Življenje brez možganov mogoče, če procesiramo v okviru referenčnega polja izventelesno?

Dr. Bruce H. Lipton, ameriški mikrobiolog, avtor knjige Biologija verovanja, pravi, da je od okolja odvisno, kateri gen se bo izrazil v človeku. Naučeni smo, da verjamemo v usodnost genov, ki jih podedujemo od prednikov. Toda nova spoznanja v biologiji to zanikajo, saj so revolucionarno drugačna in jasno razkrivajo, da je delovanje naših genov zgolj odraz vplivov, ki jih ima nanje naše okolje.

Izvencelična sposobnost procesiranja

Z svojimi poiskusi je nakazal tudi, da celično jedro ni pogoj za neovirano funkcioniranje celice in da procesiranje informacij niti ni pogojeno z samim celičnim jedrom, še več, Lipton je v poizkusih  dal odrstraniti celo samo jedro. Fenomenalno je, da so se v celici kljub odstranitvi jedra normalno odvijali vsi  presnovni procesi, da se je delila….itd.

Na to se  veže logično vprašanje in ogromen izziv, namreč  kje lokacijsko se procesirajo informacije, če ne v celičnem  jedru. Ali je potemtakem obstoj izvencelične sposobnosti procesiranja verjeten?

Analogije izventelesnih spominskih in procesnih zmogljivosti pri človeku

Ali  je tudi pri človeku  lokacija spomina in procesiranja pravzaprav izventelesna. Da lahko vsaj teoretično sprejmemo to možnost, nas na to verjetnost napeljuje nekaj dokumentiranih medicinskih primerov. Enega takih opisuje International weekly journal of science v članku z naslovom The man with a hole in his brain, v celoti je objavljen TUKAJ Nadaljujte z branjem

Advertisements