Krog revščine slučajno?
Nepripravljenost ljudi, da nehajo razmišljat potrošniško po moje predstavlja glavni problem, da humanitarnost na drugi strani ne bo dolgoročna rešitev naraščajočega problema revščine.
Vedeti moramo, da s humanitarnimi akcijami seveda pomagamo pri osveščanju ljudi in da trpeči nujno potrebujejo pomoč, ampak v prvi vrsti je nujno priznati, da večino namenjenega konča pri posrednikih (npr. kot v primeru države Zimbabwe in Robert-a Mugabe
Dejansko krpamo rane, ki jih je tretjemu svetu v glavnem prizadejala ravno naša zahodna kultura vse od pričetkov kolonizacije. Sedaj moramo prepričati samega sebe, da nehamo trošiti.
Kapitalizem ima namreč za svoj obstoj nujno samodejno vkomponirano tudi revščino, ki jo z našo potrošniško vnemo ne le generiramo, ampak tudi pospešujemo (analogija na post Vojna za vodo, nafto, rudnine, zemljo za vire in surovine TUKAJ ). Na tem planetu prevladuje mišljenje in glavna skrb, da je edino gonilo razvoja nenehna rast, profit, vendar niti rast niti profit ne sme biti gonilo ljudi. O tem Bojan Radej Ukradena blaginja TUKAJ. Nadaljujte z branjem
Marjanov blog 