humusne in mineralne snovi v globino in obratno. Deževniki namreč gredo pozimi, ko vrhnja plast zemlje zmrzuje in poleti, ko se zelo izsuši v globino. S prehajanjem rijejo skozi plasti zemlje rove in s tem tla prezračujejo ter povečujejo njihovo propustnost za vodo (povečujejo drenažnost tal), pa tudi zmogljivost za skladiščenje vode. To je pomembno tudi za preprečevanje erozije in za zmanjšanje občutljivosti za sušo. Zelo pomembno je, da deževnik ob požiranju organske snovi, požira tudi mineralne delce, ki se v njegovih prebavilih povezujejo v organsko mineralne komplekse. Nanje se vežejo različni anioni in kationi, ki so za rastline zelo pomembni. Te komplekse, ki jih imenujemo glistine, deževnik izloča in z njimi bogati tla. Glistine imajo namreč znatno več rastlinskih hranil – fosforja, kalija, dušika in drugih hranil, kot navadna tla. Nadaljujte z branjem