Samooskrbni dan ob Svetovnem dnevu lokalizacije 11.6.na tržnici v Stražišču

Svetovni dan lokalizacije ali WLD (20. junij 2021) je proslavljanje nastajajočega svetovnega gibanja za lokalizacijo, ki si prizadeva obnoviti pripadnost skupnosti in ljudem in okolju prijazne ekonomije, s poudarkom na lokalnih prehranskih verigah.

V letu 2021 med 15. majem in 20. junijem se bo po vsem svetu odvila vrsta dogodkov v živo in na spletu. Sodeluje 25 držav na 6 kontinentih. V Sloveniji  bomo na zemljevid dneva lokalizacije vpisali dogodek na tržnici v Stražišču, ki ga organiziramo v sestavi  Društvo Sončni grič,  Društvo Ognjič,  Društvo Sorško polje in  Konzorcij za samooskrbo Slovenije
 

Poleg klasičnega programa Stražiške tržnice in Skupinskega naročanja hrane OSKRBOVALNICA Posvoji kmeta bosta tokrat gostovali ekipa Nakupujmo skupaj, ki bo z ponudbo Zadruge Zemlja in Morje obogatila običajno ponudbo z morskimi sadeži in ekološkim primorskim refoškom.

Zvrstila pa se bodo naslednja predavanja

1.SAMOMOOSKRBA ZA PREHRANSKO IN ZDRAVSTVENO VARNOST TER NACIONALNO SUVERENOST   od 16. do 17,45. ure   predavanje Marjana Kogelnika

Zakaj lokalna Samooskrba? Zakaj raje ne uvažamo hrane in proizvajamo kaj drugega? Kako do prehranske samooskrbe? Skupnostno podprto kmetijstvo odgovor na uničujoče globalistične trende, ki izziv lokalne samooskrbe rešuje z neposredno prodajo znanim naročnikom. Predstavitev koncepta Oskrbovalnica Posvojite kmeta – Skupinsko naročanje hrane

2. KRATKA PREDSTAVITEV WORLD LOCALIZATION DAY – SVETOVNI DAN LOKALNIH EKONOMIJ (20. junij 2021)  Marjana Kos      https://youtu.be/MpNcSxfuecU

Dogajanje v tednu od 14.-20. junija je posvečeno nastajajočemu svetovnemu gibanju, ki si prizadeva obnoviti lokalne skupnosti ter ljudem in okolju prijazne ekonomije, s poudarkom na lokalnih prehranskih verigah.

Marjana Kos, Local Futures

https://www.localfutures.org/

https://worldlocalizationday.org/

3. KAKO ČIM PREJ DOSEČI CELOSTNO SAMOOSKRBO? ob 18. uri            predavanje Sanje Lončar                (3. priponka)

Velike težave globalnega sveta lahko v veliki meri rešimo lokalno. Kaj lahko storimo za večjo prehransko samooskrbo v času ko živila postajajo vse dražja? Kako s povezovanjem, medgeneracijskim sodelovanjem in sobivanjem rešimo številne izzive današnjega časa. Kako izboljšamo svojo zdravstveno samooskrbo v luči pandemije, ki ji še ni videti konca. 

STRAŽIŠKA TRŽNICA                       

 Poleg klasičnega programa Stražiške tržnice se bodo od 17 ure do 19 ure na predstavitveni stojnici predstavili pridelki in izdelki zadruge Zemlja in Morje ter na ta način obogatili običajno ponudbo.

Kot spremljevalni program pri rednem prevzemu naročenih izdelkov v okviru skupnostnih nakupov bo predstavljeno delovanje Konzorcija za Samooskrbo Slovenije.

             

Tokrat bosta z nami ekipa projekta Nakupujmo skupaj in Zadruga zemlja in morje s ponudbo češenj, školjk, sardel, eko vina s primorske in še kaj zanimivega se bo našlo na njihovi stojnici    

Silva Keršmanc nas bo pocrkljala z jagodami

EKO kmetija Piškur  je ponudbo EKO špargljev obogatila z jagodami

Kmetija Pr`Jeprškmu  bo ponudila šparglje s Sorškega polja

Na tržnico se vračajo izdelki iz kozjega mleka

Na stojnici Amaranta bo prisotna Fanči Perdih, ki vam bo svetovala o posevkih za sadike in vrt, ter odgovarjala na vprašanja povezana z vrtom in sejanjem poljščin

Na stojnici Amaranta boste lahko kupili sadike paradižnika, kumar, paprike, jajčevcev, kapusnic, solat, …           https://www.amarant.si/narocilo-eko-sadik

Eko kmetija Pavlič ima na zalogi še nekaj odličnih jabolk topaz in opal ter jabolčni čips in suho sadje, ponudbo pa je dopolnil še z Renskim rizlingom in Bizeljčanom

Naročene suhe fige, kivije, slive, kakije, jabolka in hruške,  Eko kmetija Marima, boste prejeli po pošti.

POSVOJIMO KMETA za nacionalno suverenost in prehransko varnost – članek v reviji Ozaveščeni

Ko ima človek na svojem območju cenovno dostopno in dobro hrano, se počuti varno in
prizemljeno. Ni bojazni zase, za svoje bližnje in za sočloveka, lahko je produktiven in
navdihnjen. Suverenost in državna varnost je tesno pogojena s prehransko samooskrbnostjo,
da se pridela hrano za državljane doma lokalno in tako nudi na tisoče delovnih mest, ne pa da
smo odvisni od uvoza hrane. Tu se ustvarja bazo za naprej.
Tako pa smo kot država odvisni samo od drugih in znotraj meja poskušamo ustvarjati rešitve
brez podlage. Rešitve, pri katerih bodo eni vedno profitirali, drugi pa trpeli.

Pomeni pozabljenje glede izvora in originalnosti osnovnih živil tudi uvod do razkroja in
distopije družbe
?

Zgodbe o živilih, lokalnih in tradicionalnih so vendar del naše identitete, del preživetvenih
strategij in tudi del naše kulture. Te zgodbe združujejo tradicijo, kulturo, preteklost in
sedanjost
Opomniti zatorej velja ne le na spervertiranost naših okušalnih brbončic, pač pa tudi na
očitno dejstvo, da smo kot bitja narave očitno povsem spervertirali vse naše čute in ne le
sposobnost okušanja. Živilska industrija je neskončno domiselna. Vsako leto ponudi okoli
30.000 novih izdelkov, v povprečju več kot 600 na teden in mi smo le te pripravljeni sprejeti
in zamenjati tradicionalna in izvorna živila za bedne približke in nadomestke Če vzamemo
živost živil kot merilo, je gotovo več kot polovica vsega kar se prodaja v naših supermarketih
le pogojno užitno.
Izpostavljeni smo nezdravi hrani, živilom, ki so bila tretirana s pesticidi in herbicidi, hrani v
mikrovalovni pečici in najizraziteje pa teh, ki jim vse bolj primanjkuje mineralov.
Stanje se samo še slabša. Zato večina ljudi potrebuje dodatke mineralov, ne glede na to, ali
gre za vegane ali pa če jedo meso.
Zemlja je narejena iz mineralov. Naše telo je sestavljeno iz mineralov.
Minerali aktivirajo vse katalizatorje encimskih reakcij v telesu. Aktivirajo vitamine.
Aktivirajo vse organske strukture in so pravzaprav osnova vseh organskih in celičnih struktur
telesa. Minerali so graditelji sistema.
Brez bistvenih mineralov in mineralov v sledovih ne bi mogli preživeti. Od skupno 90
mineralov je približno 23 ključnih mineralov, vključno s 16 glavnimi minerali in 7 minerali v
sledovih. Ti so potrebni, da telo deluje na najvišji ravni, da bi lahko dobili ustrezno
mineralizacijo na znotrajcelični ravni.
Ena od težav, s katero smo se začeli srečevati v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja, je
rastlinska bolezen zaradi degradacije in denaturiranja tal. Na primer siva pika na ovsu, ki kaže
na pomanjkanje mangana, ali bolezen rozet na sadnem drevju zaradi pomanjkanja cinka.
Bistvo je, da rastline potrebujejo pravilno prehrano, in ko je ne dobijo, so nagnjene k
boleznim – tako kot ljudje.
Le Bakterije in glive pa imajo encime, ki razgradijo mineralno in organsko komponento
zemlje in naredijo hranila rastlini dostopna. Rastline za zdravo rast in naravno odpornost
potrebujejo vsa hranila in ne le 3 ali 8 ali 12 ali 42.
Vse zemlje sicer imajo bogastvo vseh hranil. Kar pa manjka, je biologija v zemlji, ki hranila
pridobiva in omogoča njihovo kroženje.
Če rastlina raste v naravno rodovitni zemlji, bogati z mikroorganizmi in mikorizo, ki jo
hranijo, dobi vsa potrebna hranila, minerale in elemente. Zato lahko izdela vse spojine, ki jih
potrebuje za svojo rast in obrambo. Z mikroorganizmi bogata in živa prst je produkt življenja
in daje življenje. No, to velja za naravo, ki ni prišla pod roke človeku. V iz leta v leto orani,
prekopani, z umetnimi gnojili gnojeni in s pesticidi obravnavani zemlji mikorize in življenja
mikrobov ni.
Žal smo v času samostojne Slovenije uničili preko 100.000 ha njiv, v zadnjih
desetih letih pa nam je propadlo 13.000 malih kmetij, še vedno nadaljujemo z množično
uporabo agrokemičnih sredstev, v monokulturah uvajamo nove tuje patentirane hibride,
izumira nam kulturna dediščina starih sort.

V teh prelomnih časih, ko korona prizadene skoraj vse in vsakogar, so med prizadetimi tudi ekološki
kmetje. Tem je s svojo prizadevnostjo, da nam nudijo kakovostno hrano, najbolj kraten dostop do
prodaje

Model skupinskega naročanja živil je tako eden vzhajajočih trendov, ki izziv lokalne
samooskrbe rešuje z neposredno prodajo kmetov znanim naročnikom


Zasnovan je kot priložnost za iskanje sinergij in sodelovanja med kmeti in potrošniki za
doseganje situacije vzajemnega zadovoljstva in varnosti.

PREDNOSTI ZA POTROŠNIKA – KUPCA:
– lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov
– nizka cena
– neposreden stik s ponudnikom
– možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih
– možnost dodatnih izobraževanj
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih
srečanjih in tržnici

PREDNOSTI ZA KMETA – PONUDNIKA:
– možnost prodaje večjih količin pridelkov in izdelkov
– ni odpadka oziroma je zelo majhen
– zagotovljena poštena cena
– neposreden stik s kupcem vpliva na nadaljnje naročanje
– možnost boljšega načrtovanja pridelave
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih
srečanjih in tržnici
– možna izmenjava avtohtonih semen in informacij z ostalimi ponudniki

Spomin na tiste originalne, nepotvorjene in prvinske okuse sadja in zelenjave iz časa, ko
živilsko – kmetijska in predelovalna industrija še ni uspela povsem likvidirati naravne
hrane, je morda še živ, sicer pa ga dajmo obuditi.

Čas po koronski krizi je namreč čas nove paradigme, obujanja zaupanja in sodelovanja, ki pa je pogoj,
da se omenjeni model lahko prime in obdrži na daljši rok. Današnja kriza, z vsemi izzivi, ki jih prinaša,
od nas zahteva, da začnemo v miselni in čustveni razsežnosti ustvariti vizijo prihodnosti. Če ne bomo
sami s svojo vizijo zapolnili našega miselnega in čustvenega prostora, nam ga bo zapolnila kolektivna
zavest. Ta pa je v tem trenutku, milo rečeno, temačna, polna strahu in drugih negativnih misli in
čustev. Ustvarimo vizijo življenja v prihodnosti

Članek objavljen v reviji Ozaveščeni

INTERVJU ZA RADIO PRVI: Marjan Kogelnik (organizator in pobudnik skupinskih naročanj hrane) ter Marjan Natek ( agronom in ponudnik hrane v skupinskem naročanju)
Ideal samooskrbe prebivalstva je, da bi se lahko vsi prehranili s kmetijskimi pridelki iz svoje bližnje okolice. V Sloveniji sami pridelamo 74 % žit, 44 % zelenjave in 30 % sadja. Samooskrbo bi lahko povečali, če bi se med seboj učinkovito povezovali pridelovalci hrane in potrošniki.

Intervju oz. oddajo Prvi na obisku lahko poslušate na https://radioprvi.rtvslo.si/2021/04/prvi-na-obisku-282/

Korenine Skupinskih naročanj lokalnih pridelkov

DNA s svojimi navodili je odvisna od mineralov v sledovih, da ohrani lastno integriteto in se pravilno kopira. Pomanjkanje mineralov v naših živilih lahko nadomeščamo z ORMUSOM kot dodatkom v enostavni absorpcijski ionski obliki

“DNA s svojimi navodili je odvisna od mineralov v sledovih, da ohrani lastno integriteto in se pravilno kopira. Medtem ko zamenjava celic v človeškem telesu traja do sedem let, mora vsaka nova celica kopirati nadomeščeno in telo na dan ustvari približno 20 milijonov novih celic. Kot bi lahko pričakovali, ko nam primanjkuje gradnikov iz mineralov v sledovih, imajo kopije celic težave. Trenutno je za vsako kopijo naše DNA zabeleženih štiriinštirideset mineralov v sledovih. Vsak od teh mineralov zagotavlja posebno in vitalno funkcijo pri vzdrževanju optimalno angažiranega fizičnega telesa. Minerali v sledovih so potem dobesedno: gradniki DNK
ORMUS MINERALI
Medtem, ko številne reference govorijo o pomanjkanju mineralov v naših živilih, je odlična novica, da je Ormus, zbran iz morske vode ali rekonstituiranega morja iz morske soli, mineralni dodatek v enostavni absorpcijski ionski obliki!
Ormus sicer lahko pridobivamo tudi iz zemlje, rastlin in kovine.
Ormus naj bi v strukturi mineralov nosil tudi stanje M (metafizično stanje) mineralov, ki je opisano kot edinstven duh, elementarna življenjska sila. M State predstavlja ekstremno metafizično prepričanje o duhovni povezavi z VSE (virom).
DNK vsebuje minerale. Dejansko pa minerali sestavljajo približno 4% telesa – približno 5 kilogramov. Koristna sprememba po zaužitju prehranskih mineralov Ormus vključuje merljivo povečanje slik Aure in scanov možganov leve in desne poloble. Večina poroča, da se po Ormusu počutijo bolje.
Verjame se, da Ormus zagotavlja visoko kakovostno in energijsko prehrano, s čimer oskrbuje celotno telo do ravni vaše DNK. Ko se Ormusova prehrana poroči z zavestnim zavedanjem vašega načina bivanja, lahko pride do duševne spremembe, ki omogoča vašim čutom in sposobnostim, da živijo to resnico: “Vrnil sem se; nadzorujem; dobro sem od znotraj”
Redko je omenjeno, da Ormus kot orodje pomaga olajšati Veliko delo pri dvigovanju ravni zavesti.
Tisti s čistim srcem, ki v osebnem življenju iščejo VELIKO DELO, pogosto poročajo, da imajo koristi od teh snovi. Tisti, ki jim ego ne bo pustil videti, se lahko sčasoma zavejo Božanskega v vseh stvareh in počasi začnejo VELIKO DELO na sebi.
Na koncu ne pozabite, da je VELIKO DELO stalna osebna pot do boljšega znanja in vedno večjega zavedanja o božanskem v vseh stvareh.
Mnogo ljudi, vključno z osebami, ki nenehno raziskujejo, verjame, da Ormus izboljšuje naše življenje in pomaga ohranjati dobro v nas.
Uporaba Ormusa v skladu z zgodovino, ki je segala do Mojzesa, pomaga dvigniti duhovno entiteto v vsakem izmed nas, da bi upali na bolj harmonično in civilizirano človeštvo.”
Povzeto po Chriss Emmons

Opolnomočenje v stiku z naravo, z našimi primarnimi kodami – Članek za revijo Jana/Zarja

Moramo se opolnomočiti in dobiti nazaj našo moč, se zavedati, kdo smo in kaj želimo, to pa lahko storimo v stiku z naravo, z našimi primarnimi kodami. V kolikor pričnemo odgovornost za lastna zdravje in življenje vsaj postopoma prevzemati nazaj nase, s tem odvzamemo moč in vpliv tistim, ki jim dopuščamo, da nas vodijo. Morda imamo ta trenutek ravno zgodovinsko priložnost, da se opolnomočimo.« Pri vsem tem pa nam lahko pomaga prav vse, fizični stik z zemljo, bosonoga hoja, kopanje v naravnih vodah, razne dihalne tehnike, ozemljevanje, varno izpostavljanje soncu, ter seveda, če se vrnemo na začetek naše zgodbe, tudi uživanje zdravilnih sokov dreves.

Slovenec kot »Nuba« – v svetovnem genocidu

Na »koncu sveta«, za razumevanje povprečnega Slovenca – v deželi »zamorcev«, nekje v Nubskih goráh, se dogaja genocid nad domorodnim ljudstvom. Ljudstvom pastirjev, nabiralcev, plesalcev, pripovedovalcev zgodb, ki so v svoji srčni brezbožnosti živeli raj nebes na Zemlji.

Pravljično, kot v Kekčevi deželi, s Pehto in Bedancem, s kozami in divjadjo. Bistro vodo so še nedavno zajemali iz deviških izvirov, vse udobje so imeli v naravi okoli sebe. Znali so se čuditi in učiti iz knjige Življenja.

Nadrasa belcev je vztrajno vdirala v neoskrunjeno naravo k neoskrunjenim ljudstvom na paradnih konjih »civilizacije«, jih oblačila, jim pripeljala vodo v plastenkah, jih trpala v šole, njihovo poganstvo križala s križem, njihova naravna bogastva pa polastninila. Jim vzela vse, kar so bili in imeli. Za nekatere petične, hedonistične riti pa smo želeli ohraniti nekaj tega »divjaškega bouqueta«, ne preveč, ravno prav – zato smo izumili rezervate, njihovo tradicijo zavili v celofan in iz nje naredili obredno kičarijo. Da samo za nas slečejo civilizirane cape in se našemijo v tisto, kar je bilo včasih za njih sveto, intimno, za tujce nedostopno. Avanturistična mrzlica šerugovskega naslajanja.

Smo se kdaj vprašali, zakaj se je prav med Slovenci našel človek, ki kot »glas vpijočega v puščavi« kriči po svetu o grozljivem genocidu, ki se dogaja najbolj nedolžnim, »Marijam in Jožefom«, iz neke daljne Afrike? Zakaj prav Slovenci kažemo veliko mero občutljivosti do nekega daljnega plemena v neki daljni Afriki? Pri genocidu nad Tibetom smo še spali. Tedaj nam je bilo še fino, udobno. Danes, ko se soočamo z Nubami in Darfurjem, pa nam ni več tako fino in udobno. Tudi sami čutimo obup, krivice, bes, opeharjenost. Morda se intuitivno zavedamo, da pravzaprav ni resnično velike razlike med Nubo in Slovencem. Morda si danes prvič upamo nezavedno hrepeneti prav po tistem, kar smo belci iztrgali, poteptali in uničili toliko avtohtonim kulturam in jih preko slogana »po svoji meri« prikrojili in pribili na križ kapitala in civiliziranosti. Demistifikacija skorajda posvečenih besed »kapital«, »razum« in »civilizacija« nas je s trdo roko udarila nazaj direktno v čelo. Morda zato zopet postajamo malo manj človek-mašina, kot pravi Tomo, bolj občutljivi, z več srca. Srž Tomovega sporočila vidim v njegovem stavku: »Mi pomagamo, da vi lahko vidite in pomagate odrezati tega raka, ki se širi. Da začutite metastaze in da preprečite, da nas vse to požre. Sedaj vas kličem, dokler ni prepozno, ker potem nam bodo zavladale mašine…«.

Nube so svetleč tujek na črni luži nafte. Zato jih je treba enostavno pobiti, zmasakrirati, za zabavo pa še posiliti. Ob tem kimajo vsi – rumeni, beli, črni, oker… Eni pobijajo in posiljujejo, drugi mižijo. In vzporedno z njihovim pobojem se dogaja tudi poboj njihove narave, pogoja njihovega preživetja. Namreč kaj, če se kakšna Nuba izmuzne lovcem smrti? Zato zbombardirajmo tudi vsa drevesa, razorjimo z minami ječečo zemljo, uničimo njihove vodne vire, zasejmo bolezni, degenerirajmo celotno okolje. Saj je nafta pod zemljo – kaj nas briga tisto zgoraj!? In dogaja se tudi poboj njihove kulture. Pod diktatom Velikega brata kričijo nad njimi lastni bratje in sestre, da so primitivni, nagi, da so sramota za celo Afriko in jih želijo spreminjati po neki kupljeni vase-prepričani samopodobi, ki ne vzdrži harmonije vzpostavljenih vrednot prastare skupnosti. Fizično uničenje, uničenje pogojev njihovega preživetja in uničenje temeljev njihove kulture – to so elementi popolnega genocida. Vse to se dogaja Nubam in prebivalcem Darfurja…

… Kaj pa nam? Kje je tu torej Slovenec?

Genocid (grško genos = rod + latinsko occidere = ubiti) pomeni vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etične, rasne ali verske skupine z namenom v celoti ali delno uničiti to skupino. Ena izmed opredelitev genocida pravi, da je to tudi »naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja«. Z drugimi besedami: »ubij me nežno«.

Danes Slovenec izumira »nežno«. Naklepno smo izpostavljeni razmeram, ki vodijo v naše uničenje. Ne bo nas potrebno (vsaj zaenkrat ne) fizično pobiti oziroma iztrebiti. Dovolj bo, da nas popolnoma onesposobijo. Cilj je skorajda uresničen. Smo prodani in razprodani, brezposelni, poneumljeni, brez lastne samooskrbe, z jokajočo čebelo kot simbolom narave, z narodnimi izdajalci kot »poglavarji« dežele, ki se raje rokujejo s korporacijami in tajkuni kot pa z lastnim ljudstvom, razbiti v potrošniške individuume (prepovedana sosedska pomoč), sprogramirani z besedo »hlapci«.

Slovenec pravzaprav čaka, da se tudi zanj pojavi nek »Tomo Križnar«, ki ga bo odrešil. Vendar pasivno in ponižno čakanje na svojega »odrešenika« ni danes lekcija Slovenca. Lekcija je, da vsak od nas prebudi »Toma Križnarja« v sebi! In iskreno se bomo morali zopet vprašati – kdo je sploh Slovenec? Ali se še čutim Slovenec? Kaj določa našo etničnost? Katere vrednote? Ali smo res hlapci?

Narod, ki hrabro stoji na braniku germanske, romanske in hunske kulture, ni hlapčevski narod! Dva milijona pokončnih ljudi v vztrajnem uporu proti stalnim grožnjam zavojevalcev naše domovine ni majhen narod! Preživeli smo stoletja borbe z drugimi »plemeni«, pa ne bi preživeli borbe z nekaj izdajalskimi ritmi v lastnem narodu! Narod vrhunskih športnikov, izumiteljev in znanstvenikov, umetnikov in poetov ni hlapčevski narod! Smo narod izjemnih zmožnosti in potencialov! Vendar kako naj se lev, ki so mu ves čas blejale ovce, zave, da je lev? In danes je čas prav za rjovenje! Začnimo rjoveti! In zahtevajmo nazaj tisto, kar je žlahtno slovensko! Se zmoremo zopet povezati in predvsem – se zmoremo zopet zediniti, kaj si želimo in česa ne? Če vkup stopi 2 milijona »Tomov Križnarjev« smo moč, ki stali vse okove!

Preden so tudi nam vsilili turbo-kapitalistično zlatenico globalizma, je bil simbol Slovenca mali kmet. Tisti, ki je živel v harmoniji z naravo in skupnostjo. Modrec. Tukaj so bile naše korenine, tukaj se je rojevala slovenska narodna pesem, od tod so izhajali naši žlahtni rituali in običaji in to je bil temelj naše varnosti. Politika je simbolno ubila, razvrednotila prav tega kmeta. Danes priznava samo še kmeta-mašino in kravo-mašino. Mali kmet, modrec, danes ne more več preživeti. In z njim ne more več preživeti slovenski narod. Na mah so odrezali naše vrednote, zmožnost lastne samooskrbe, degradirali naravo zgolj v tržno vrednost (urbanistično, surovinsko, energetsko, turistično…) in spretno zabrisali naše etnične korenine s preobrazbo Slovenca v globalnega potrošnika. To je zapisana zgodba Slovenca kot Nube – v svetovnem genocidu. Vsi narodi danes pravzaprav ječijo pod jarmom tega vse-človeškega padca v Had. Vsi smo pozabili, kaj je pravzaprav »funkcija človeka na planetu Zemlja, ker smo se prodali za udobje«, kot pravi Tomo.

Verjamem, da ko se bo uspelo iztrgati izpod tega suženjskega jarma potrošništva enemu samemu narodu, bodo temu sledili tudi ostali. Ta narod smo lahko prav mi – Slovenci! Postanimo vzor! Cel svet mrzlično išče nov model bivanja in sobivanja (le majhen procent reptilskih struktur želi zaradi svojih sprijeno egoističnih interesov ohranjati staro). Na koncu dvatisočletnega cikla smo. To je bil cikel racionalizma, cikel mislečega človeka, Homo sapiensa. In upam, da smo dojeli, kje so meje razuma. Razum brez čutenja, empatije, ljubezni, zavesti – je mašina, ki ustvarja svoj samoproizvajajoč destruktivni krog. Mašina, ki zgolj preračunava verjetnosti in možnosti pluralistične realnosti po kvocientu koristi, ne omogoča pa rešitve harmoničnega bivanja in sobivanja. Preživetje človeštva je danes odvisno od tega ali bomo lahko vstopili v nov evolucijski krog – iz mislečega človeka v čutečega in zavestnega človeka.

Paradoks tega časa je, da so rešitve pravzaprav že znane in jasne – če želimo preživeti kot Slovenec in še bolj temeljno – če želimo preživeti kot človeštvo na Zemlji. Človek kot parazit se je namreč že dodobra odebelil in izčrpal svojega gostitelja. Prodali so nam mit o neskončni ekonomski rasti in nas dodobra sprogramirali, da je to postala naša beseda olajšanja. Vendar vsako povišanje gospodarske rasti pomeni danes podpis k množičnemu umoru in samomoru. Pomeni trpljenje in smrt stotih, tisočih, milijonov izkoriščanih modernih sužnjev. Smrt stotih, tisočih, milijonov dreves in živali. Narava, okolje, izkoriščan človek – ne zmoremo več! Človek je potrošniško izčrpan, razčlovečen. Ali ne hrepenimo pravzaprav zopet po svoji »človečnosti«? Razčistiti pa bomo morali pravzaprav – kaj sploh pomeni »biti človek«! Danes si mora človek začeti postavljati zopet najbolj temeljna vprašanja. Na koncu smo se znašli pravzaprav na samem začetku! In ne zavedamo se še, da se lahko v tem času največ naučimo prav od tistih »prvih«, katerih zadnje predstavnike danes načrtno pobijamo. Od avtohtonih, čistih, tistih, ki še niso pozabili, kaj je pravzaprav resnična funkcija človeka na planetu Zemlja. Tistih, ki »biti« še niso zamenjali za »imeti«. Za nas bo to revolucija v zavesti, oni pa se bodo le nasmehnili…

Vesna in Robi Vilar

NOVICE IZ DIVJINE – nova knjiga Daria Cortesea in Darje Vrana

Vsi današnji viri gojene in rejene hrane so bili nekdaj divji. Ko je človek pred okoli
10.000 leti začel gojiti rastline in rediti živali, je prišlo do tkim. »neolitske revolucije«,
ki je pomenila bistven preobrat v življenju človeštva. Postopno je začelo prehajati od
lovsko-nabiralniškega načina življenja k poljedelsko-živinorejskemu in novi, vse
bogatejši prehranski viri so začeli vse bolj nadomeščati divje vire, dokler niso povsem
prevladali. To je prineslo tako prednosti kot slabosti, kar je dolga zgodba zase.
Zanimivo je, da še danes ponekod po svetu obstajajo lovsko-nabiralniška ljudstva ali
vsaj njihovi najbližji potomci, ki jim ne poljedelstvo ne živinoreja nista bila pogodu in
raje živijo Naravo.
»Divja hrana« je še vedno – kot pred desettisočletjem – vsenaokoli nas. Dobesedno
hodimo po njej. Toda zakaj bi v današnjem času (pre)obilja jedli osat in plevele? Prav
zaradi obilja industrijsko pridelane ter predelane hrane, ki nima več izvorne
prehranske moči. Celo doma in ekološko pridelana hrana je v primerjavi z užitnimi
divjimi rastlinami nekoliko »razvajena«, prehransko in po intenzivnosti okusov pa je
šibkejša. Zato je za poživitev običajne prehrane in splošnega počutja zelo
dobrodejno, da užitne divje rastline vključimo v vsakodnevno prehrano. Ni potrebe,
da bi jedli samo ali pretežno divje, saj že delno civilizirane jedi – torej z različnimi
gojenimi in rejenimi dodatki – začnejo odstirati novo prehransko vesolje. Veselje, ki
ga medtem porajata vzpostavljanje (sicer nikoli pozabljene) vezi z naravo in občutek
dvigajoče se fizične in psihične moči se zdi brez konca. Tako kot spoznavanje,
raziskovanje ter uporaba užitnih divjih rastlin.
Pri nas raste okoli 3500 vrst rastlin, od katerih je velika večina – vsaj okoli dve tretjini
– tako ali drugače uporabna za prehrano in zdravilske namene. Uporabljamo jih kot
zelenjavo, začimbna zelišča, plodove pa enako in še kako drugače kot gojeno sadje,
ki je izšlo iz njih. Pri nekaterih rastlinah so uporabni tudi podzemni deli in semena.
Priprava jedi
Tako divja zelenjava kot plodovi, sploh pa samonikle začimbnice omogočajo srečanje
z močnimi okusi ter neznanimi aromami in zato glede tega predstavljajo kulinarični
svet zase. Nekatere rastline so lahko osnova povsem divjih jedi, na primer kurja
črevca v solati. Bolj običajno pa z njimi pripravljamo »napol civilizirane« jedi, za
katere uporabimo še sestavine rastlinskega in živalskega porekla iz pridelave
oziroma reje. Najprimerneje je, da uporabimo le osnovne, enostavne sestavine (riž,
krompir, gojena zelenjava, stročnice, slanina, jajca …) in smo pozorni na to, da divje
sestavine pridejo do izraza v jedi tako po izgledu kot okusu.
Ponavadi sploh zahtevajo dodatek maščobe ali/in beljakovin, saj s tem ublažimo
grenak ali/in trpek okus številnih rastlin.
Mlade zelenjavne dele uporabimo surove v solatah in za smutije. Starejše skuhamo
kot blitvo ali pripravimo kot špinačo. Divja zelenjava je odlična za juhe, enolončnice in
rižote. Z aromatičnimi in grenkimi rastlinami pripravljamo frtalje in druge jajčne jedi.
Skoraj vse se okusno obnesejo v jedeh s krompirjem ali stročnicami. Poleg tega z njimi pripravimo namaze in zelenjavne zavitke. Divje začimbnice uporabljamo podobno kot gojena aromatična zelišča.
Zrelo divje sadje jemo kar na licu mesta v naravi (borovnice, robidnice, maline,
šmarno hrušico …), nekatere vrste pa so bolj okusne predelane (drnulje, mokovec,
glog …) ali so sploh primerne le za predelavo in pripravo različnih shrankov (trnulje,
češmin, jerebika, črni bezeg, šipek, lesnika, drobnica
Torej pripravimo sokove, kuhane sadne omake, marmelade in džeme, želeje, sadni
sir, kompote, divja sadna vina in kis, likerje … Vložimo jih v kis in v žganje. Posušene
divje plodove uporabljamo za sadne čaje in za kompote. Plodovi z več sladkorja so
primerni tudi za žganjekuho.

Prehranski in zdravilni pomen
Užitne divje rastline izstopajo po vsebnosti rudnin, vitaminov, antioksidantov in drugih
bioaktivnih snovi, ki jih v povprečju vsebujejo tri- do štirikrat več kot gojene rastline.
Imajo krepčilen učinek na telo ter pomagajo izravnati prehranska neravnovesja, ki
nastanejo zaradi »civilizirane« hrane, osiromašene zaradi intenzivnega gojenja in
predelave. Omogočajo živahnejše počutje, po potrebi jih lahko uporabljamo za
zdravilne namene glede na njihove zdravilne lastnosti. So superdivjahrana, ki
bistveno obogati vsakdanji jedilnik. Plodovi, semena in podzemni deli so tudi vir
sladkorjev, škroba, maščob in beljakovin.

NOVICE IZ DIVJINE

Pričujočo knjigo lahko beremo oziroma uporabljamo na več načinov, predvsem pa z njeno pomočjo raziščemo Divjino do te mere, da lahko vstopimo vanjo in jo znamo videti od znotraj navzven. Do te mere, da zlahka ugotovimo, da razlike med nami in Naravo ni. Nismo del nje, saj se s takim pogledom takoj izvzamemo iz celote, enako kot če rečemo, da smo eno z njo. Enostavno smo. Smo Narava. Ne eno, ne dvoje.

Novice iz Divjine so v knjižno obliko zaobjeta enodnevna delavnica Divja hra-na. Tako se je pač sestavilo, ker v tem bujnem pomladnem času ni bilo moč izvajatidelavnic. Niso le prostospisje na temo užitnih divjih rastlin, ampak komunikacija, vez z udeleženci delavnic, ki jih ni bilo. Udeležencev, namreč, ker so bili, vendar vsak na svoji strani svetovne pajčevine. Zato se nekatere vsebine na več mestih ponovijo, a vedno z nekoliko drugačnega zornega kota in v drugačni povezavi, podobno kot se na delavnicah pogosto ob neki drugi priložnosti vrnem na isto temo. Obenem je knji-ga nabiralniški priročnik za spoznavanje, nabiranje in pripravo vseh bistvenih spomladanskih užitnih divjih rastlin, ki nam pomaga, da se hitro znajdemo mednajpogostejšimi sorazmerno lahko razpoznavnimi divjinkami, ki rastejo tu okoli prav v času, ko je ponudba divje zelenjave na višku.

Rastline oziroma prispevki o njih so razporejeni po datumih, kot sva jih dan za dnem objavljala na fb-strani Nekaj divjega. Zato je hkrati dokument nekega časa, začet-ka prehoda v nov svet. Je povsem isti kot prej, vendar drugačen. Svet Rastlin. Ker vemo – gore so najprej gore, doline pa doline. Potem so zaradi nekega nedoumlji-vega vrtinca gore doline, doline pa gore. Ko se vrtinec umiri in poleže, so gore spet gore, doline pa doline. Iste, a drugačne, ker jih znamo videti takšne. Kot so, ne pa kot se zdijo. Ker vemo tudi, da je sredi vrtinca orkana, ki ruši in premetava vse, kar se mu znajde na poti, popoln mir.

V knjigi je zbranih 50 zaporednih objav na omenjeni fb-strani pa še dve dodatni zra-ven. Razporejene so po vrstnem redu po datumih, tako da ti precej natančno kažejo na to, kaj prav ta čas raste tu okoli. S pomočjo prav vsake od objav se lahko preprosto znajdemo v sprva uporno raznolikem, na videz nepreglednem rastlinskem kraljestvu, v katerem pa ne manjka med sabo si zelo podobnih rastlin. Pri spoznavanju tega pojava pomagajo osnove botanike, zato je knjiga obenem priročnik z osnovami nabiralniške botanike, za katerega ni treba imeti prav nič botaničnega predznanja.Ven se je pa že prijetno potruditi, ker šele ko hodimo med rastlinami, jih otipavamo, vonjamo in poskušamo – šele takrat jih zares vidimo.

V zaključnem delu knjige je pregledni povzetek tako knjige kot enodnevne de-lavnice z naslovomOsnove nabiralništva. V njem so poleg osnov sistematike rastlin-skega kraljestva in njenega praktičnega pomena zbrani nasveti za nabiranje in shra-njevanje ter pripravo osnovnih in temeljnih divjih jedi. Poudarjena sta tudi prehranski pomen užitnih divjih rastlin in pa drugačen pogled na strupene rastline oziroma kaj sploh pomeni njihova strupenost. Pregled zaključi seznam najpogostejših in za pre-hrano najpomembnejših užitnih divjih rastlin, tudi slanuš.

Knjigo zaokrožuje abecedni seznam imen vseh v knjigi omenjenih rastlin, tako slovenskih kot latinskih. Slednja v besedilih z le nekaj izjemami niso omenjena, so pa dobrodošla kot referenca za iskanje podatkov in dodatnih informacij o posameznih rastlinah v tuji literaturi in po spletu.

Podatki o knjigi Novice iz Divjine, pomlad 2020:*Format 16,5 x 23,5 cm, trda vezava, 284 strani.

*Maloprodajna cena: 37,00 €*

Založba: Porezen, Cerkno

http://www.divjahrana.si/knjige/divja-hrana

*Naročila: 040 126 987,

info@divjahrana.si,

ČEVLJI S PETO IN DEBELIMI PODPLATI POHABLJAJO LJUDI, so morda ena najbolj nevarnejših iznajdb vseh časov. Kaj je alternativa?

Obuti smo v obuvala, ki noge zavarujejo pred mrazom in mokroto ter drugimi neugodnimi dejavniki. Dr. William Rossi, ortoped iz Massachusettsa, izvedenec za zgodovino razvoja čevljarske industrije, pa pravi, da tisti, ki se ukvarjajo s čevlji, ne vedo nič o nogah, tisti, ki negujejo noge, pa nič o čevljih. V številnih člankih opozarja, kaj vse nam povzročajo čevlji, saj normalna hoja pri vsakem človeku, ki je obut v čevlje, iz biomehanskih vzrokov ni več mogoča. Odkar smo pred nekaj stoletji začeli nositi čevlje, smo uničili prvotno anatomsko obliko človeške noge.

“Ob omembi čevljev danes največkrat pomislimo na visoke petke in zapeljive ženske noge, kar je verjetno posledica oglaševalske industrije in pop kulture. A visoke pete so se razvile iz čisto drugega razloga, kajne? Razvojni pomen dvignjenega stopala od tal je čisto drugačen. Plemstvo in meščanstvo, ki je imelo dragocena obuvala za noter, so si za ven nadeli še dodatna obuvala iz lesa na podstavkih, da so zaščitili noge in čevlje pred blatom in mokroto. Hkrati pa, če si na visokih distančnikih, na druge ljudi gledaš zviška. Najprej so pete uporabljali moški, in sicer mongolski jahači, iz čisto praktičnega razloga: da so se škornji zataknili za ostrogo. Ker so bili to ugledneži in so vdirali v Evropo, so evropski plemiči ugotovili, da so pete uporabne in so dobro videti, zato so jih vnesli v svoje jahalne škornje. Iz škornjev se je peta potem v 17. stoletju prenesla na dnevne čevlje, najprej moške in šele kasneje ženske. Po nekih teorijah naj bi bili vzorniki za sodobne visoke pete beneški čevlji, imenovani »chopines«, ki imajo na sredini podplata visok podstavek; ta se je premaknil v zadnji del podplata in nastale so pete, ki jih danes jemljemo kot nekaj izrazito ženskega in seksapilnega.” (https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/cevlje-s-peto-so-najprej-nosili-moski-759129)

“Ob vsakem koraku iz naših stopal pride v možgane približno dvesto tisoč informacij. Bosonoga hoja prispeva k tvorjenju številnih nevronskih povezav, pri nošenju konvencionalne oblazinjene obutve z debelim podplatom pa jih ne nastane niti približno toliko. Z zanemarjanjem potenciala nevronskih povezav med stopali in možgani zanemarjamo možnosti za vseživljenjski kognitivni razvoj možganov. Zato sta bosa hoja in prava bosonoga obutev pomembni v vseh starostih, zlasti za otroke, najbolje že od prvih korakov naprej. To jim bo pomagalo razviti osredotočenost, samozavest, boljše uravnavanje čustev, pa tudi boljši razvoj jezika in socialnih veščin. Tovrstni čevlji so zasnovani tako, da so stopala svobodna, da se gibljejo naravno in izkoriščajo ves svoj potencial. To blagodejno vpliva na vse telo – na telesno držo, dihanje, imunski sistem, celo na možgane in kognitivne sposobnosti v vseh starostnih obdobjih. Kako stojimo in hodimo, je ključno za pravilno delovanje imunskega sistema! Če izberemo ustrezno bosonogo obutev, če stopalu ponudimo čevlje naravne oblike, prstom pa namenimo dovolj prostora, da lahko dejavno sodelujejo pri gibanju, se vse telo samodejno poravna v optimalen fiziološki položaj. Ta položaj omogoči, da se v največji možni meri zaženeta tudi presnova in imunski sistem. Poleg tega lažje dihamo, zmanjšata se mišična na­petost (»z ramen nam pade teža«) in obremenitev sklepov, limfni sistem in krvni obtok delujeta optimalno. Nenadoma se počutimo bolj zdravi in »živi«, pa tudi veliko bolj povezani z materjo Zemljo in z energijo, ki jo dobivamo od nje. Bosonoga obutev je pravzaprav ključ do več energije. Nošenje konvencionalnih čevljev povzroči, da smo z zgornjim delom telesa nagnjeni preveč nazaj, trebuh potiskamo naprej, stopala pa »mečemo« predse. Poleg tega trdo stopamo na peto, nožni prsti pa pri hoji sploh ne sodelujejo. To se lahko dogaja že pri zelo majhnih otrocih. Ta vzorec se z leti le še utrdi in se zakorenini v možganih. To ni naravna hoja, saj pretirano obremenjuje kolena, kolke in vso hrbtenico! Obutvena industrija to rešuje s tem, da nam ponuja čedalje mehkejše čevlje, ki imajo vse mehkejše in vse debelejše podplate. V takih čevljih peto še trše spuščamo na podlago – in znajdemo se v začaranem krogu. V nasprotju s tem so koraki v pravi bosonogi obutvi – podobno kot pri bosi hoji – lahkotni, veliko krajši, stopalo pa spontano postavljamo podse. Zaradi težišča, ki je pretežno na sredini, se s prsti odrivamo od tal in sestopamo na srednji ali sprednji del stopala. Ni več trdega pristajanja na tleh, saj bi nas to pri bosonogi hoji bolelo in nam ob vsakem koraku pretreslo vse telo”. Več na https://www.zazdravje.net/…/bosonogi-cevlji-podpirajo…/

Preizkus barefoot čevljev v zimskih razmerah

Slabe štiri ure hoje gaženja po razmočenem snegu in plundri z cca 400 m višinske razlike

Oprijemljivost: Presenetljivo dobra. Predhodno sem domneval, da bo z oprijemljivostjo problem pri spustih na shojenih poteh, a se je izkazalo ravno nasprotno.

Premočljivost:Čevlji so usnjeni in po proizvajalčevih zagotovilih bi naj bili vodoodporni. Dejansko sem res prišel domov suhih nog, res sicer da sem čevlje predhodno premazal z planinskim oljem za čevlje

Udobnost: Barefoot čevlji stimulirajo bosonogo hojo, pozimi občutiti kot da hodiš bos je izjemno. Poleg tega mi je zelo dragoceno, da pri takih čevljih ne prihaja do zvračanja gležnjev.

Stabilnost: Glede na to, da imam ozko stopalo, barefoot čevlji pa imajo ravno širši sprednji del, sem izredno zadovoljen, da je stopalo vseeno zelo stabilno v čevljih in s tega je korak tudi lepo stabilen tudi v primeru klančin

Toplotna izolativnost: Čevlji imajo poseben termo vložek, v katerega sem iskreno povedano sprva dvomil. Pokazalo pa se je da je čevelj kljub minimalistični zasnovi dejansko res topel. Seveda zadevo preverim se v ostrejših razmerah

Splošna ocena: Čevelj Vivobarefoot Tracker je vreden nakupa, vsekakor primeren za pohodništvo in lažje planinske ture, vprašanje pa kako se obnese pri 2 tisočakih

Zanimiv tudi prispevek spodaj

Nujnost Zdravilne Bose hoje

Ko hodimo bosi, pobiramo zemeljsko življenjsko energijo, ne da bi se tega zavedali. Pri ozemljitvi smo v stiku z Zemljo, saj samo ta stik omogoča sprejem prostih elektronov in električnih signalov iz Zemljinih tal ter odpravlja električno neravnotežje zaradi pomanjkanja elektronov v človeškem telesu in telesu drugih živih bitij. Človeško telo potrebuje za normalno delovanje sončno svetlobo, da lahko ustvari nujno potrebni vitamin D, v stiku s tlemi pa dobi »električno hrano«, to je elektrone. Ko smo v stiku z zemljo z bosimi nogami, sedimo ali ležimo, prosti elektroni naravno stečejo s kraja, kjer jih je veliko (torej iz zemeljskih tal), tja, kjer jih primanjkuje (v človekovo telo). Električni potencial obeh se nekako po pol ure izravna, in to imenujemo ozemljitev. Če je v telesu veliko škodljivih prostih radikalov, ki so po naravi pozitivno nabiti, potem množica Zemljinih negativno nabitih elektronov premaga pozitivno nabite proste radikale v našem telesu in odločilno pripomore k zdravju.

Na stopalu je približno 1300 živčnih končičev na 6,5 kvadratna centimetra, torej več kakor na katerem koli drugem delu telesa. Zakaj se živčni končiči tako zgoščujejo prav na podplatu? Da bi ohranjali stik s tlemi. Enako je z živalskimi okončinami. Vsako živo bitje na Zemlji z nogami, tacami ali koreninami srka energijo iz zemeljskega elektromagnetnega polja. Dr. William Rossi pravi, da so noge nekakšna antena z manj znano, vendar življenjsko pomembno nalogo: priteguje energijo iz zemlje, podobno kakor rastlina za svoje prehranjevanje odvzema vlago tlom. Čeprav se je motil v domnevi, da je ta energija po svoji naravi magnetna, saj se je izkazalo, da je energija na površju Zemlje predvsem električna, pa se ni motil v tem, da je ta energija odločilna za naše zdravje. Z nogami to energijo sprejemamo, in sicer kot proste elektrone, ki se pretakajo med številnimi frekvencami. Te vibracije naravnajo našo notranjo uro in preskrbijo telo z življenjsko energijo – elektroni sami stečejo v telo, ga uravnajo z električnim potencialom Zemlje in ohranjajo ta potencial. In tako kot vsaka električna naprava tudi človeško ali živalsko telo potrebuje ozemljitev, da bi dobro delovalo, sodobna obutev pa to onemogoča. Najbliže idealnemu čevlju so indijanski mokasini, izdelani iz živalske kože, ki jih poznajo že 14 000 let.

Več na Zemljenje ali Stik človeka in zemeljskih tal ter posledice pomanjkanje stika z Zemljo

Dodatno gradivo

NEGATIVNI IONI SO EDINI NAČIN ZA PREPREČEVANJE KOPIČENJA STRUPOV V PLJUČIH

Posvoji kmeta – OSKRBOVALNICA; Skupinsko naročanje lokalne hrane

Pobude za ohranitev malih kmetov po nekaj velikih prehranskih aferah in krizah, ki so se v Franciji zvrstile konec 90. let, so spodbudile, da so se okoljsko ozaveščeni potrošniki sami organizirali in poiskali kmete, ki bi bili pripravljeni za njih pridelovati ekološko hrano na majhnih kmetijah.
V Franciji, kjer dobiva ta oblika ekološkega kmetovanja čedalje večje razsežnosti, za njeno zaledje skrbijo neformalne potrošniške organizacije: iščejo zemljo, ki bi jo bilo mogoče najeti, skrbijo za izobraževanje novih generacij v vrstah kmetov in potrošnikov in v določenih primerih kmetom celo posojajo denar za ureditev novih površin. Iz te oblike neposredne izmenjave, od katere imata korist obe strani, hočejo namreč izriniti logiko biznisa. 
Razširjenost te oblike sodelovanja nam lahko ponazori podatek, da je bilo pred leti samo v enem od pariških okrožij več kot 2000 skupin potrošnikov, zbranih okrog svojega kmeta, delovale pa so tudi okrog manjših mest. Za vse skupine je značilno, da poteka predaja pridelkov na javnih mestih, s čimer po svoje izzivajo oz. ozaveščajo ljudi (povzeto po B.Fras)

Smo ob nastopu zaostrovanja krize pri nas sposobni, da se skupina ljudi zanima za izbranega kmeta, kaj se dogaja na njegovem polju, mu pomaga, z njim sodeluje, ga vzame v skrb – POSVOJI?

Ta trenutek morda kmetje zaradi pritiska neprodanih pridelkov, ki jim propadajo, potrebujejo določeno pozornost, a seveda jo potrebujemo tudi mi, stiska ljudi nasploh je v naraščanju.

Potrebujemo se, eden drugega, vzajemno skrb in pozornost.
 V zameno so namreč zagotovljeni zaupanje, cena in kakovostni pridelki.

ZAKAJ OSKRBOVALNICA – Skupinsko naročanje živil ?
 

  • V teh prelomnih časih, ko korona prizadane skoraj vse in vsakogar, so med najbolj prizadetimi prav ekološki kmetje.
    Le tem je s svojo prizadevnostjo, da nam nudijo kvalitetno hrano najbolj kraten dostop do prodaje zdrave hrane . V teh “čudnih časih ” s svojim izbranim nakupom tako pomagate lokalnim pridelovalcem, ki so po zaprtju izobraževalnih in vzgojno varstvenih ustanov večinoma izgubili možnost prodaje.
  • Pomagajmo jim, da prodajo svoje pridelke, saj bomo hkrati s tem svoje družine oskrbeli z zdravo hrano brez strupov, polno nutrientov in življenjske energije
  • Realizacija skupnih interesov nas krepi kot Skupnost. Dostavo eko živil bomo v zadovoljstvo vseh zainteresiranih (potrošniki in ponudniki) uspešno izvedli, v kolikor nam skupaj uspe zbrati zadostno količino naročil.
  • Pridružite se Skupinskemu naročanju živil in si s tem zagotovite lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov po nižji ceni, neposreden stik s ponudnikom, možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih


Spomin na tiste originalne, nepotvorjene in prvinske okuse sadja in zelenjave iz časa, ko živilsko – kmetijska in predelovalna industrija še ni uspela povsem likvidirati naravne hrane,  je morda še živ, sicer pa ga dajmo obuditi.

Vabljeni, pridružite se k

  • Skupinskemu naročanju Eko JABOLK, soka in kisa sadjarstva Pavlič z izpolnjeno naročilnico TUKAJ
  • Skupinskemu naročanju Eko sira Čadrg iz surovega mleka, albuminske skute in sira za peko s kmetije “Pr Križarju” iz Čadrga z izpolnjeno naročilnico TUKAJ
  • Skupinskemu naročanju pomaranč, grenivk, limon, olivnega olja, suhih fig in mandljev z Visa in Brača TUKAJ 
  • Skupinskemu naročanju   Eko krompirja Marabel, korenja, čebule, jabolk, mlevskih izdelkov (moke, kaše, zdrobi….), testenin, jabolčnega soka in kisa ter piva s kmetije Šlibar  z izpolnjeno naročilnico TUKAJ    
  • Skupinskemu naročanju  : Eko  rdeča pesa,  krompir Slavnik,  kuruzni zdrob in moka ter ržena moka z biodinamične kmetije Jamnik  (  z izpolnjeno naročilnico TUKAJ  
  • Skupinskemu naročanju EKO olivnega olja s Kmetije Grižon – Krkavče TUKAJ  
  • Skupinskemu naročanju EKO  suh kaki, suhe fige in suhe hruške s kmetije Marima iz Trebeš TUKAJ
  • Skupinskemu naročanju   Eko radiča, korenčka batata (sladki krompir), zelja, sok aronije, česen, čebula, s kmetije Jagodič TUKAJ
  • Skupinskemu naročanju medu in čebeljih pridelkov čebelarstva Ferenčak iz Brežic z izpolnjeno naročilnico TUKAJ
  • Skupinskemu naročanju Eko krompirja Kokra, pšeničnih, koruznih, ajdovih, prosenih in pirinih mok, kaš ter zdroba s kmetije Kozina z izpolnjeno naročilnico TUKAJ
  • Skupinskemu naročanju Eko testenin in sokov  Dobrote izpod Špilka  z izpolnjeno naročilnico TUKAJ
  • Skupinskemu naročanju EKO krompir Kokra, žita, kaše in moke  Kmetije Krišelj  z izpolnjeno naročilnico TUKAJ

Kako se razlikuje koncept Oskrbovalnice – Posvojite kmeta od klasičnega naročanja preko interneta?

Model skupinskega naročanja živil  je eden vzhajajočih trendov, ki  izziv lokalne samooskrbe rešuje z neposredno prodajo kmetov znanim naročnikom
Zasnovan je kot  priložnost za iskanje sinergij in sodelovanja med kmeti in potrošniki za doseganje situacije vzajemnega zadovoljstva in varnosti.

Vzajemna pobuda s strani društva Ekoci in društva Sorško polje za ohranitev malih kmetov Posvoji kmeta,   tako v prvi vrsti temelji na dejavnostih za  samoorganiziranje potrošnikov, ki so s svojim nakupom pripravljeni podpreti kmeta. Vendar pa mi  želimo še več,  poleg  rednih nakupov pri izbranih kmetih želimo   vzpostaviti  trajno vez medsebojnega zaupanja in pripadnosti, tako, da bi kmetje v naslednjih korakih lahko pričeli s planiranjem pridelave (količinsko in kvalitativno). Na tak način zagotovimo prehransko varnost na višji ravni, kar je tudi cilj pobude. Pot vzgoje zaupanja in kultiviranja odnosov bomo vmes zaokrožili z skupnimi aktivnostmi: izobraževanji na dnevih odprtih vrat pri kmetijah, skupnimi delovnimi akcijami, pomočjo na kmetiji, ipd.  Pomembne so tudi  izkušnje ter znanje ter  zavedanje, da lahko z lastnim zgledom spodbudimo aktivnosti k vzpostavitvi mreže takih in podobnih avtonomnih skupin potrošnikov po Sloveniji.

Vabljeni tudi k ogledu članka na Pobuda za pomoč v epidemiji prizadetim kmetom: kupec prihrani, kmet pridobi na https://www.24ur.com/novice/slovenija/posvoji-kmeta.html

NEGATIVNI NABOJ JE NAŠ “BOG”, BREZ TEGA NE BI OBSTOJALI, ČLOVEŠKI ORGANIZEM LAHKO namreč NORMALNO DELUJE LE, ko je v cm 3 zraka vsaj 1000 negativno nabitih ionov. NEGATIVNI IONI SO EDINI NAČIN ZA PREPREČEVANJE KOPIČENJA STRUPOV V PLJUČIH

Med Zemljo in ionosfero se pod vplivom ionizacije višjih plasti atmosfere poraja električna napetost, ki jo aktivno vzbuja okoli tisoč hkratnih razelektritev strel po vsem svetu, ki izpuščajo sončno energijo iz ionosfere v zemljo.
To daje zemlji negativno napetost, ki jo doživljamo kot brez napetosti, ničelno napetost.  V naravi ob strelah v taki visoki napetosti nastajajo  negativni ioni , sproščajo pa se tudi ob slapovih, ali ob valovih, ki butajo ob skalo.
Raziskave kažejo, da negativni ioni – anioni, uravnovešajo vse bistvene biološke procese človeškega organizma, pospešujejo fizično sposobnost mišic, ter hormonsko in intelektualno aktivnost. Več ko je v krvi negativnih ionov, učinkovitejša je celična presnova. Če se ta upočasni in postane manj učinkovita, postanemo bolj dojemljivi za bolezni in se hitreje staramo.
Vendar pa se v velikih mestih  oblikujejo stalna področja onesnaženega zraka, z velikim pomanjkanjem negativnih ionov. V zaprtih prostorih pisarn, na delovnih mestih in v modernih stanovanjih, je negativnih ionov še manj, še posebej če so to zgradbe iz armiranega betona (Faradayeva kletka). Na pomanjkanje negativnih ionov v zraku vpliva tudi centralno in toplozračno ogrevanje, klima naprave, TV monitorji, računalniki, cigaretni dim, nizka relativna zračna vlažnost …Ljudem občutljivim na klimatske spremembe, so takšni pogoji nevzdržni in bistveno zmanjšujejo njihove delovne sposobnosti. Kisik, katerega vdihujemo, v pljučih prodira v kri samo zaradi svojega negativnega naboja. V nasprotnem primeru dobimo občutek dušenja – dihamo, vendar brez učinka, saj pozitivno nabiti ioni kisika ne morejo v kri. 

Nenaravno stanje pomanjkanja negativnih ionov v zraku, vpliva na človeka v obliki simptomov, katere nekateri uvrščajo med “civilizacijske bolezni”.

Poglejmo jih nekaj:

  • izguba koncentracije
  • depresija in pesimizem
  • nevroze in povečana občutljivost
  • migrene in glavoboli
  • nespečnost
  • težave z dihalnimi organi
  • občutek pomanjkanja zraka
  • hipertonija in težave s srcem
  • alergije
  • zvišujejo zakisanost telesa

KAKO “POŽETI” DOVOLJ NEGATIVNIH IONOV?
– Ko  stopimo v stik z zemljo, bosi ali z ozemljitvenimi pripomočki, se lastna napetost, skupaj z napetostjo, ki jo absorbiramo z vsemi vrstami elektrosmoga okoli nas (G4, G5, Dect telefon, WiFi, ožičenje doma, električni aparati, …)  takoj nevtralizira. Naša lahko izmerljiva telesna napetost postane skoraj nič, ko se dotaknemo zemlje.
– praktično vsa voda, ki jo najdemo v naravi je ionizirana (alternativa je ionizator vode)
– ob slapovih in v visokogorju je v zraku okoli 5.000 anionov /cm3 (alternativa je ionizator zraka za zaprte prostore)

Vrednosti negativnih ionov v posameznih okoljih:

  • v zaprtem prostoru večjega urada 30 – 50 anionov/cm3
  • v večjem mestu 200 – 450 anionov/cm3na vasi 800 – 1.800 anionov/cm3
  • ob slapovih in v visokogorju okoli 5.000 anionov /cm3
  • v tunelih pod Bosanskimi piramidami pa je koncentracija od trideset tisoč do štirideset tisoč negativnih ionov na kubični centimeter zraka
  • ob Niagarskih slapovih (največjih slapovih na svetu) jih je v cm3 kar 100.000

Kje primanjkuje negativnih ionov?

V velikih mestih se oblikujejo stalna področja onesnaženega zraka, z velikim pomanjkanjem negativnih ionov. V zaprtih prostorih pisarn, na delovnih mestih in v modernih stanovanjih, je negativnih ionov še manj, še posebej če so to zgradbe iz armiranega betona (Faradayeva kletka). Na pomanjkanje negativnih ionov v zraku vpliva tudi centralno in toplozračno ogrevanje, klima naprave, TV monitorji, računalniki, cigaretni dim, nizka relativna zračna vlažnost …Ljudem občutljivim na klimatske spremembe, so takšni pogoji nevzdržni in bistveno zmanjšujejo njihove delovne sposobnosti. Kisik, katerega vdihujemo, v pljučih prodira v kri samo zaradi svojega negativnega naboja. V nasprotnem primeru dobimo občutek dušenja – dihamo, vendar brez učinka, saj pozitivno nabiti ioni kisika ne morejo v kri.

Pozitivni učinki negativnih ionov – anionov

Raziskave kažejo, da negativni ioni – anioni, uravnovešajo vse bistvene biološke procese človeškega organizma, pospešujejo fizično sposobnost mišic, ter hormonsko in intelektualno aktivnost. Več ko je v krvi negativnih ionov, učinkovitejša je celična presnova. Če se ta upočasni in postane manj učinkovita, postanemo bolj dojemljivi za bolezni in se hitreje staramo.

  • vitalizirajo naše celice
  • povečujejo količino kisika v krvi
  • izboljšujejo metabolizem, moč koncentracije in budnost
  • odpravljajo utrujenost
  • povečujejo odpornost proti boleznim
  • izjemno dobro delujejo proti glavobolom, nespečnosti, zaprtju, alergijam, astmi…
  • vzdržujejo hormonsko ravnotežje
  • zmanjšujejo bolečine

Kako nastanejo ioni?

Molekule in atomi z odvečnimi elektroni in tiste, ki jim elektroni manjkajo, se imenujejo ioni. Ioni nastanejo ob dotoku energije, ki mora biti dovolj močan, da lahko izbije elektrone posameznim molekulam, npr. O 2 , CO 2 , N 2 in drugim. Ob izbitju elektrona slednji preskoči na sosednjo molekulo. Ko npr. molekule O 2 sprejmejo dodatni elektron, postanejo negativno nabite molekule oz. anioni. Počutje ljudi je odvisno od količine anionov, vendar so za obstoj življenja pomembni tako pozitivni kot negativni ioni. Da bi človeški organizem lahko normalno deloval, je potrebno, da je v cm 3 zraka vsaj 1000 negativno nabitih ionov. V mestnem okolju primanjkuje anionov, npr. v zaprtih prostorih in pisarnah jih je manj od 100 na cm 3 . Takšen zrak je živomoren in negativno vpliva na zdravje in počutje ljudi. Najkvalitetnejši zrak najdemo v visokogorju in ob slapovih, kjer je lahko tudi nad 100.000 anionov v cm 3 zraka. Upad in pomanjkanje negativnih ionov povzročajo tudi podtalni tokovi na določenih območjih, medtem ko tekoča in padajoča voda, brzice, valovi itd. povečujejo število anionov v zraku. Na električni naboj zraka prav tako vpliva sevanje Zemlje in nekaterih plinov.

Iz biološkega vidika je človeški organizem prilagojen na gorski zrak, zrak ob rečnih brzicah in obmorski zrak. Naši predniki so milijone let živeli na planotah vzhodnoafriškega višavja, kjer so se prilagodili negativno nabitemu zraku. Anioni krepijo sposobnosti imunskega sistema, na možganske alfa valove pa vplivajo spodbujevalno in povečujejo amplitudo, kar se odraža na višjih ravneh zavesti. Iz področja zatilja in možganskega debla se alfa valovi širijo po celotnih možganih, kar rezultira v stanju, podobnemu meditaciji. Celoten organizem se umiri, duh in koncentracija pa se zbistrita in okrepita.”

“Največ odpadnih snovi je skladiščenih v medceličnem prostoru, saj tako povzročajo toksini manj škode, kot če bi ostali v krvi ali celicah. Če je v medceličnem prostoru previsoka koncentracija odpadnih snovi, lahko nastopi dehidracija. Ob kronični dehidraciji je najhujše pomanjkanje vode v celični notranjosti (66-odstotni primanjkljaj). Če so celice dehidrirane, je njihovo normalno delovanje ovirano. Simptomi, ki spremljajo to stanje so: utrujenost, glavoboli, revmatoidne bolečine, bolečine v križu, dispeptične bolečine prebavil, bolečine in krči v nogah, suha in uvela koža oz. slab turgor kože. Organizem v takem stanju posledično zadržuje vodo, zaužito s hrano v obliki živilin s pijačo, saj na ta način skuša zmanjšati stopnjo koncentracije toksinov in celičnedehidracije, kar vodi k pojavu zabuhlosti in prekomerne telesne teže. Takšen organizem se znajde v položaju, ko je v celicah premalo vode, v medceličnem prostoru pa je je preveč. Tako se zavaruje pred zastrupljanjem. Telo, ki na prvi pogled izgleda zamaščeno, je v resnici deformirano in zabuhlo zaradi patološkega zadrževanja vode v telesu. Na ta način kliče po čimprejšnji eliminaciji odpadnih snovi in ne po vodi. Zaradi presežka in zastajanja odpadnih snovi v telesu se pojavijo različne bolezni. Pomanjkanje vode v celicah je posledica toksemičnega neravnotežja, kar je eden od razlogov, da se v dehidriranem oz. toksičnem organizmu ne pojavi občutek žeje, kot tudi razlog, da domačini v puščavi ne potrebujejo zaužiti večjih količin vode. Kakor vsa druga kvalitetna hrana, bi tudi zaužita voda morala biti živa. Živa voda je edina voda, ki ne moti in ovira življenjskih procesov ter posledično omogoča zdravo in kvalitetno življenje. Večina vode iz našega okolja ni živa.Živa voda je le v presnem sadju, zelenjavi in rastlinah. T. i. oče hidrodinamike, dr. Henri Coanda, je npr. odkril, da je voda v Himalaji, kjer živi ljudstvo Hunza, povsem anormalna oz. drugačna od katere koli navadne vode. Domačini jo imenujejo »snežno mleko«. Od vseh voda je najbolj podobna vodi v živih bitjih ravno voda, ki jo uživajo Hunze.Dr. Patrick Flanagan je ugotovil, da je za oživitev vode bistvenega pomena velikostmineralov v njej. Ugotovili so, da so rudnine t. i. žive vode ljudstva Hunza v oblikinanokoloidov. Pri tako majhnih delčkih snovi se iz energijskega vidika zgodi nekajnenavadnega. Elektroni, ki so sestavni del varovalnega ovoja vseh molekul namesto, da bi se vrteli okrog posameznih molekul, pričnejo krožiti okrog koloida. Ta pojav je Flanagan opisal kot potovanje elektronov nad površino minerala. Pri navadnih koloidih so omejeni le na posamezna področja. Ti oblaki nanokoloidov ustvarijo negativen električni naboj, ki posledično privlači in organizira molekule vode tako, da se lahko oblikujejo tekoče kristalne strukture. Od električnega naboja nanokoloidov je odvisna strukturiranost in živost vode. S pomočjo mikroskopa so ugotovili, da so kristali žive vode podobni zgradbi snežink. Minerali so v navadni vodi raztopljeni oz. niso ionizirani, v živi vodi pa niso raztopljeni, ampak trdni, celostni in imajo to lastnost, da lebdijo v tekočini. V strukturirano energijsko nabiti vodi se dogaja še ena ključna fizikalna posebnost, saj atomi vodika dobijo sposobnost vezave dodatnega elektrona. Ravno ta dodatni oz. odvečni elektron je bistven za zdravo in kvalitetno življenje organizma”

Povzetek iz knjige Post in celostna hrana človeka avtorice Sonje Bertalanič

Pojdite v naravo ali si vsaj nabavite ionizator zraka za v stanovanje

Naročilnica za Skupinsko naročanje na Ionizator zraka. Pogoj realizacije izdelave je najmanjša količina 5 kosov skupaj zbranih naročil. https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfrowZ4OCk06j1sQrBjGHlgVGjc7PAZyxJsltMIUaYDokZcuA/viewform

Reference uporabnikov ionizatorja zraka

1.Mihael je ionizator nabavil za očeta, ki je pljučni bolnik oz. ima KOPB ( kronično obstruktivno pljučno bolezen). Zaradi tega se je ponoči večkrat zaradi kašlja zbudil, po uporabi ionizatorja, pa je rekel da lahko celo noč spi. To bi je potrdila tudi mati, ki spi v sosednji sobi in običajno je slišala očeta, ko je kašljal, sedaj pa je rekla, da se je kar ustrašila, ker kašlja ni več bilo slišati.

2. Srečko od instalacije dalje ne potrebuje več popoldanskega počitka

3. Sergej pravi, da zaznava izboljšanje stanja glede njegovih kožnih alergij

4. Dejan rabi 1-2 manj spanja. Povzroča “prijetno prisotnost” tudi zjutraj, samim seboj

5. Vaso pa je navdušen koliko nečistoč in nanodelcev v zraku njegovega stanovanja je eliminiranega, slednje se pozna tudi pri madežih na steni

6. Metka zaznava nedvomni občutek svežega zraka, prijetnost bivanja

7. Olga opisuje težave z Alergičnim konjuktivitisom, odstopom mrežnice. Izsušene uči. Po vklopu jonizatorja v parih dneh ni bilo potrebno kapljanju umetnih solz na dve uri, res redkeje. Ponoči nič več. Zjutraj nima več zalepljenih oči, razen čez dan, če je kje zunaj… Tudi kašelj zjutraj je izginil, ki je tudi bil povezan z alergijami in sluzjo v pljučih. Na splošno ima tudi manj težav z pljuči, saj ima sarkoidozo.

8.In še moja referenca; Od novembra dalje me je matral kašelj ob dopoldnevih, po instalaciji je kašelj čudežno prešel in se ni povrnil, razlika tudi glede kvalitete spanja

NAMENITEV DELA DOHODNINE Društvu SORŠKO POLJE

Zbiranje donacij dohodnine za 2020 je podaljšano do 31.5.2021 in po novem lahko donirate društvu 1% dohodnine

ŽELIŠ DONIRATI SVOJO DOHODNINO IZBRANEMU DRUŠTVU ALI ORGANIZACIJI? 
Statistika pravi, da velika večina Slovencev tega obrazca ne odda in tako 5 mio € sredstev letno ostane v proračunu RS, ki bi jih sicer razdelili med društva, ki imamo status delovanja v javnem interesu.  
Dohodnino za 2018 nas je 18 namenilo našemu društvu, v 2019 nas je bilo že 36. Hvala vsem, ki ste v preteklih letih in tudi že letos namenili 1 % svoje dohodnine Društvu sorško polje.
Povabite še vaše družinske člane in prijatelje.
 Če še ne in bi to storili letos lahko to storite povsem enostavno do 31.5.2021 za leto 2020:                       

  • Izpolnite, natisnete obrazec spodaj in ga pošljete na RS MF DURS, p.p. 631, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana ali pa mi zahtevo oddate na Mavški ali Stražiški tržnici, lahko pa tudi v moj nabiralnik na Podreči 75a, 4211 Mavčiče.
  • Obrazec boš lahko izpolnil na Stražiški tržnici ali na Mavški tržnici in ga oddate na naši stojnici.
  • Brez pošiljanja po pošti preko spletnega obrazca portala e-Davki: Elektronska oddajaEdini pogoj je, da ta portal že uporabljate oziroma imate veljaven certifikat. 
  • V razdelek ‘Ime oziroma naziv upravičenca’ vpišete:     Društvo Sorško polje.
  • V razdelek ‘Davčna številka upravičenca’ vpišete:        18373259.
  • V razdelek ‘Odstotek’ pa vpišete poljubno vrednost      do 1,0.%

Če ste nam lani že namenili del dohodnine, vaša namenitev ostaja veljavna do preklica in vam tega postopka torej ni treba ponavljati.
Hvala da podpirate naše aktivnosti