Corona virus, 5G, nalezljive bolezni in cepljenje v novi perspektivi

Klic, bakterij in virusov se ne moremo nalesti – ZAKAJ PRAVZAPRAV ZBOLIMO

 

“…Pasteur je pred 150 leti domneval, da so pri bolnih za bolezen odgovorne bakterije, glivice in ostali mikroorganizmi, ker so bile v času bolezni prisotne v telesu. Težavo mu je povzročalo bolezensko stanje kjer niso bile prisotne.

Zato je domneval še dlje in si teoretično domislil VIRUS, ki ga zaradi njegove majhnosti ni mogel odkriti ter trdil, da ta povzroča bolezen, kar splošna in alternativna medicina trdita (kljub temu, da ga tudi danes še nihče ni odkril) še dandanes v korist matrice v kateri živimo-matrica laži in ustrahovanja- na vseh področjih (politika, šolstvo, religija, zgodovina, medicina, bančni sistem, mediji….) . Po dr. Hamer-jevem odkritju Svete medicine (Germanische heilkunde) se ve, da so tako imenovane bolezni dejansko smiselni naravni ozdravitveni procesi. Virusov ni (tudi kemičnih-umetnih ne). Pika. Zatorej tudi ni bolezni, ki bi jih povzročali virusi in strah pred tem je odvečen, nesmiseln. Strah žal povzroča individualne stresne konlliktne situacije, ki se, ko jih predelamo izrazijo z simptomatiko “bolezni” (začaran krog).
Zatorej tudi nalezljivih bolezni ni. Smo se že kdaj vprašali, kako je to možno, da lahko en virus povzroči toliko različnih simptomov, ki jih medicina meče v isti koš? Ni možno. Je pa priročno okrivit nekoga drugega. Po 4.naravnem zakonu so mikrobi (glivice, bakterije…) kirurgi našega telesa. Vedno nastopijo samo v ozdravitveni fazi z nalogo optimatizacije (hitrega okrevanja), pri organih, ki so razviti iz endoderma in mezoderma. Pri enih razkrajajo(tuberkuloza) pri drugih pa dograjujejo(s pomočjo vnetja) kar se je v konfliktni fazi razgradilo. Pri organih razvitih iz ektoderma (zunanja koža, bronhiji, nosna sluznica, grlo, žolčni prehodi, maternično ustje, funkcionalne okvare, otroška paraliza…) mikrobi več niso potrebni (evolutivni razvoj telesa in zemlje).

Za vse ozdravitvene procese. kjer so vključeni zgoraj našteti si je Pasteur, ker ni našel mikrobe in z njim medicina, domislil nalezljive viruse. Veste, če žival zapreš in jo s tem prisiliš živeti proti njeni biološki kodi, bo ta žival zbolela. To je dokazano z masovno vzrejo. Isto se zgodi z ljudmi.

 

Kitajsko mesto Vuhan je pod karanteno zaradi “koronavirusa”.

Vuhan so celotno prekrili s 5G tehnologijo, ki je imenovan tudi kot internet stvari. Vse kar kupiš, kamor greš, kaj poješ…..je pod kontrolo. Torej ELEKTRONSKI ZAPOR. Podobno se je zgodilo pri indijancih in ošpicah. Takrat, ko so prišli belci so zboleli samo odrasli indijanci, otroci ne? Ošpice so ozdravitvena faza kombinacije ločitvenega konflikta in nekaj mi smrdi. Odraslim indijancem je ta situacija vdora belcev zasmrdela in hoteli so biti ločeni od njih, ki so jim oropali deželo. Odrasli indijanci so zaznali nevarnost, ki jim preti z belci. Otroci tega niso doživljali na ta način. Niso razumeli nevarnosti. Ali je možno, da skozi svetovni nadzor preko 5G-ja odrasli razvijejo specifične konflikte, otroci pa ne?

Povzetek: Korona virus je laž. Do danes ni dokazan niti en virus. Da so mikrobi povzročitelji bolezni je tudi do danes nedokazana in naivna trditev. Nedokazana trditev je s tem tudi imunski sistem in trditev, da nas lahko varuje pred boleznimi. Torej je tudi cepljenje velika laž. Laž je tudi, da so virusi razviti v kemičnih laboratorijih kot orožje. Je pa res, da je cepljenje zastrupitev. Dejstvo pa je, da mati narava ne potrebuje nobenega cepljenja. Narava ne dela napak. Šolska medicina pa ogromne…….”

 

Vir teksta brez povezav: spodnji video

 

 

 

 

Prihodnost, ki si jo želimo, bomo dobili samo, če imamo vizijo o njej

Smo v sistemu, ki že tisočletja temelji na izkoriščanju civilizacije, čeprav je sam izpet, prazen, izčrpan, civilizacija pa v zatonu.
Sistema ne uspemo spremeniti, saj se vedno spoprijemamo le z njegovimi simptomi, posledično pa so naši odzivi razdrobljeni in neučinkoviti.
Kaj ukreniti?
Sistem lahko spremenimo samo, če spremenimo naše skupno stanje zavesti.
Se kdaj vprašate, katere so vaše najbolj osnovne vrednote, kaj je vaš smisel in namen in kakšne so vaše vizije? Ob odsotnosti teh vprašanj ostanemo omejeni na ponavljanje vedno enih in istih privzetih postopkov: pristajamo, da ostaja osnovno gibalo, ki nas vodi naprej inercija, ne pa nove zamisli.
Kdo so krivci za neaktivno stanje zavesti? Se lahko priučimo medsebojnega sodelovanja? Se tu skriva izvor vseh naših težav?
Predavatelj nam bo podal analizo stanja v družbi in možne rešitve.
Vstop je prost. Zaželjeni prostovoljni prispevki

SPOMNIMO SE PRVINSKIH OKUSOV

Oskrba z agrumi, suhimi figami, solato, mandlji in verjetno kmalu še z prenekaterimi drugimi morskimi specialitetami z Jadranskih otokov nam obuja spomin na tiste originalne, nepotvorjene in prvinske okuse sadja in zelenjave iz časa, ko živilsko – kmetijska in predelovalna industrija še ni uspela povsem likvidirati naravne hrane.

 

Mandarine, pomaranče, limone, kivi, grenivke … zaradi vpliva mediteranskega podnebja in velike oddaljenosti od kopna rastejo na otokih v posebnih klimatskih razmerah. Zaradi pomanjkanje padavin, močne izpostavljenosti soncu in vetrovom, rastline niso podvržene boleznim in škodljivcem in se lahko ubranijo pred njimi po naravni poti brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
Ti citrusi se za razliko od drugih razlikujejo po močni koncentraciji sokov in vonju ploda, imajo tanko lupino, mandarine pa so brez koščic. So v različnih fazah zrelosti, zato imajo daljši rok uporabe, če so primerno skladiščeni.
Trenutno je v teku Skupinsko naročanje za dostavo Mavčiče 28.2.2020 . Link do naročilnice je TUKAJ
Vabljeni pa seveda tudi k

Zanimivosti o izvoru sadja in zelenjave

Avtohtona vrsta je vrsta organizma, katere prisotnost na določenem geografskem območju (npr. na ozemlju države) je zgolj rezultat naravnih procesov. Pravimo, da je vrsta za to območje avtohtona, v uporabi pa so tudi izrazi samonikla, domorodna oz. domača vrsta. Pojem ne implicira, da je vrsta nastala na točno tem območju; areali vrst so se skozi Zemljino geološko zgodovino spreminjali zaradi sprememb podnebja ipd., intenzivno se je to dogajalo na primer med zadnjo ledeno dobo. Pomeni zgolj, da prisotnost vrste na območju ni zgolj posledica človekovega vpliva. Če je vrsto na neko območje vnesel človek, je za to območje alohtona.

 

Soroden, a ožji pojem je endemit, ki označuje vrsto, avtohtono na ozko zamejenem območju.

Ste kdaj pomislili na to, od kdaj poznamo posamezne vrste sadja ter zelenjave in od kod so prišle v naše kraje? Preberite nekaj zanimivosti.

Tako o izvoru zelenjavnih vrst in sadja npr. Marelice

Marelice so koščičasto sadje, ki je najprej raslo samo na Kitajskem. Arabci, ki so trgovali s Kitajci, so sadež prinesli v Sredozemlje in naprej v Evropo. Fižol

 

Fižol se nam zdi normalna, vsakdanja hrana. Pa vendar ga v Evropi dolgo nismo poznali. Stročji fižol, ki danes raste na skoraj vsakem vrtu, pa je k nam prišel šele po odkritju Amerike.

 

Korenček

To najbolj vsakdanje živilo v vsaki kuhinji spada med peteršilje in je k nam prišlo – ne boste verjeli – iz Afganistana in okoliških dežel. K nam so ga prinesli arabski trgovci, ki v Evropo niso prinašali samo svile in drugih dragocenosti iz daljnih dežel, temveč tudi številne začimbe.

 

Češnje

Prvotna domovina češenj je Daljni vzhod, od koder so se razširile tudi v Severno Ameriko. Češnja še danes velja za značilno japonsko drevo. K nam je prišla po svilni poti s Kitajske. Morda niste vedeli – češnje so v sorodu s slivami.

 

Kumare

Kumare spadajo med buče in so najstarejša vrsta zelenjave, kar jih poznamo. Prvi zapisi o njih prihajajo s Himalaje in severnih predelov Bengalskega zaliva. So idealna dietna in poletna hrana, ker vsebujejo ogromno vode in malo kalorij.Kivi

 

Kivi

oziroma kitajska kosmulja je eden od štiridesetih vrst endemičnega kitajskega grmičevja, od katerih pa imajo užitne sadeže samo tri sorte. Prvič so ga namenoma začeli gojiti na Novi Zelandiji leta 1910.

 

Paradižnik.

Domovina paradižnikov se imenuje Južna Amerika.

 

Krompir Izvira iz območja Andov v Južni Ameriki, divji sorodniki krompirja uspevajo po vsej celini do Združenih držav Amerike na severu. Sodeč po genetskih lastnostih je bil udomačen pred približno 7.000 do 10.000 leti na jugu današnjega Peruja in skrajnemu severozahodu Bolivije.

 

 

Buče

so zelo staro živilo. Berem, da so jih jedli že pred 15.000 leti. Izvirajo sicer z ameriške celine, v Evropo pa naj bi jih s Kube pripeljal Krištof Kolumb

Grah

Zgodovinsko je grah starejšega izvora kot fižol, arheologi menijo da je bil poznan pred več kot 2000 leti v prehrani ljudi in da je njegova domovina Azija.

Bob
Vicia faba  Severna Afrika
Južna in Južnozahodna Azija
Solata Egipt

Lactuca sativa

Jajčevec Južna in Vzhodna Azija
Solanum melongena
Čebula  Azija
Allium cepa

 

Česen Azija
Allium sativum

 

Paprika Severna in Južna Amerika
Capsicum annuum
Špinača Osrednja in jugozahodna Azija
Spinacia oleracea)
Pšenica

(znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu. Pridelovali so jo že Egipčani, izvira pa iz Mezopotamije od koder se je razširila po svetu.

 

Ječmen

Današnji ječmen se je razvil iz divjega ječmena Hordeum vulgare subsp. spontaneum, izvira pa iz zahodne Azije in severovzhodne Afrike.

 

Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze. Udomačili so jo v Mezoameriki

 

Navadno proso (znanstveno ime Panicum miliaceum) je kulturna rastlina. Divji prednik prosa in njegov geografski izvor nista znana, vendar se je kot kulturna rastlina prvič pojavilo pred približno 7000 leti na območju Kavkaza in Kitajske

 

Navadna ajda

Ime ajda je prevzeto iz staronemškega Heiden, ki je v zvezi z nem. Heide ‘ajd, pogan’. Žitarica je tako poimenovana, ker so jo v 12. stoletju iz poganskih krajev in Kitajske v Evropo prinesli križarji.

 

Breskev so v naše kraje prinesli Rimljani v 3. ali 4. stoletju. Rimljani so breskev prevzeli od Grkov, ti pa od Perzijcev. Dolgo časa so ta plod imenovali “Perzijsko jabolko”.

 

Hruške

 

Izvor naj bi segal v zahodno Azijo, a jih jemljemo kot sadno vrsto, ki je izvorna severni Afriki, južni Evropi in Vzhodni Aziji.

 

Primerjava tipalnega testa koreninskega sistema pri sadikah radiča z dodajanjem ORMUS-a.

 

Prva sadika je bila zalivana zgolj z vodo, druga izmenično z vodo in raztopino Ormus -a, tretja pa z raztopino Ormusa.

S testom se je potrdilo, da rastline tretirane z Ormusom potrebujejo za svojo rast manj vode, zato imajo podzemni koreniski del manj razvejan, nadzemni pa kljub temu opazno vitalnejši.

Nadaljni tipalni test v kontroliranem okolju predvidoma pokaže tudi kar zadeva hranilnih snovi v užitnih delih oz. listih. Preveriti želimo domnevo, da rastline, obdelane z ORMUSom, niso le veliko bolj rodovitne, ampak tudi zorijo prej, potrebujejo manj gnojil in so bolj odporne na škodljivce, predvsem pa so okusnejše.

Meritve v tujini pa celo dosledno kažejo, da pridelki v drugem in naslednjih letih po tretmaju kažejo trend progresivnega povečevanja količine in velikosti pridelka. To gre verjetno pripisati vplivu ORMUS-a na povečanje števila mikorize – glivičnih simbiontov, potrebnih za rast rastlin.

Poleg izjemno povečane produktivnosti pri vzgoji rastlin se beleži tudi druge koristi:

– večja odpornost proti škodljivcem,
– suši in mrazu;
– predhodno zorenje;
– daljši rok uporabnosti
– povečana vsebnost hranil, kot so sladkorji, beljakovine, mineralov in vitaminov.

Več o Ormus u si prečitajte na

Vaš nakup je lahko odločilen! sem zapisal v članku “Če zapremo meje, ne preživimo” za revijo Zarja

»Odkup pridelkov mora biti stalen, da pridelovalec lahko preživi. Žal so pridelovalci večinoma prisiljeni delovati tudi proti svojim načelom. Ne verjamem, da je vsem konvencionalnim kmetom ljubo polivati njive s pesticidi v vrednosti tudi po več 10.000 evrov naleto. Male kmetije medtem propadajo na dnevni ravni, v Sloveniji, kjer jih je približno 70 tisoč, propadejo vsaj tri na dan. Ob osamosvojitvi smo jih šteli tja do sto tisoč, žal je kmetijska politika očitno nerazumna in forsira velika gospodarstva ter s tem hrano slabše kakovosti.
Mali kmet je v precepu preživetja, in če ga kot potrošniki ne bomo cenili ter z nakupom podprli, bomo kmalu izgubili dostop do dobre hrane.
Naj svoje besede podprem s konkretnim primerom. Ta trenutek, denimo, zbiramo naročila za kmetijo Jamnik za dostavo Stražišče in Mavčiče (eko buče hokaido, fižol, konopljino olje, luščena semena in proteini, rdeča pesa, prosena kaša ter bela, ržena in koruzna moka), ki ima certifikat Demeter in je res kakovostna. A kljub temu da moje objave spremlja več tisoč ljudi, ne uspemo zbrati toliko naročil, da bi Stanko obdržal veselje do dela. Verjetno bo kmetovanje naslednje leto opustil, kmetija pa bo propadla, ker nima naslednika.”

 

 

Vabljeni na predavanje SKRIVNOSTI GORE OLJKE – ciklus Odstiranja znanj prednikov

 

 

 

Sleherna krajina ima določene naravne danosti, ki že od nekdaj predstavljajo točke posebnega pomena. Kvaliteto določene točke posredno razkrivajo materialne sledi različnih kultur, zgodbe, ime, pisni viri in njena energija. Za povrh je položaj sleherne točke v premišljenih geometrijskih razmerjih. Našteto še posebej velja za goro Oljko, imenovano tudi Savinjska Šmarna gora. Njene skrivnosti, ki odražajo miselni svet naših prednikov, vam bo podrobneje predstavil mag. Matej G.Dasko

 

O predavatelju:

Matej G. Dasko se od leta 2005 ukvarja z raziskovanjem kulturne dediščine Slovenije. Je odkritelj vsaj 50-ih novih arheoloških najdišč, med katerimi velja izpostaviti megalite Hudičeve skale nad Kamnico ter mutiperiodna najdišča Donačka gora, Plački vrh in Brloga.

Od leta 2008 deluje pod imenom TUR(M)ISTIKA kot organizator in izvajalec tematskih pohodov in dogodkov na mestih z izjemno kulturno in naravno dediščino. S področja kulturne dediščine je objavil nekaj desetin člankov, je tudi avtor tematske poti po pokopališču Pobrežje, Maribor. Od decembra 2016 aktivno raziskuje goro Oljko in področje Savinjske doline…
Vljudno vabljeni !

 

 

Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi vzgaja Človeka v sodelavca narave, v eno z naravo

Do pred dvesto leti so naši predniki svojo hrano, žita in vso zelenjavo, pa tudi semena za ponovne posevke pridelovali sami. Človek je bil neke vrste sodelavec narave, ki je kulturne rastline, v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmosom, ustvarjal iz divje rastočih rastlin

“Civiliziran” človek pa se ne želi prilagoditi okolju pač pa si je okolje prilagodil zase. Zgradil je mesta, ceste, avtomobile, stroje in napeljal elektriko za delovanje naprav. Ni se pa znal ustaviti.
Bolj kot je izboljšal okolico, da bi si izboljšal življenje bolj zakompliciranega je naredil.

Danes so njegovi otroci prisiljeni hodit v šolo 10-15 let, se učiti kako preživeti v tem zakompliciranem in nevarnem okolju. Medtem pa je zapuščino Prednikov stlačil pod “primitivizem” in “poganstvo”, in jo zaradi podcenjevanja Prednikov razdaja.

Kot družba, razvita družba v 20. stoletju, smo namreč izgubili del dragocenega znanja prednikov, skoraj povsem smo namreč zavrgli dragoceno znanje prednikov.
Izvor vseh naših težav temelji v pozabi pristnosti, originalnosti, naše skladnosti z naravo in predniki, v tem, da le tega ne čutimo več kot temeljno.

Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto, kar nam omogoča obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine, stik z predniki, z izročilom – da bi iz nas končno naredili standardizirane potrošnike, enake od Kanade do Avstralije in od Skandinavije do JAR. Gospodarska globalizacija je namreč povzročila hitro rast velikosti in moči korporacij in bank, a hkrati tudi finančno nestabilnost, odvisnost, brezposelnost in veliko ekoloških sprememb.

Uglasiti se s naravnimi elementi in cikli ter pristnostjo, primarnostjo in energijo našega srca in s tem z naravo tako, da le to začutimo kot primarno je bistveno ne le za preživetje pač pa predvsem za spoznajo življenja samega in s tem bivanja neomejene svobode. Z izgubo referenc izgubimo smer, smisel in vizijo bivanja ter obstoja samega.

S predajo svoje nedolžnosti in referenc smo se zabetonirali v pozabo in neobstoj, smo se odrekli otroštvu ter svoji duši, postali pa smo zgolj orodje, živi mrtveci v rokah oz. službi nekoga drugega.

Iz pozabe pristnosti namreč posledično izhajajo vse vrste naših težav, njih brezplodnih poskusov reševanja in problemov naše civilizacije.

Vse ljudi, ki nam je vredno, neprecenljivo in sveto vse kar je povezano z ohranitvijo čiste vode, zemlje, zraka, semen in svobode v pristnih družinskih ter odnosih v skupnostih, Tomo Križnar imenuje STAROSELCI.

Staroselci pa smo po njegovem ogrožena vrsta, cilj je namreč vzgojiti poslušnega in nekritičnega človeka potrošniškega robota. Robot je paradigmi sprejemljiv, staroselci pa smo širom sveta obsojeni na iztrebljenje.

Vprašanje je:
Kako se lahko človek ponovno poveže z naravo iz z njo sodeluje pri podpiranju in ne uničevanju življenja na planetu?

Za Štajersko, Gorenjsko in Ljubljano spet aktualno skupinsko naročanje EKO in živil brez FFS, Vabljeni

 

Vprašanje za vse nas, ki si želimo boljšo in kvalitetnejšo hrano je:

Ali smo pripravljeni podpreti kmeta s tem, da ga osvobodimo subvencijske politike, da mu stojimo ob strani tudi ko ni letine (npr. da čebelarja mi kreditiramo takrat, ko ne uspe pridelati nič medu ), da smo pripravljeni plačati več za pridelke in vnaprej, da se obvežemo na letni ravni za naš konkretni odkup in s tem omogočimo pridelovalcu planiranje pridelave.

Načelni razlogi žal malokateremu pridelovalcu kakršnihkoli živil, ki mu je to osnovna dejavnost od katere živi njegova družina, ne omogočajo preživetja. Moja ideja je že od nekdaj sestaviti tolikšno koherentno bazo ljudi in potrošnikov (partnersko kmetovanje), ki bi na dolgi rok uspela zagotoviti kvaliteto pridelave kot si jo želimo sami in bi s tem odločno tudi narekovala smernice. To pomeni, da bi moral biti stalen odkup takih pridelkov, da bi tak pridelovalec sploh lahko preživel. Žal so pridelovalci večinoma primorani delovati tudi po nenačelnih razlogih. Ne verjamem, da je vsem konvencionalnim kmetom ljubo špicat in polivat njive v vrednosti tudi po več 10 000 eur pesticidov letno na svoje njive (primer kolega kmeta iz Komende s cca 40 ha zemljišč).

Pred leti, ko smo ustanovili zadrugo  smo imeli v planu, da bi kmetje in potrošniki v njej skupaj načrtovali tako pridelavo kot tudi odkup, da bi skupaj dogovorili cene in način pridelave ter tako tudi samo kvaliteto. Žal nam to ni ratalo, sredi Ljubljane ni bilo za to dovolj interesa, čeprav nam dobre prakse iz sveta kažejo da je to izvedljivo in da funkcionira.

Tako Male kmetije propadajo na dnevni ravni, cca 70000 jih je v Slo, od tega propadajo s stopnjo vsaj 3 na dan. Ob osamosvojitvi smo jih šteli tja do 100.000, žal je kmetijska politika očitno nerazumna in forsira velika gospodarstva in s tem slabo hrano.

Povprečna slo kmetija meri cca 9 Ha, evropska pa 90Ha. So torej obsojene na propad kmetije, ki bodo manjše od Eu povprečja? Ostalo bo morda 20.000–25.000 velikih intenzivnih kmetij, ki bodo pridelovali kaj?

Mali kmet je v precepu preživetja, če mu ne bo pomoči in razumevanja s strani potrošnikov zgubimo hkrati z njim tudi dostop do dobre hrane.

Smisel mojega delovanja je podpreti malega slo kmeta, ampak trenutno nas je še premalo in nismo povezani do te stopnje, ko bi lahko zagotovili obstoj kmeta, ki bi prideloval načelno. Kmetje ne morejo vztrajati na nečem kar jim ne opravičuje ekonomike gospodarstva, niti ne morejo sami izkati kupcev, ker sicer ne uspejo pridelovati.

Ta trenutek denimo zbiramo naročila tudi za kmetijo Jamnik za dostavo Stražišče in Mavčiče (EKO buče hokaido, fižol, konopljino olje, luščena semena in proteini, rdeča pesa, prosena kaša ter bela, ržena in koruzna moka ) , ki nam je lahko kar tiče stopnje kakovosti pridelave čisti presežek (Demeter certifikat, a kljub temu, da imam res velik obseg kanalov obveščanja (cca 6000 mailing liste, Fb. + baza društva Sorško polje cca 2000…) ne uspemo zbrati toliko naročil, da bi Stanko obdržal veselje do dela v prihodnje, verjetno bo kmetovanje naslednje leto opustil, kmetija pa bo propadla, ker nima naslednika.

Za Štajersko vabljeni k

Za Gorenjsko vabljeni k

Za Ljubljano  vabljeni k