Predavanje: Mitološki pomen imen krajev, hribov in osebnih imen pri Savinjčanih v okviru dogodkov ODSTIRANJE ZNANJ PREDNIKOV

“Kdor ne pozna svoje preteklosti; kdor ne ve od kod prihaja, ne ve kdo je in kam potuje… ne pozna svoje identitete in če ne pozna svoje identitete, je izgubljen v času in prostoru…“

Šele ko človek doživi določeno vrsto let, je sam izkustveno sposoben dojemati spremenljivost zgodovine in njen tok. Se še spomnite v kakšne ideale smo verjeli kot otroci socializma in kakšne ideale nam vsakodnevno vlivajo v glavo po osamosvojitvi.

Zgodovina je mehanizem za upravljanje naše civilizacije

Namen predavanja:

Kako se je ves proces spremenljivosti zgodovine in njenega toka skozi tisočletno zgodovino odrazil na imenih, ki jih nosimo ali pa z njimi živimo, ne da bi pri tem vedeli kaj v resnici pomenijo. Kako korenita manipulacija človeškega uma se pri tem dogaja in kdo ima koristi od tega

To zgodbo bomo skušali razširiti na davni pretekli čas in ji skušali slediti v predavanju Matjaža Anžurja

O PREDAVATELJU
Matjaž Anžur je neodvisni zgodovinar, ki se je pri svojem delu posvetil prevsem najstarejši narodovi zgodovini. Njegova tehnika proučevanja temelji na interdisciplinarni zgodovinski simulacijski ponovitvi. Niso pa mu tuja niti mistična znanja, ki se jih poslužuje in jih enakovredno tretira s klasičnimi znanji.

 

KRAJ
Ekoci Zeleni hram
Ulica Savinjske čete 3, 3310 Žalec
Prost vstop s prostovoljnimi prispevki, ki so namenjeni kritju stroškov predavateljev in sami organizaciji

Povzetek predavanja: SAMOZDRAVLJENJE prek stika z energijo ZEMLJE v okviru dogodkov ODSTIRANJE ZNANJ PREDNIKOV

Samozdravljenje preko stika z energijo Zemlje so poznala domala vsa tradicionalna ljudstva sveta.  Znanje in veščine samozdravljenje je bilo v domeni ožje skupnosti, družine in posameznikov, ki so si morali znati pomagati sami v dani situaciji specifične potrebe. Ker so živeli skladno z naravo so potankoma poznali načine, sredstva in oblike samopomoči. Krasen primer samozdravljenja so poznali tudi naši neposredni izvorni naravoverski predniki – Staroverci, katere je opisoval Pavel Medvešček

Sodoben “civiliziran” človek se je na račun domnevno olajšanega načina življenja odrekel samozdravljenju in  obilju, ki ga je nekdaj bil deležen z strani narave ter prepustil področje lastnega zdravja in samoodgovorosti alopatski medicini .

Za odsotnostjo  stika z Zemljo trpimo vsa živa bitja. Slednje se drastično odraža v primerih dolgotrajnih prekinitev zemljenja, čemur sledijo obolevnosti brez razlag v okvirih obstoječega sistema. Nazorni dokaz je raziskava Inštituta Maxa Plancka, kjer so več sto prostovoljcev izolirali od vpliva zemljinega polja, kjer so merjenja fizioloških procesov pokazala na resne anomalije v delovanju človeškega organizma. Dokaz na drugi strani pa je tudi učinek ob ponovni vzpostavitvi aktivnega zemljenja bolanih ljudi, poiskus je izvedel pionir raziskovanja zemljenja Clinton Ober.

Nezemarljiv je istočasno tudi učinek ustvarjanja tujega in vsem živim bitjem nenaravnega okolja z razrastom uporabe sodobnih komunikacijskih tehnologij in drugih škodljivih električnih naprav, ki nam nevarno dvigajo električni potencial.

Pasivni in enostranski način ozemljevanja nam ob nehotenem stiku z Zemljo pretoči negativno nabite elektrone z bosonogstvom, blatnimi kopelmi ali vsakdanjim neposrednim stikom z zemljo in nam tako  pomaga preprečevati vnetne in druge patogene procese v organizmu. V pomoč so nam lahko tudi razne izvedenke  in pripomočki za ozemljevanja, s katerimi se je trg odzval na civilizacijsko vrzel.

Mnogo pomembnejši in učinkovitejši pa je zavestnoproaktiven pristop k ozemljevanju. Slednjega vzpostavljamo z osvojenim načinom življenja , vsakdanjimi vizualizacijami povezave do  Zemlje kot živim in inteligentnim bitjem, z razvijanjem senzibilizacije do dreves in sodelovanja z njimi ter geomantijsko komunikacijo za harmonizacijo prostora in pokrajine

 

 

Obred ob Sončnem obratu in prihodu Jarnika Jarile

 

Slava dragi moji!

Sončni obrat in prihod Jarnika Jarile je znova prilika da se srečamo in počastimo prihod pomladi v naše kraje.

Zbrali se bomo 25.3. ob 16.uri pred Pivnico in pivovarno Zeleni hram, Ulica savinjske čete 3, Žalec.

Od tu bomo odšli v Bio park, da naredimo obred in se vrnemo nazaj v pivnico, kjer bo čas za družabnosti. Kot smo že navajeni, naj vsak prinese kaj za pod zob, pivo, čaj in še kaj za po grlu pa se dobi v pivnici po ugodnih cenah.

Slava rodnim bogovom, dobrodošel Jarilo naj bo letina bogata.

 

Več info

Društvo Slovenski staroverci

UPASANA Sanjava prostost duha

 

Povzetek predavanja Svete točke Spodnje Savinjske doline

Svete točke Spodnje Savinjske doline – 1. del

Povzetek predavanja dne 5. marca 2017, Zeleni hram

mag. Matej Gabrielle Daslo

 

Uvod

 

Na predavanju so bili predstavljeni preliminarni rezulati raziskave potencialnih energetskih točk v Celjski kotlini oz. v Spodnji Savinjski dolini, ter njihovih medsebojnih razmerij. Raziskava poteka od sredine decembra 2016 in še traja, zato so predstavljeni rezultati delni. Še največ pozornosti je bilo v tem času posvečene zahodnemu delu obravnavanega področja. Podrobneje sta bili predstavljeni dve izjemni točki, Gora Oljka s cerkvijo Sv. Križa, grad Žovnek/Savinjek in presenetljivo pravilna geometrijska razmerja teh točk z drugimi točkami Spodnje Savinjske doline. Nekaterim izmed njih (Polzela, Braslovče in Hom) bo več pozornosti posvečene na naslednjem predavanju 2. aprila 2017.

 

Področje raziskave

 

Področje raziskave predstavlja Spodnja Savinjska dolina oz. Celjske kotlina z okoliškim hribovjem in gričevjem. Doslej je bilo podrobneje proučen njen zahodni del. Zanjo lahko rečemo, da predstavlja stičišče Alpskega in Panonskega sveta, saj je dolina sled nekdanjega zaliva Panonskega morja. Gre tudi za prostor izrazito tranzitnega, prehodnega značaja. Glavna pot, ki od pradavnine pa vse do danes preči Spodnjo Savinjsko dolino, vodi do Jadrana in Mediterana, v nasprotni smeri pa v ravninski svet Panonske nižine, na Balkan in v Azijo.

Doslej je bilo podrobneje proučen zahodni del Savinjske doline. To področje je tudi pomembno križišče na prehodu iz kotline v ozke doline in soteske, in še posebej zaradi pomena poti tudi strateško pomembno področje. To kaže vsaj 18 srednjeveških gradov na področju, z najstarejšimi primeri iz 10. stoletja (Žaženberg; Libenštajn in Loženberg) in rimski legijski tabor pri Ločici. Nadalje, tu so tri pražupnije (Prebold, Braslovče, Šempeter) in cerkve, pogosto postavljene na starejših kultnih mestih. Izbiro nekaterih izmed teh točk dodatno potrjuje skupek prazgodovinskih in rimskih arheoloških najdišč (Šmatevž, grajski hrib Žovnek, Vrtače, Griže- Šešče, Hom, Vimperk …). K vsemu je potrebno dodati še dominantne vrhove in točke z naravnimi posebnostmi, ki pa so bile doslej najmanj proučene.

 

­

Spodnja Savinjska dolina, zahodni del. Predstavljene so glavne poti tega prostora izrazito prehodnega značaja in označene lokacije 18-ih srednjeveških utrdb, ki so bdele nad prometom.

 

 

 

Potek raziskave in metodologija

 

Prvi del raziskave, ki sem ga zaključil ob koncu januarja 2017, je bil osredotočen na zbiranje relevantnih virov o prazgodovinskih in zgodovinskih lokacijah Spodnje Savinjske doline.

Naslednji korak je predstavljala analiza izbranih virov, na podlagi katere so bile določene pomembne točke obravnavanega področja.

Pri izbiri točk sem upošteval naslednje kriterije:

  1. Kontinuiteta točke skozi prazgodovino in zgodovino
  2. Specifična lega točke v obravnavanem prostoru
  3. Zakaj je bila določena točka izbrana oz. kakšen je njen značaj
  4. Točka zaseda pomembno mesto v ljudskem izročilu
  5. Na točki ali v neposredni bližini se nahaja naravna posebnost

 

Izkazalo se je, da gre za najmanj dve vrsti točk, in sicer:

  • Svete točke (tiste, ki veljajo za svete),
  • Točke moči (tiste, so bile izbrane iz strateških razlogov).

 

Tretji korak predstavlja preliminarna analiza geometrijskih razmerij med izbranimi točkami.

 

Podoben pristop sem pred tem že uporabil pri raziskavi posebnih točk na področju Podravja. Raziskava Spodnje Savinjske doline v določeni meri potrjuje ugotovitve stare študije. Identificirane so bile namreč identične geometrijske forme, natančneje trojice (pravilni in pravokotni trikotniki) in nizi točk (linije), ne pa tudi, kot v primeru Podravja, kompleksnejši geometrijski liki (romb, pentagram). Potrjeno je bilo tudi to, da pomembne točke določenega prostora z s drugimi, ne toliko pomembnimi točkami, tvorijo najmanj 5 razmerij pravilnega trikotnika.

 

 

Slika na levi prikazuje enakostranični trikotnik med točkami (1) Grad Žovnek; (2) Sv.Matevž, Šmatevž in  (3) Sv.Marija, Braslovče. Linija med točkama (2) in (3)

Je usmerjena natanko sever-jug, linija med (1) in (2) blizu položaja zimski sončni solsticij vzhod, (1) in (3) pa blizu položaja Luna minor.

Situacija na desni sliki prikazuje kompleksni geometrijski lik na področju Spodnje Dravske doline. V njem je jasno razviden pentagram, za katerega velja poudariti,

Da vključuje večji del prazgodovinske točke, na katerih kasneje niso postavili cerkva.

 

Našteto seveda ni slučaj, temveč matrica prednikov. Kdo natančneje so bili ti predniki ? Njihova etnična identiteta je neznana in predmet različnih interpretacij, kar navsezadnje velja tudi čas prve uveljavitve te matrice. Etnično vprašanje navsezadnje niti ni tako pomembno. Ključno pri vsem je, da si s temi skrivnostnimi predniki delimo identični prostor s specifičnimi naravnimi danostmi. To je vsekakor dragocena dediščina, saj nas povezuje z zemljo, prostorom, časom in po nekaterih razlagah tudi z očem nevidnimi energijami. Pradavni koncepti, ki stojijo v ozadju te matrice, nakazujejo povsem druge paradigme življenja, še posebej pa, da bi lahko evolucija potekala tudi v drugo smer. In da je daleč od tega, da bi bila univerzalni model. Temu idealu je veliko bližje geometrija, poznana že globoko v pradavnini.

 

 

Štiri točke zahodnega dela Spodnje Savinske doline

 

Med nekaj deset točkami (prazgodovinske in rimske lokacije; gradovi; cerkve; dominantni vrhovi; naravne posebnosti, kot podzemne jame, skalni osamelci; izviri), ki sem jih določil za področje Spodnje Savinjske doline, sem izbral štiri točke, ki sem jim pripisal velik pomen v obravnavanem prostoru. Pri tem sem upošteval dva kriterija: (1) kulturni pomen točke v prostoru Spodnje Savinske doline; (2) kvaliteta in kvantiteta geometrijskih razmerij z drugimi točkami. Tako sem za zahodni del doline določil naslednje štiri točke:

(1) Gora Oljka, vrh in cerkev;

(2) Grad Žovnek in grajski grič;

(3) grad Komenda in grajski grič;

(4) Cerkev Sv. Marija, Braslovče.

 

Za vse štiri lokacije je značilno, da so druga z drugo in z drugimi pomembnimi točkami Savinjske doline v razmerju pravilnih geometrijskih likov.

Doslej sta bila identificirana dva tipa, linija in pravilni trikotnik. Najdaljša izmed doslej identificiranih linij vključuje 7 točk. Med pravilnimi trikotniki prevladujejo pravokotni trikotniki, sledijo jim enakokraki trikotniki. Doslej edini enakostranični trikotnik področja je že pred mojo raziskavo odkril radiestezist Alfred Brinovec.

 

 

Gora Oljka – Križna gora

 

Največ raziskovalnih ur sem doslej namenil gori Oljki, nekdaj imenovani Križni gori. Starejše ime, prvič omenjeno leta 1234, bolje odraža značaj te točke, ki je nedvomno v znamenju križa. Prvič, cerkev na vrhu gore nosi ime Sv. Križ. Drugič, na goro so nekdaj vodili trije Križevi poti. Tretjič, cerkev na vrhu je postavljena tako, da po dolžini teče po polarni osi (s-j), po širini pa po ekvatorialni osi (v-z) in tvori t.i. prostorski križ. Četrtič, cerkev je s štirimi okni orientirana k enakemu številu solsticijskih točk (poletni in zimski solsticij), kar predstavlja sončni križ. Petič. Cerkev, katere notranjo steno krasi grški križ, so zgradili božji vojščaki, Malteški vitezi, katerih simbol je prav tako križ z enakimi stranicami. In šestič, šlo naj bi tudi za energijski križ zmajevih črt, katerega presečišče je v cerkvi Sv. Križa na nekdanji Križni gori. .

­­

Prostorski in sončni križ. Na linijah večidel nanizani vrhovi (23 x) in cerkve/svetišča (15 x),gradovi (3 x), izvir in podzemna jama.

 

Vrh je tudi izjemno razgledišče, vendar razgled danes mestoma zastira gozd. V 19. stoletju (I. Orožen) naj bi bilo z vrha vidnih 75 cerkva, kasneje 64. Če na te točke, razpršene po prostoru, položimo prostorski in sončni križ s presečiščem v cerkvi Sv. Križa, dobimo presenetljivo prekrivanje. Na osmih linijah, ki žarčijo iz vrha gore, so nanizane kulturne točke (cerkve, gradovi, prazgodovinska in rimska najdišča) in naravne posebnosti (vrhovi, votlina, izvir…).

Za povrh vrh gore Oljke s sosednjimi točkami tvori 28 pravilnih trikotnikov, 2 enakokraka in 26 pravokotnih.

Gora Oljka ima še vsaj eno posebnost. Ker je pretežno iz apnenca, je mestoma votla. Tukajšnja najznamenitejša »votlina« se nahaja tudi pod cerkvijo Sv.Križa. Kripta, imenovana Božji grob in izpolnjena z malteškimi križi, je morebiti namenu prilagojena naravna votlina.  Gotovo pa se sto metrov nižje nahaja naravna vodna jama Roglja. Voda iz nje privre na dan ob vzhodnem vznožju gore Oljke, v dolini, kjer so tudi izviri slatin.  O tej skrivnostni votlini, katere vhod danes varuje ograja, se govori marsikaj. Med drugim tudi to, da iz nje blizu Božiča pridejo duše prednikov. Vsekakor je Božič tukaj povezan z drugim fenomenom, namreč zimskim solsticijem, prastarim novim letom. V trenutku sončnega vzhoda in zahoda glavni oltar cerkve osvetli žarek vzhajajočega in zahajajočega sonca. Tako smo priča t.i. iluminacijskem fenomenu, ki je stalnica že od megalitskih časov naprej. Očitno so to znanje v določeni meri poznali še Malteški vitezi, graditelji cerkve na Križni gori.

To je zapis časa v arhitekturi na pravem mestu (masa), ki se materializira v svetlobnem efektu (svetloba) ob pravem trenutku (energija).

 

Točka tvori zanimive relacije s sosednjimi točkami, natančneje, najmanj 28 pravilnih trikotnikov. Od tega gre za dva enakokraka trikotnika, preostalih 26 so pravokotni trikotniki.

Ta točka je bila doslej brez arheoloških najdb, ki bi kazale, da gre tudi za prazgodovinsko lokacijo. Vendar pa že dominantna prisotnost gore v veduti Spodnje Savinjske doline kaže, da njena podoba pozornosti prednikov ni mogla uiti. Vsekakor sveta točka v polnem pomenu besede.

 

Grad Žovnek – Savinjek

 

Lokacija, kjer stoji grad Žovnek, je izjemna strateška točka. Odprta je proti vzhodu in nudi pogled na večji del Celjske kotline. Tako omogoča nadzor nad pomembnimi prometnicami in po potrebi tudi njihovo zaprtje, zato ni slučaj, da je tod zrasel mogočni in znameniti grad Žovnek, imenovan po reki Savinji (Sevnekke, Saaneck). Sam grad, mogočna utrdba, je bil dodatno zavarovan z obrambnim jarkom tako na zahodni (vhodni) kot vzhodni strani. Jarka sta bila na zunanji strani dodatno varovana s predgradjem (2 x) na zahodni in stolpom na vzhodni strani. Ruševine obrambnega stolpa so razvidne z upodobitve Vischer leta 1681). Utrdbene linije dodatno varuje težko dostopen teren, še najlažje se je gradu približati iz zahodne smeri. Zaključek grajskega hriba je iz sten apnenca, in tu sta tudi votlini, ki naj bi po pripovedovanju domačinov predstavljali skrivna vhoda v grad Žovnek. Obe naj bi bili danes zasuti.

 

Zaradi izjemne strateške pozicije grebena, na katerem stoji grad, ni nobeno presenečenje, da se v njegovi neposredni bližini nahajajo sledi starejših zgodb. Vsaj stoletje starejši je Stari grad, ki leži nekoliko nižje. Na zemeljski gomili, ki jo je obkrožal obrambni jarek, je nekdaj stal kamnit stolp, katerega temelji so v skromni meri ohranjeni. Stari grad, kot ga imenujejo domačini, je postavljen na starejših kulturnih plasteh. To kažejo tukajšnje rimske in prazgodovinske najdbe. Izjemno zanimivo je tudi mesto na zaključku grajskega grebena. Področje je posuto z balvani apnenca, ki so mestoma obdelani, razvidne so tudi umetno nastale terase. Prvi vtis je, da gre za prazgodovinsko naselbino ki  Vendarle je lokacija v arheološkem smislu vendarle preslabo raziskana, da bi lahko sklepali kaj več.

 

Doslej našteto nedvoumno kaže, da je lokacija gradu Žovnek izrazita točka moči. Kajti tisti, ki ždi na tej točki, uveljavlja oz. manifestira moč, nadzoruje krajino, po potrebi ukrepa in zahteva pravico, ki mu pripada po statusu (mitnino). Hrib, na katerem stoji grad, je tudi manifestacija obrambne, samoohranjujoče moči. Je že po naravi dano varno in težko dosegljivo zatočišče, saj ga obdajaj strma in težko prehodna pobočja, tudi stene.. In navsezadnje zgodba Žovneške gospode, kasnejših Celjskih grofov, pripoveduje o posvetni moči in seveda njeni minljivosti.

 

 

Zanimive so orientacije grajske stavbe k vzhodu, ki v specifičnih  usmeritvah k določenim točkam prostora predstavljajo tudi časovne označevalce. Južna stena gradu, ki teče od vhodnega stolpa naprej proti vzhodu, ima orientacijo okoli 90 kotnih stopinj in je na horizontu usmerjena v točko, kjer vzhaja sonce ob pomladanskem in jesenskem enakonočju. Obe točki na horizontu, vključno z južnim zidom označujejo prelomnice na sončevi letni poti in zaobjemata pas, v katerem se giblje skozi leto.

 

Grad Žovnek s sosednjimi tičkami tvori 16 pravokotnik trikotnikov in predstavlja točko pravega kota v 13 primerih. Sedemnajsti trikotnik je enakostranični in poleg gradu vključuje še cerkvi Sv. Matevž v vasi Šmatevž in Sv:. Marijo v prafari Braslovče. Grad je vključen tudi v štiri točkovne nize/linije.

 

Glavne ugotovitve in zaključna misel

 


 

  

  • Nekatere točke področja Spodnje Savinjske doline tvorijo pravilne geometrijske like, in sicer dva tipa: točkovni niz (linija) in pravilni trikotnik. Pravilo nizov in trojic velja tako za zahodno področje spodnje Savinjske doline kot za področje Podravja. Gre za matrico, ki je bila identificirana tudi drugod.
  • Linija in trikotnik sta obliki, značilni za zmajeve črte oz. ley-lines, kot te energijske mreže zemlje imenuje zahodna tradicija. Zato bi lahko v geometriji pomembnih točk v Spodnji Savinski dolini prepoznali mrežo energijskih linij. Matrica energijske mreže zmajevih črt naj bi bil namreč trikotnik, ki med drugim simbolizira trojstvo (sveta trojica; Trimurti – Brahma – Višnu – Šiva; aspekti boginje: devica, ženska, starka, število tri. Točke v sistemu zmajevih črt predstavljajo pomembna presečišča, ki imajo bistveno vlogo pri kvalitetnem življenjskem utripu v določenem prostoru
  • Velik pomen astronomskih in prostorskih orientacij svete arhitekture se kaže v zasnovi cerkve sv. Križa na gori Oljki. Cerkev je eksaktno orientirana k štirim kardinalnim točkam prostora (prostorski križ) in k šestim sončevim točkam (oba solsticija in ekvinokcij, vzhod in zahod. Pa čeprav zgrajena šele v 18. stoletju, je v arhitekturni zasnovi odmev mnogo starejših primerov sakralne arhitekture. V cerkvi smo priča tudi fenomenu svetlobne škatle (light box). Po zaslugi astronomsko orientiranega okna ob zimskem solsticiju žarek zahajajočega sonca osvetli glavni oltar.
  • Grad Žovnek je le ena izmed točk, ki se nahajajo na grajskem grebenu. Tukaj so tudi sledi dveh predgradij vključno z zunanjim obrambnim stolpom, mota in ohranjeni temelji zgodnjesrednjeveškega stolpa, imenovanega Stari grad, on pod njim najverjetneje prazgodovinskega gradišča. V apnenčastem grajskem hribu so tudi votline
  • Imena, arheološke najdbe in zgodbe o določenih točkah precej povedo o značaju določene točke. Da gre za posebna mesta, priča tudi ljudsko izročilo, arheološke najdbe in kasnejši spomeniki.

 

Na koncu se zahvaljujem zadrugi Ekoci, da me je povabila v te čudovite kraje in za sodelovanje v sklopu projekta »Odstiranja znanj prednikov«.  Marjanu, Ireni, Matjažu in vsem drugim…Brez njihove pobude ne bi bilo te skromne žetve. Zavedam se namreč, da je podana slika svetih točk Spodnje Savinjske doline v tem trenutku kaj daleč od popolnosti. Kar pa je navsezadnje lahko tudi dober razlog za veselje. Čaka me oz. nas (kajti pri tovrstnih avanturah se zmeraj pridruži kakšna radovedna duša) raziskovalnih potepov po čudoviti Celjski kotlini, bolj ali manj v neznano, s tem pa tudi k novim spoznanjem. Tudi takšna je lahko pot k prednikom.

 

Matej Gabrielle Dasko, avtor raziskave.

Povzetek predavanja ALI JE GEOMETRIJA LAHKO SVETA? – 2. ciklusa srečevanj ODSTIRANJE ZNANJ PREDNIKOV

 

Predavanje se začne z zgodbo o Budovi pridigi s cvetlico, ki nas spodbudi h kontemplativnemu zrenju narave, kar je primerna vstopna točka k skrivnostim filozofije in prakse svete geometrije.

V prvem delu izpostavimo matematiko kot osnovni jezik znanosti pri opisovanju sveta.

Matematika in geometrija sta kot dve stranici istega kovanca. Dobesedno cifra in slika. Matematika je numerična abstrakcija geometrije, slednja pa je nekakšna vizualizacija matematike.

Vse kar obstaja v vesolju so razmerja med deli celote. Zato je geometrija, ki se ukvarja s prostorom in razmerji med deli resnično temeljni jezik za opisovanje našega vesolja.

Nekaterih števil kot so Pi ali koren iz 2 ni mogoče zapisati na eksakten način s ciframi saj se njihova vrednost skozi decimalke nadaljuje v neskončnost. Po drugi strani pa lahko povsem natančno narišemo diagonalo kvadrata s stranico 1 ali krog s premerom 1 katerega ploščina je po definiciji Pi.

Sveta geometrija sestoji iz filozofije in prakse. Slednja pomeni kontemplativno risanje geometričnih risb, kar nas harmonizira podobno kot poslušanje klasične glasbe, ki tudi sama temelji na geometričnih principih. Glasba je sveta geometrija v zvoku.

Ali bomo prisodili svetost geometriji je odvisno od nas samih in naših nazorev – ideološke opredeljenosti. V bistvu je pravo vprašanje naslednje: Ali je naše vesolje res geometrično vesolje, zgrajeno po geometričnih principih?

V nadaljevanju predavanja avtor prikaže številne primere geometrijskih oblik v vesolju na vseh magnitudah bivanja od kozmičnih pojavov, kot so galaksije, zvezde, planeti, preko živih bitij in predmetov pa vse do mikro sveta do celične, molekulske, atomske in sub atomske ravni.

V štirih praktičnih vajah, kjer občinstvo spremlja izrisovanje geometrij na projekciji v realnem času po korakih, ki jih usmerja predavatelj, spoznavamo krog in njegove potenciale. Razgrinja jih diada, ki je generator oblik. Spoznamo kako iz diade (vesice piscis) pridemo do pentagona in pentagrama. Skozi korake “stvarjenja” spoznamo prva dva sistema znanja, ki sta vkodirana v znan geometrični motiv – Rožo življenja. V naslednjih vajah spoznamo še en sistem znanja Rože življenja in sicer Metatronovo kocko, ki je matrica Platonovih teles.

V naslednji vaji spoznamo značilnosti Zlatega reza in Fibonaccijevih števil. Na koncu pa skozi geometrijo šestkotnika in njegovo rotiranje ter pomanjševanje pridemo do geometričnega modela cveta.

Osnovna ugotovitev tega uvoda v sveto geometrijo je spoznanje, da lahko na prej zastavljeno vprašanje odgovormo pritrdilno.

“Primitivizem” primarnega človeka v primerjavi z “civiliziranim” sodobnim človekom”

“Primitivizem” primarnega človeka v primerjavi z “civiliziranim” sodobnim človekom”
Do pred dvesto leti so naši predniki svojo hrano, žita in vso zelenjavo, pa tudi semena za ponovne posevke pridelovali sami. Človek je bil neke vrste sodelavec narave, ki je kulturne rastline, v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmosom, ustvarjal iz divje rastočih rastlin

“Civiliziran” človek pa se ne želi prilagoditi okolju pač pa si je okolje prilagodil zase. Zgradil je mesta, ceste, avtomobile, stroje in napeljal elektriko za delovanje naprav. Ni se pa znal ustaviti.
Bolj kot je izboljšal okolico, da bi si izboljšal življenje bolj zakompliciranega je naredil. Danes so njegovi otroci prisiljeni hodit v šolo 10-15 let, se učiti kako preživeti v tem zakompliciranem in nevarnem okolju. Medtem pa je zapuščino Prednikov stlačil pod “primitivizem” in “poganstvo”, in jo zaradi podcenjevanja Prednikov razdaja.
Kot družba, razvita družba v 20. stoletju, smo namreč izgubili del dragocenega znanja prednikov, skoraj povsem smo namreč zavrgli dragoceno znanje prednikov.
IZZIV
Aktualna znanja prednikov vpeti kot vrednost za danes in jutri, najti način, da nam izjemni artefakti, nepojmljive arheološke najdbe, izročila in vedenja pomagajo osmisliti vsakdanjik ter spodbudijo k opolnomočenju slehernika za skupno vizijo in tudi konkretno ravnanja po njej.
Geomantija kot veda celostne ekologije in umetnost ustvarjanja harmoničnega okolja nas danes znova uči, kako živeti v skladu z okoljem, kako graditi v skladu z vitalnimi počeli krajine ter kako razvijati občutljivost za Zemljo in naravo.

Orionova pot po sledeh starodavnih kultur do središča sveta v dolini Gračnice

Orionova pot , ki jo je med službovanjem v Jurkloštru odkril in na zemljevid postavil znani slovenski duhovnik pater dr. Karel Gržan, že kar nekaj let navdušuje, vznemirja in buri znanstvene in poljudne kroge.

Dr. Gržan je na območju doline Gračnica namreč odkril sistem med seboj povezanih kamnitih neolitskih gradišč, ki so popolna kopija ozvezdja z našega nočnega neba, saj odslikavajo zvezdna znamenja, od katerih je najbolj viden (ali bolje rečeno navadnemu smrtniku najbolj znan) ravno Orion.

In ne samo da presenečajo astronomsko znanje naših prednikov, natančna razmerja med ozvezdji, pozitivno delovanje energijskih polj na človeka, ampak je presenetljiva tudi velikost tega sistema.
Ozvezdja so kot prerisana. Kamnite linije, veliki osamelci, stene, skalni spodmoli so v prostor dejansko postavljeni po zvezdnih koordinatah in vsekakor ne naključno.


Tekst in foto  Dejan Ogrinec za revijo Zarja

 

 

 

ORIONOVA POT

Orionova pot je speljana po sledeh starodavnih kultur skozi kraje in predele, za katere pater dr. Karel Gržan v knjigi V znamenju Oriona sklepa, da je tam bilo megalitsko svetišče, središče sveta v trikotu med Savinjo, Savo in Sotlo. Številna doslej večinoma neznana gradišča (več sto metrov dolgi zidovi, ruševine naselbin …), ki z izjemno natančnostjo sledijo zvezdni razporeditvi, to tezo razvidno potrjujejo.


OPIS POTI:
Pot se začne v kartuziji Jurklošter, Nadalje gre ob strugi Gračnice mimo Šmidovega mlina do Marofa, od koder se vzpne po poti navzgor do najvidnejšega gradišča, ki naj bi predstavljal Orionov pas. Pot bomo nadaljuje nekaj časa po planoti, potem pa se preko Pojerja z lepimi počivališči ob ribnikih poda v dolino in po ostrem skalnatem grebenu (odslikavi ozvezdja Bik) do Blatnega Vrha, kjer je najvidnejše Bikovo oko. Po razgledni planoti se skozi osrednji del vasi Blatni Vrh spusti do Marofa in do Pečerinskih slapov, kjer dr. Gržan razkriva povezave s sveto reko Eridan. Skozi zanimivo skalno sotesko se opravi še zadnji del poti in izlet se zaključil pri ribnikih na Marofu

ČAS HOJE: 3-4 ure

 

Delim tudi informacijo o pohodu po Orionovi poti. Pohod je rekreativne narave.
Vse dodatne inf. na spodnji povezavi Zavoda Odon
Pohod poteka :

Sobota 11.3. 2017 ob 9 uri pohod po Orionovi poti s vmesnimi postanki in

predavanjem g. Patra Karla Geržana na posameznih točkah po Orionovi poti.


Udeležba brzplačna – prostovoljni prispevki. inf. po tel. posredoval g. Janko Cesar.

Več informacij pri g. Janku Cesar na
–  tel :  
031 528-784
–  e-mail: janko.cesar@siol.net

.

 

 

Dodatno

Film oddaja o tej tematiki vredno ogleda :

http://ava.rtvslo.si/predvajaj/orion-dokumentarni-film/ava2.140175478/

 
Jesus birth sequence is completely astrological. The star in the east is Sirius, the brightest star in the night sky, which, on December 24th, aligns with the three brightest stars in Orion’s Belt. These three bright stars in Orion’s belt are called today what they were called in ancient times: The Three Kings. The Three Kings and the brightest star, Sirius, all point to the place of the sunrise on December 25th. This is why the Three Kings “follow” the star in the east, in order to locate the sunrise—the birth of the sun. And after this time on December 25th, the sun moves one degree, this time north, foreshadowing longer days, warmth, and Spring. And thus it was said: the sun died on the cross, was dead for three days, only to be resurrected or born again. This is why Jesus and numerous other sun gods share the crucifixion, three-day death, and resurrection concept. It is the sun’s transition period before it shifts its direction back into the Northern Hemisphere, bringing Spring, and thus salvation.
Monuments spread across planet Earth, have a incredible, precise alignment with Orions three stars; Alnitak, Alnilam and Mintaka
On the bottom of this ancient artifact you can see a star map of Orion’s Belt along with writing that is older than any known writing on this planet. According to the research of Klaus Dona, the same writing has been found all over the world, proving that there was a pre-existing GLOBAL civilization that is much older than any Sanskrit writings.
Large Jade cup and 12 smaller Jade cups, found in Ecuador. The large cup has a perfect inlaid star constellation, showing Orion and other stars. Each of the smaller cups are a little bit different in size, but if you were to fill each one and pour them into the larger one, the contents would exactly fill the larger cup.

ALI JE GEOMETRIJA LAHKO SVETA? – 2. ciklus predavanj ODSTIRANJE ZNANJ PREDNIKOV

Namen predavanja je uvod v teorijo in prakso svete geometrije. Geometrično znanje je del človeške izkušnje že vse od časov graditeljev prvih templjev in mest. Stare civilizacije so spoznavale, da sta geometrija in matematika najbolj primerna jezika s katerim lahko opisujemo naravo našega sveta. Sveta geometrija je metafora vesoljnega reda, je pogled na svet v katerem številom in proporcom pripisujemo poseben pomen. Hkrati je sveta geometrija disciplina meditativnega risanja geometričnih risb s katerim poustvarjamo zakone stvarstva in življenja.

V predavanju bomo s številnimi primeri odgovarjali na bistveno vprašanje:

je struktura vesolja geometrična?

Skozi štiri praktične vaje bomo v animiranih projekcijah opazovali izbrane osnovne principe, oblike in simbole svete geometrije:

  • krog kot potencial in diada kot generator vseh ostalih oblik

  • iz kroga do petkotnika

  • konstrukcija rože življenja in nekateri njeni pomeni

  • metatronova kocka in platonova telesa

  • razmerje zlatega reza in Fibonaccijeva spirala

  • geometrija cveta

O predavatelju

Luka Mancini, magister oblikovanja, avtor številnih vidnih sporočil, med drugim tudi podobe logotipov Radia Slovenija bo tokrat predaval o temi s področja, ki ga je intenzivno spoznaval že v času študija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Oblikotvorna počela našega univerzuma lahko izrazimo v abstraktni obliki skozi geometrijske like in proporce. Čeprav v sodobni umetnosti ni v ospredju zavesten fokus na “posebna” razmerja in kanone lepote, pa je bilo povsem drugače v preteklih obdobjih, ko so klasični umetniki, arhitekti in slikarski mojstri s pomočjo geometrije gradili svoje kompozicije. Avtor je te principe uporabil tudi v nekaterih svojih vizualnih komunikacijah npr. v knjižni zbirki 12 – umetnost prihodnosti (2012), kjer je grafike gradil na geometrijah števila 12.

O smislu organizacije predavanj ODSTIRANJA ZNANJ PREDNIKOV

Do pred dvesto leti so namreč naši predniki svojo hrano, žita in vso zelenjavo, pa tudi semena za ponovne posevke pridelovali sami. Človek je bil neke vrste sodelavec narave, ki je kulturne rastline, v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmosom, ustvarjal iz divje rastočih rastlin. Naši predniki so nedvomno poznali in živeli tudi v  skladu z Planetarnimi in  Galaktičnimi ciklusi, njihovo družbeno dogajanje je bilo podvrženo zavedanju o ciklusih tako so mnoge stare kulture svoje kultne objekte celo usmerjale v smeri astronomsko pomembnih točk na horizontu.

“Civiliziran” človek pa se ne želi prilagoditi okolju pač pa si je okolje prilagodil zase. Zgradil je mesta, ceste, avtomobile, stroje in napeljal elektriko za delovanje naprav. Ni se pa znal ustaviti.
Bolj kot je izboljšal okolico, da bi si izboljšal življenje bolj zakompliciranega je naredil. Danes so njegovi otroci prisiljeni hodit v šolo 10-15 let, se učiti kako preživeti v tem zakompliciranem in nevarnem okolju. Medtem pa je zapuščino Prednikov stlačil pod “primitivizem” in “poganstvo”, in jo zaradi podcenjevanja Prednikov razdaja.
Kot družba, razvita družba v 20. stoletju,  smo namreč izgubili del dragocenega znanja prednikov,  skoraj povsem smo namreč zavrgli dragoceno znanje prednikov.

 

Izziv in namen ciklusa predavanj z imenom ODSTIRANJA ZNANJ PREDNIKOV

Aktualna znanja prednikov vpeti kot vrednost za danes in jutri, najti način, da nam  izjemni artefakti, nepojmljive arheološke najdbe, izročila in vedenja  pomagajo osmisliti vsakdanjik ter spodbudijo k opolnomočenju slehernika za skupno vizijo in tudi konkretno ravnanja po njej.
Geomantija  kot veda celostne  ekologije in umetnost ustvarjanja harmoničnega okolja nas danes znova uči, kako živeti v skladu z okoljem, kako graditi v skladu z vitalnimi počeli krajine ter kako razvijati občutljivost za Zemljo in naravo.

Geomantijo smo tako  tudi prepoznali kot orodje do te skupne vizije, potrdili smo jo kot osrednji smisel in namen ter podlago predavanj , sedanjih ter prihodnjih projektov.

 

Sodelovanje z drevesi – senzitivnimi bitji za ohranitev moči Zemlje in vsega življenja na njej

Stara znanja in modrosti narave – Komunikacija z drevesi in z duhom prostora

drevo
 Od pradavnih časov so ljudje drevesa častili kot sveta, saj so jim dajala vse potrebno za preživetje in s svojimi magičnimi silami vplivala na njihovo usodo.

Drevo je eden od osnovnih elementov starodavne kozmologije. Simbolika drevesa združuje kozmos, bios in logos, zato se drevo v različnih tradicijah in religijah pojavlja kot kozmično drevo, drevo življenja in drevo spoznanja. Prastara predstava o drevesu življenja v mitologiji in legendah zaznamuje nastanek kozmosa in človeka. V prvih religijah je drevo povezovalec spodnjega, srednjega in zgornjega sveta, zato v njem bivajo bogovi in duhovi.

Čaščenje dreves v mitologiji mnogih ljudstev je imelo svoj izvor v ljudskem izkustvu, iz katerega so ljudje drevo prepoznali kot simbol življenja, rodovitnosti in življenjske sile. Zdravilna moč dreves je bila zagotovo povsod za to, da je drevo dobilo status kulta, ki se še danes ohranja v mnogih običajih: božično drevo, mlaj, borovo gostüvanje, krašenje hiš z zelenimi vejami ob praznikih, jurjevanje, božični čok, velikonočne butare itd. Marsikateri običaj se je sicer ohranil, njegov pomen in namen pa sta že davno pozabljena.

Močno zdravilno delovanje dreves, kot ga izpričujejo izkušnje ljudskega zdravilstva v starih pratikah, se zdi sodobnemu človeku malo verjetno, saj njegov um sprejema kot resnično le tisto, kar je empirično dokazljivo.

Objemanje drevesa s pričakovanjem ozdravitve je kot verovanje v čudeže. Čudeži se seveda ne dogajajo v nasprotju z resnično naravo sveta, ampak jih mi, ki smo tako zelo racionalni, imenujemo čudeže, ker te resnične narave sveta ne razumemo več, zlasti ne takrat, ko se narava “obnaša” drugače kot mi od nje pričakujemo.

drevesa_1_del

Povzeto po zapisu iz knjige Maria Ane Kolman

 

Nekatera drevesa so kot modreci v pokrajini. Ko se z njimi povežemo, lahko steče dialog in tako smo deležni njihove modrosti.

drev

Vsak kraj ima poseben značaj, energijo in zavest. Stari Rimljani so gojili zelo spoštljiv odnos do duha kraja, ki so ga imenovali »genius loci«. S posebno tehniko povezanosti s prostorom in meditativne hoje z duhom kraja spoznavamo globlje razsežnosti prostora in arhetipe mesta. Že neolitske kulture so poznale obredna mesta v pokrajini in romarske poti. Meditativna hoja nas poveže z našim bistvom in hkrati z arhetipskimi plastmi prostora. Povzeto po opisu Tečaja Stara znanja in modrosti narave TUKAJ

 

Rastline so inteligentna in čuteča bitja.

Rastline so živa bitja, senzitivna na vse, kar se dogaja okoli njih. So zelo občutljivi inštrumenti za merjenje človeških emocij. Vključijo se v naša energijska polja, jih hranijo in mi jim vračamo to energijo.” – Marcel Vogel

 

Skrivno življenje dreves – knjiga Wohlleben Petra

zivljenje_dreves

Gozd se številnim ljudem zdi pravljičen kraj, saj predstavlja mir, tišino in neokrnjeno naravo. Znani gozdar Peter Wohlleben nam odstira pogled v skrito življenje dreves, ki bo marsikoga presenetilo: drevesa imajo spomin, si izmenjujejo sporočila, občutijo bolečino, dobijo lahko celo sončne opekline in gube.
Marsikatere vrste, na primer hrast, se sporazumevajo prek kemičnih snovi: ko neko drevo napadejo škodljivci, začne oddajati vonjavein vsa drevesa na obsežnem območju, ki prestrežejo to sporočilo, se oborožijo proti napadalcem, tako da v sebi v nekaj minutah nakopičijo posebne grenčine, s katerimi jih odženejo.

 

Sodelovanje z drevesi

  • Naravni živi mostovi

 

Obstaja pleme v indiji, kjer so se  naučili, kako ustvariti naravne viseče mostove, ki lahko sežejo tudi do 100 metrov in trajajo tudi do  500-600 let.

  • Dendroterapija

Dendroterapijo priznava tudi uradna medicina. Največ vedo o tem domači zdravniki iz Sibirije.

Pri zdravljenju se uporabljajo dve metode. Prva je hitrejša in močnejša. Drevo objamete in se močno privijete k deblu za 5 do 10 min. Med celotnim procesom je najbolje če ne premišljujete o ničemer. Druga metoda je veliko bolj preprosta. Poiščite si drevo miru in sedite k njemu tako, da ste s hrbtom naslonjeni na deblo, ali pa, da ležite na koreninah dreves.

Katera drevesa, je najbolje objemati:

Breza je najbolj univerzalno drevo. Podobno kot kamilice med rastlinami. Umirja živčevje, prebavo, blaži težave z očmi in pljuči. Učinek bo še večji, se odpravite v gozd, ki je pretežno iz brez in tam obsedite. Idealno je, da vas obkrožajo vsaj tri drevesa.

Hrast deluje zelo pomirjevalno, anti-stresno, terapija z drevesom znižuje pritisk, popravlja krvno sliko in blagodejno vpliva na bolezni ožilja. Bor je priporočljiv, predvsem pri težavah z dihali. Lajša kašelj, ter težave bolnikov z bronhitisom. Samo ena ura sprehoda po borovem gozdičku, predstavlja najboljše zdravilo za odvajanje kihanja.

Bukev pomaga pri krvnem obtoku, uravnava krvni pritisk, krepi koncentracijo, zdravi stres. Če se odločate za družino bo obisk bukovega gozda idealen za vas, saj vpliv bukve povečuje plodnost.

Kostanj so starodavna ljudstva hitro prepoznala kot pripomoček za lajšanje revmatskih bolezni, za premagovanje notranjih napetosti, zlasti pa je priporočljivo za otroke z nemirnim spancem.

Priporočam še