Masovna formacija v dobi kovida. Zakaj tako veliko ljudi še vedno verjame narativi?

Zakaj tako veliko ljudi še vedno verjame narativi?
Ta članek je namenjen medsebojnemu razumevanju in dialogu v izrazito polarizirani družbi zaradi trenutne pandemske krize. Temelji na zanimivi analizi psihologije množic v času pandemije, ki jo je predstavil dr. Mattias Desmet, klinični psiholog z univerze v Gentu. Seveda je avtor članka vpletel v besedilo tudi svoje misli in izvajanja.
V slovenskih medijih smo že zasledili poskuse psihološkega profiliranja ‘anticepilcev‘ in ‘teoretikov zarote’ s strani nekaterih strokovnjakov in ‘moralnih avtoritet’, ki pa so bili dokaj enostranski in kritični, po drugi strani pa niso celostno in prepričljivo zajeli heterogene skupine tistih, ki protestirajo proti ukrepom. Ta članek je poskus psihološke razlage druge strani, torej tistih, ki brez dvomov v celoti sprejemajo in verjamejo v uradno zgodbo aktualne krize, ko nam jo vsakodnevno servirajo množični mediji in dežurni eksperti.
Večkrat ste morda že slišali kakšnega ‘oporečnika’ zatarnati, da živimo v čudnih časih, ko se zdi, da je človeštvo izgubilo dobršen del svoje razsodnosti. Morda ste tudi sami med tistimi, ki se že dve leti sprašujete, kaj se vendar dogaja z ljudmi in njihovim zdravim razumom. Kot da smo se znašli v epizodi serije ‘Zona somraka’, ko vsi ljudje okoli vas kar naenkrat postanejo čudni in spremenjeni. Situacija spominja na film Invazija z Nicole Kidman, kjer mikrobna nezemeljska inteligenca okuži ljudi in jim odvzame sposobnost čustvovanja. Junakinja lahko preživi le, če tudi sama zaigra otopelost in hladnost, pa čeprav vre v njej strah, gnus in zaprepadenost nad svetom, ki je okoli nje. 
Zdravnik Tom Cowan trenutno otopelost človeštva primerja z uročenim kraljestvom v pravljici o Trnuljčici, kjer vsi ljudje pod urokom hudobne čarovnice zaspijo in obstanejo kot okameneli.
Ron Paul, ameriški libertarni politik, je po drugi strani zelo prizemljeno in jedrnato opisal pandemijo z dvema besedama: histerija in dobičkarstvo.
Spet drugi govorijo, da se po svetu širi epidemija enoumja. Ljudje smo izgubili sposobnost trezne presoje. Mnogi tarnamo, da nam je kovid ‘skuril naše sive celice’. Slovenski filozof Gorazd Kocijančič je v opažanju te nerazsodnosti povsem naravnost in brez olepšavanja zaprepadeno ugotavljal, da “… le idioti ne vidijo, da je trenutno ‘kovidistično’ revolucionarno dogajanje v katerem so politični sistemi, religiozne ustanove in zdravstvo postali nesamostojni delci kolesja v pogonu največje akcije organiziranega kriminala v zgodovini, je očitna zarota in da proces nima nobene zveze z boleznijo!” (1)
Nekateri neodvisni novinarji (2) govorijo, da živimo v ‘kovid-klovnovskem svetu’ kar se nanaša predvsem na številne primere slabih praks in neupoštevanja osnovnih znanstvenih spoznanj in zdravstvenih protokolov, ki so bili v veljavi do leta 2020. Na globalni ravni velja omeniti spreminjanje definicij pandemije, čredne imunosti in cepiv, ignoriranje znanega dejstva, da asimptomatične osebe nikoli niso generator širjenja okužb, neupoštevanje uveljavljenih protokolov za poročanje o smrti posameznika, ki je omogočilo napihovanje primerov smrti zaradi virusa, finančne vzpodbude za kovidne hospitalizacije, uporaba sporne PCR in HAG tehnologije za diagnosticiranje, dobesedno prepovedovanje in zaviranje vseh zgodnjih protokolov zdravljenja za preprečevanje hospitalizacij, ki so jih razvili zdravniki v začetnih fazah epidemije, s katerimi bi lahko povsem varno že zdavnaj ustavili virus, uveljavitev nepreverjenih ukrepov z dvomljivo učinkovitostjo, kot so maske zunaj, maske in cepljenja pri otrocih, zapiranje prebivalstva, policijske ure, zapiranje malih trgovin in restavracij ob odprtih trgovskih centrih, bolestno vztrajanje na cepivih kot edini alternativi za zdravljenje, navkljub rekordnih statistikah zabeleženih stranskih učinkov in smrti, … seznam je res obsežen.
Nekateri gredo celo tako daleč, da odzivanje na pandemijo primerjajo z religioznim fanatizmom. Tako imenovani ‘kovid kult’, je religija s svojimi jasnimi pravili (pandemičnimi ukrepi) in zakramenti. Sveto vodo, s katero se poškropimo in blagoslovimo so nadomestila razkužila, namesto križa sta prepoznavna simbola kulta obrazna maska in inekcija. Odrešenje ne dosežemo več ‘preko križa’ temveč preko iniciacije – injiciranja cepiva. A pripadniki kulta vedo, da je cepivo zgolj nagrada, bonbonček za motivacijo, kajti prava odrešitev na dolgi rok je v resnici le ‘krepostno življenje’ v skladu s pravili kulta …
Morda se sprašujete, kje za boga, so psihologi s svojim poznavanjem človeške psihe, da nam razložijo, kaj se nam dogaja? In nato vendarle, kot bi posvetila luč, smo septembra 2021 tisti, ki spremljamo neodvisne medije, naleteli na video intervju s kliničnim psihologom in profesorjem na univerzi Gent v Belgiji, Mattiasom Desmetom, ki je v oddaji Pandemic podcast ponudil lucidno in pomenljivo psihološko razlago situacije. Verjamem, da je pri marsikom vzbudil pravcati aha moment.
Po mnenju psihologa Desmeta je torej stanje, ki najbolje opisuje to, kar se dogaja, posebne vrste hipnoza, ki se je v zgodovini že pojavljala večinoma v totalitarnih družbah. Tovrstna hipnoza se imenuje masovna formacija. (3)
Da se v družbi pojavi in oblikuje fenomen masovne formacije so potrebni štirje pogoji:
1) pomanjkanje občutka družbene povezanosti med posamezniki.
Že desetletja živimo v radikalno individualistični družbi poznega kapitalizma (4), v kateri ego kot sebični jaz prosperira. Socialna omrežja so ironično stanje le še poglobila. Iskanje instant gratifikacij, virtualizacija prijateljstev, narcisoidnost in obsedenost z izgledom svojega telesa, hvalisanje pred prijatelji … vse to so simptomi ega, ki je osamljen in zato kriči po pozornosti. Identitetna politike in kritična rasna teorija pa so strupeni mentalni konstrukti, ki ljudi le še bolj razdvajajo in generirajo konflikte, namesto da bi povezovali ljudi v duhu multikulturnosti, pa čeprav je to morebiti bil njihov osnovni namen. Na samem začetku aktualne pandemične krize so se vezi med generacijami, med zaposlenimi, med prijatelji le še bolj nakrhale, še posebej zaradi politike lockdownov, socialne distance in strahu pred virusom, ki ga potencialno nosi vsak človek.
2) Odsotnost smisla v življenju in na delovnem mestu.
To se navezuje na eksistencialno praznino, ki jo občuti velik del populacije v času, ko je krščanstvo in religioznost na splošno v krizi, novi val ‘new age’ duhovnosti, kjerkoli se je ta ponudil kot dobra alternativa, pa je kljub vsemu oplazil le manjši del populacije. Večina, odrezana od svojih duhovnih (krščanskih ali poganskih) korenin, je odsotnost smisla začela zapolnjevati s kratkotrajnimi materialnimi užitki, ki pa na dolgi rok ne prinesejo sreče in občutka izpolnjenosti. V tem je pač plitvost potrošništva. Transcendenca kot presežnost tistega, kar morda ni neposredno dostopno čutom pa je za ljudi le prazen koncept. Mattias Desmet posebej opozori tudi na študijo, ki je pokazala, da velik del ljudi ni zadovoljen na svojem delovnem mestu in ne vidi v svojem delu nobenega izpolnjujočega smisla.
Prvi in drugi pogoj sta med sabo tudi tesno povezana. Ker smo ljudje socialna bitja, so pristni stiki zelo visoko na lestvici vrednot in dejansko vnašajo smisel v življenja ljudi. Če v življenju ni prijateljstva in ljubezni, življenje izgubi dobršen del pomena in smisla. Stiki med ljudmi so torej za večino ljudi dejanski smisel življenja.
Naslednja pogoja za vznik masovne formacije:
3) Veliko neopredeljive anksioznosti – občutka strahu in tesnobnosti, ki pa mu ne moremo določiti jasnega vzroka in ni vezan na objekt, ki je konkretna mentalna reprezentacija. Če v gozdu srečamo medveda, potem postane medved v tistem trenutku povsem konkreten, evidenten, jasno določljiv objekt našega strahu – je vzrok, ki mu pritiče jasna mentalna reprezentacija. Če pa ni takšnega vidnega krivca, potem občutimo neopredeljivo tesnobnost, ki je ne moramo nadzorovati. Proti neznanemu sovražniku namreč ne moremo razviti dobrih obrambnih strategij. Kaotičen, kompleksen, neobvladljiv, hitro premikajoč in konflikten svet, v katerem smo živeli že v letih pred aktualno virozo, je že sam po sebi generiral v ljudeh visoko mero anksioznosti. Tudi avtor članka je občutil že nekajkrat v življenju takšno tesnobo kot nekakšen pritisk v prsih. Pri nekaterih ljudeh se izrazi kot problemi z nespečnostjo ali kot depresija, apatičnost oz. brezvoljnost.
4) Veliko nesproščene ‘lebdeče’ (free floating) frustracije in agresije
Podobno kot pri neopredeljivi anksioznosti gre tukaj za dolgotrajen občutek nazadovoljstva nad splošno situacijo v družbi, ki ni vezana na specifične vzroke, se pa lahko stopnjuje in kopiči v človeku, nato pa kdaj pa kdaj izbruhne v obliki jeze ali agresije. Podrobnejšo analizo teh štirih točk najdemo v video prispevku avtorice Amazing Poli (5).
Ko se pod temi pogoji (in verjetno to ni dokončen seznam) s pomočjo množičnih medijev posreduje javnosti neko narativo, ki pokaže s prstom na nek konkreten objekt aksioznosti (virus) in ko se predstavi tudi jasne protokole spopadanja s tem objektom (‘kovidni’ ukrepi), lahko v družbi dosežemo izjemno stopnjo pripravljenosti sprejemanja teh strategij in vsesplošno podporo ljudi za boj s prepoznanim sovražnikom.
Vsa neopredeljiva, prosto lebdeča anksioznost in ostala negativna čustva se končno lahko navežejo na konkreten objekt, na konkretno mentalno reprezentacijo in ko upoštevamo ukrepe, se pravi, ko se držimo predpisanih strategij za boj z objektom strahu, s tem na mentalni ravni končno obvladujemo ta objekt.
Drug ‘pozitivni’ aspekt tega je, da ko začno ljudje sodelovati v skupnem boju, vznikne med ljudmi nova povezanost in smisel. Pojavi se nova solidarnost. Slogani kot so #ostanidoma #skupaj zmoremo #cepimose, ploskanje zdravstvenim delavcem ob neki dogovorjeni uri, plesne koreografije zdravstvenih delavcev so bile vse namenjene vzbujanju povezanosti in solidarnosti v teh ‘težkih časih’.
Ljudje so torej iz stanja osamljenosti, nezadovoljstva, ki je sicer izraženo pri vsakem v drugačni meri, potisnjeni v stanje tesnejše povezanosti, kakršna je vidna npr. pri navijačih na nogometni tekmi. Tako kot so navijači združeni v podpori nekega kluba ali reprezentančne ekipe, tako so ljudje združeni tudi v boju proti virusu. Posamezniki nato začno bojevati osebno herojsko bitko z objektom strahu, kar jim daje zasvojljiv in zavajujoč občutek povezanosti z ljudmi v smislu, da so del ‘vojske’, ki se bori proti objektu, torej so del rešitve in ne del problema.
Ta herojska bitka je pravi razlog, da mnogi še vedno verjamejo v neko narativo, pa čeprav je ta še tako absurdna in očitno napačna.
Če še enkrat naštejemo osnovne mehanizme, zaradi katerih ljudje pod vplivom masovne formacije verjamejo v narativo:
kontrola nad objektom strahu s prakticiranjem strategij boja
nova povezanost med ljudmi, solidarnost in iz tega izhajajoč smisel
herojska bitka, ki godi egu še posebej, kadar jo signaliziramo navzven, npr. na socialnih omrežjih (signaliziranje vrlin skozi naše izjave, ali pa kadar ljudje svojo profilno fotografijo opremijo z nalepko ‘sem cepljen’, ‘zaupam znanosti’…)
Nova povezanost je seveda bolj ali manj virtualna, in obstaja v duhu (kot egregor (6)) oz. na mentalni ravni, saj ironično vsi ukrepi krepijo fizično ločenost oseb: lockdowni, samoizolacije in karantene, socialna distanca, delo od doma, omejevanje obiskov v domovih za ostarele …
Kovid ukrepi kot ritual
Herojska bitka in bojevanje proti objektu strahu, se pravi virusu, postane ritualizirana! Zgoraj omenjeno primerjavo kovid psihoze z religioznim kultom teorija masovne formacije kot jo razlaga dr. Desmet, le potrjuje! Kolikor bolj absurden je ritual, toliko bolj tisti, ki ga izvaja, navzven izkazuje pripadnost svojemu kultu. Naši voditelji pa se znajdejo v zasvajujoči vlogi ‘odrešiteljev’, ki nas v kriznih časih vodijo do ‘razsvetljenja’ – ven iz krize, a seveda po scenariju, ki ga narekujejo resnični bogovi – sile kapitala. Tokrat so ta scenarij cepiva, cepiva in še enkrat cepiva ter nič drugega. Ironično se zdi, da voditelji (tako politiki kot medicinski eksperti) skorajda ne želijo, da se kriza kadarkoli konča, saj bi izgubili svojo odrešeniško vlogo.
Hipnoza, masovna formacijaFOTOGRAFIJA: UNSPLASH, MK HAMILTON
Kam vodi masovna formacija in kakšne so njene značilnosti?
Zožano polje pozornosti
Glavna značilnost masovne formacije je, da pri ljudeh povzroči zelo zožano polje pozornosti, kar pomeni, da so ljudje sposobni kognitivno in emocionalno procesirati le nek majhen, omejen del resničnosti. Gre seveda za tisti del resničnosti, ki ga poudarja uradna narativa, ki jo širijo množični mediji. Tako npr. ljudje kažejo senzitivnost le za žrtve kovida, medtem ko jih žrtve zaradi drugih razlogov, kot so lakota, vojaški spopadi, nasilje, droge in druge bolezni sploh ne ganejo v isti meri, pa čeprav gre včasih za neprimerno višje številke. Hkrati nobena kolateralna škoda ukrepov, kot so samomori in duševne stiske otrok in mladostnikov, izguba službe oz. posla in zdrs v revščino za milijone ljudi … ne odtehta škode, ki jo lahko pripišemo direktno kovidu.
Očitno je virus kot vseprisoten, globalni skriti morilec, ki lahko napade kadarkoli in kogarkoli, saj se bojda širi tudi preko asimptomatskih prenašalcev, postal nekakšen ultimativni sovražnik – objekt strahu in v umu večine populacije zato postal grožnja številka ena.
Izguba sposobnosti za kritično mišljenje
Zožano polje pozornosti povzroči, da se nekaterim stvarem posveča preveč pozornosti, druge pa se zanemarja. Razbohoti se iracionalno mišljenje in v takšnem okolju javni diskurz in soočenje mnenj na podlagi argumentov nista več mogoča, pa tudi ne dovoljena. Dejstva in znanost, ki so morda v nasprotju z uradno pripovedjo, ali pa so zunaj območja zožane pozornosti so preprosto prezrta. Masovna formacija torej povzroča izkrivljen pogled na svet. Z realnostjo se spopadamo na skrajno neuravnotežen način. Zelo značilno, je, da človek v tem stanju preprosto izgubi sposobnost kritičnega mišljenja, presojanja in uporabe zdravega razuma.
Izguba svoboščin in pravic
Nadalje ljudje izgubijo zavedanje za stvari, ki so se jim zdele nekoč zelo pomembne. Se pravi masovna formacija preuredi lestvico prioritet v življenju. Ljudje otopijo, pozabijo na lastno psihofizično zdravje in aktivnosti, ki so jih osrečevale ter vse podredijo ukrepom proti sovražniku. Če je pred virusom veljalo, da je zdravo hoditi v naravo, preživeti čim več časa na svežem zraku in soncu, pa smo v času ‘zapora’ ljudje ostajali doma in se samouničevalno vdajali izrazito nezdravim aktivnostim kot so prekomerno pitje alkohola, uživanje nezdrave (dostavljene) hrane, gledanje televizije, poležavanje …
Kadar so ljudje v stanju hipnoze oz. masovne formacije, na nek način sploh ne opazijo, da so jim ukrepi odvzeli številne svoboščine in vse tisto, kar jih je delalo človeško in jim prinašalo veselje in zadovoljstvo. Npr. družabne dogodke, glasbo, ples (še petje se je oglaševalo kot nevarna aktivnost). Desmet omeni tudi, da je hipnoza zelo močna stvar, saj lahko z njo nekoga pripravimo do tega, da postane povsem neobčutljiv za bolečino in lahko na njem celo izvajamo sicer boleče kirurške operacije. Tako so nekateri ljudje v času kovida povsem nezmožni občutiti psihofizično bolečino, ki bi jo sicer čutili, če ne bi bili tako zelo fokusirani na ‘solidarnost’, na boj proti sovražniku in skupno vsesplošno sprejeto uradno zgodbo.
Ukrepi, ki psihološko utrujajo posameznika, ga proti pričakovanjem prevzgajajo v poslušnega avtomatoma. Tu velja omeniti Stockholmski sindrom, ki je identifikacija z agresorjem (7). Oseba, ki jo nekdo ugrabi in zlorablja ali muči, začne po nekem obdobju čutiti nekakšno čustveno vez s svojim mučiteljem zaradi svoje sposobnosti empatije. V času masovne formacije se to zgodi na ravni ljudstva v odnosu do odločevalcev: politikov, ekspertov na položajih moči… Že totalitarni sistemi so privedli do masovne formacije med populacijo. Ljudje so tako močno verjeli v oglaševane ideologije, da so bili pripravljeni v njihovem imenu tudi ubijati ali pa izgubiti vse.
Otopelost in apatičnost
Ena najbolj grotesknih značilnosti masovne formacije (histerije) je v tem, da so se ljudje pripravljeni prostovoljno in v dobri veri ter brez pričakovane agresivne kontrareakcije odpovedati svoji blaginji. Dobršen del uspeha te psihološke operacije hipnotiziranja populacije temelji na izkoriščanju pozitivnih psiholoških lastnosti posameznikov. Ljudje so večinoma odgovorni, ustrežljivi, radi pomagajo, in drug drugemu zaupajo. Dokaz za to je, da človeška družba sploh funkcionira. Že ko gremo na cesto zaupamo vsem udeleženim v prometu, da se ne bodo zaleteli direktno v nas. V novi solidarnosti in skupnem boju proti enemu sovražniku pa smo ljudje pristali tudi na ukrepe, ki nam ogrožajo lastno preživetje. V času korone so npr. trpele številne industrije in panoge, kot so kultura, še posebej gledališče, ples in koncertna dejavnost, industrija srečanj in dogodkov, fitnesi, turizem in gostinstvo. Zaradi politike zapiranja so se po svetu zaprle številne družinske restavracije, manjše trgovine in podjetja – upora skoraj ni bilo zaznati.
Priča smo torej stanju, ki ga Dan Austin-Gregory (gostitelj intervjuja) imenuje radikalni ali fundamentalistični kolektivizem, ki tepta suverenost posameznika, npr. njegovo pravico do dela, svobode gibanja ali razpolaganja s svojim telesom, kar pa nas vodi v totalitarno družbo.
Nič več nazaj v staro normalnost
Še ena zanimivost, ki jo lahko opažamo, je, da precejšnji del ljudi tako kot že prej omenjeni voditelji, sploh nočejo nazaj stare normalnosti. Resnici na ljubo, je svet že pred korono živel v kaosu polarizacij, ekscesnega potrošništva in revščine, posledic podnebnih sprememb ter na robu ekološke katastrofe. Svet stare normalnosti, ki smo ga ustvarili res ni bil idealen in mnogi so v njem hudo trpeli. Ljudje v hipnozi, opiti s svojim herojstvom, se nočejo vrniti v čase pred korono, kjer bi spet občutili neopredeljeno anksioznost in strah, ter pomanjkanje smisla. Zato je naša najpomembnejša naloga, da opozarjamo, da scenarij ‘velike ponastavitve’ (The Great Reset), ki nam ga vsiljujejo elite, gotovo ni edina možna in najboljša smer razvoja postkoronske družbe, saj neizpodbitno vodi v nadaljevanje nove normalnosti in stopnjevanje ukrepov in regulativ v smeri popolnega nadzora, odvzema pravic, cenzure in segregacije, da ne omenjamo depopulacije in transhumanizma. Več o tem v nadaljevanju.
Netoleranca in nezmožnost soočanja z dejstvi
Naslednja lastnost masovne formacije je, da ljudje postanejo ekstremno netolerantni do vseh oporečniških glasov, se pravi do tistih ljudi, ki izražajo drugačna prepričanja, oz. mnenja, ki se razlikujejo od uradne narative. Zaradi disonance nestrinjanja pride do konfliktov med partnerji, med družinskimi člani in prijatelji. Pomislite na brezkončne žolčne Facebook debate.
V družbi so se v času pandemije pojavile ostre delitve med ljudmi v odnosu do krize. Med tistimi, ki zagovarjajo ukrepe, ker se jim zdijo smiselni, in tistimi, ki jim nasprotujejo, ker se jim zdijo nesmiselni ali kontraproduktivni. Med cepljenimi in necepljenimi, med tistimi, ki ‘zaupajo znanosti’ in tistimi, ki ne zaupajo znanosti saj menijo, da je slednja kontaminirana s strani kapitala in drugih dejavnikov… Masovna formacija v tem oziru vzpostavlja zaradi tovrstnih razdvajujočih emocionalnih reakcij klasično situacijo: ‘deli in vladaj’, kar gre na roko tistim na oblasti.
Drugače misleči postanejo grožnja
Disidenti pomenijo grožnjo novemu redu in ljudem, ki morda prvič po dolgem času občutijo v svojem življenju nek globlji smisel in povezanost v boju proti skupnemu sovražniku. Disidenti postavljajo pod vprašaj že omenjeno herojstvo in vrline ljudi, ki ‘slepo’ sledijo ukrepom, njihovo inteligenco, ‘zdravo pamet’in čustvene odzive, se pravi njihov novi jaz, ki so ga izgradili pod težo dogodkov. Zato ljudje pod vplivom masovne formacije agresivno branijo svoje pozicije, saj gre za branjenje njihove lastne identitete oz. identifikacije. Veliko lažje kot verjeti nekemu oporečniku, ki zagovarja stališča, ki jih uradna narativa ne priznava, je usmeriti vanj vso tisto prosto lebdečo agresivnost in tesnobo … Ljudje z napadanjem drugače mislečega poskušajo morda na nezavedni ravni zaščititi kolektiv in zgodbo, v katero so toliko investirali.
Zato moramo še bolj zavzeto obsoditi voditelje držav in ljudi na položajih, ki dobesedno hujskajo ‘poslušno’ populacijo proti ‘neposlušnemu’ delu populacije. Nedavna primera takšne taktike, ki jo označujemo z že zgoraj omenjenima besedama ‘deli in vladaj’, sta nedavni izjavi kanadskega in francoskega predsednika. Hinavski Trudeau je npr. necepljene označil za rasistične in nestrpne. Macron pa je izjavil, da so necepljeni skrajno neodgovorni in da niso pravi državljani Francije … Če bo takšnim neodgovornim voditeljem uspelo usmeriti jezo in nezadovoljstvo ljudi v smeri neposlušne manjšine, se slednji ne piše dobro in zgodovina se utegne ponoviti. Ravno v času, ko umirajo zadnji posamezniki, ki so še na lastni koži doživljali drugo svetovno vojno. Na žalost se iz zgodovine nikoli ničesar ne naučimo.
Množice ljudi pod vplivom masovne formacije, razlaga Desmet, torej ne prenašajo ljudi, ki nočejo tuliti v isti rog, toda po drugi strani potrebujejo sovražnika, tistega drugega, ki služi za grešnega kozla in kot primer, kako se naj ne bi razmišljalo ali delovalo. Totalitarni sistem zmeraj izumlja nove sovražnike, da lahko obdrži nadzor nad množicami. Če virusa ali človeških ‘sovražnikov’ ni več, se množice lahko celo zbudijo iz svojega spanca in se zavejo vseh izgub in trpljenja, ki so ga doživljali v času pod hipnozo. Tipično v tej fazi je, da množica potem usmeri svojo jezo v voditelje in jih eliminira. Tisti, ki potisnejo množice v hipnozo morajo biti pripravljeni, da jih bo množica na koncu uničila.
Tri skupine ljudi, ki se formirajo v času masovne formacije
30 % ljudi, torej slaba tretjina, je v totalitarnem sistemu globoko hipnotiziranih in nikoli ne podvomijo v uradno zgodbo, temveč se poistovetijo s promovirano ideologijo
40 % ljudi je pasivnih in zato sledijo toku. Niso hipnotizirani in niso promotorji ideologije, temveč pragmatiki, opurtonisti, ki bi radi čim bolj nemoteno živeli svoja življenja. Uklonijo se, da preživijo oz. čim manj trpijo.
30 % predstavlja skupina ljudi, ki zaradi različnih vzrokov niso podlegli masovni formaciji torej niso hipnotizirani. Ti ljudje nasprotujejo uradni zgodbi in ideologiji in jo kritizirajo, ker že zgodaj spoznajo, kam vodi. Radi bi nekaj ukrenili, a pogosto v njihovi sredini ni nobenega sorodno mislečega človeka.
Prvi dve skupini predstavljata skoraj 70 % populacije. Tretja skupina pa je zelo heterogena: ljudje različnih generacij, političnih prepričanj, poklicev in stopnje izobrazbe. Mattias Desmet je mnenja, da v kolikor bi se ti ljudje vseh vetrov uspeli med seboj povezati, bi bilo masovne formacije v hipu konec, saj bi bila kritična točka zavedanja v populaciji že dosežena.
Zakaj človek pade pod vpliv masovne formacije
Eno najpomembnejših vprašanj na katerega bi bilo dobro odgovoriti je, zakaj nekateri posamezniki padejo pod vpliv masovne formacije, drugi pa ne. Govorimo o ljudeh iz prve in deloma tudi druge skupine. Psihološke mehanizme smo do neke mere že razložili zgoraj, a poglejmo še bolj podrobno.
Zanimiva je povezava med izobrazbo, statusnim položajem in senzitivnostjo za masovno formacijo. Izkaže se, da višje izobraženi, ugledni posamezniki hitreje padejo pod vpliv masovne formacije, kar bi avtor članka razložil z mehanizmom herojstva. Bolj razgledani ljudje, eksperti na svojih področjih, moralne avtoritete bodo svojo vlogo v času pandemske krize videli v tem, da postanejo v že opisanem solidarnostnem boju proti sovražniku zgled vsem ostalim. Sploh če gre za zdravstvene strokovnjake. Čutijo, da to družba od njih nekako pričakuje.
Poleg tega bodo, če so strokovnjaki na nekem nemedicinskem področju v zvezi z zdravstvenim problemom skoraj fanatično zaupali poklicanim medicinskim strokovnjakom. Gre za zrcaljenje, saj v teh strokovnjakih prepoznajo sebe in zavedanje, kako malo o njihovem področju vedo laiki. Iz tega zavedanja vzklije potem geslo ‘zaupajmo strokovnjakom’. Medtem ko bodo politiki medicinskim strokovnjakom zaupali tudi zato, da se razbremenijo dela odgovornosti.
V času masovne formacije smo priča tudi relativizaciji izobraženosti in kompetentnosti. To se sicer očita predvsem kritikom uradne narative, ampak velja tudi v obratni smeri. Kajti hipnotizirani postanejo slepi za kompetentne kritike uradne zgodbe. Dogodi se, da so kar naenkrat vsi ljudje enako pametni in poklicani, da kritizirajo in sodijo o stvareh o katerih v resnici nimajo pojma. Tako npr. ljudje blatijo in kritizirajo strokovnjake svetovnega kova, kot so Robert Malone, Peter McCullough, John P. A. Ioannidis, nobelovec Luc Montaigner, Sucharit Bhakdi, Michael Yeadon, Tess Lawrie… le zato ker se ne strinjajo z uradno zgodbo.
Nadalje gre Mattias Desmet bržkone v pravo smer, ko predpostavlja, da v primeru tokratne kovidne masovne formacije veliko vlogo igra tudi splošen ideološki in filozofski horizont posameznika.
Npr. tisti, ki nimajo nekega problema z zelo mehanicističnim, redukcionističnim, materialističnim pogledom na svet in človeka, ki je po tem naziranju le skupek kemikalij, neke vrste nepopoln stroj ali operacijski sistem, odprt za izboljšave, bodo verjetno lažje verjeli v uradno narativo ali padli pod vpliv masovne formacije. To so ljudje, ki se jim zdi vznemirljiva vizija spajanja človeka in stroja, biodigitalna konvergenca, izboljševanje in nadgrajevanje človeka, a ne po poti naravne evolucije ali duhovne evolucije, o kateri govorijo modreci, temveč s pomočjo znanosti in tehnologije. Nekateri verjamejo, da so cepiva najboljša rešitev iz te krize in da lahko z obsežnim cepitvenim programom nadgrajuješ človekovo naravno imunost.
Nova normalnost vodi v transhumanizem
Med ljudi, ki trdno verjamejo v tovrstno ‘transhumanistično’ smer znanosti (poudariti je treba, da ni edina možna), čeprav se morda niti ne zavedajo njenih nevarnih, temnih plati, lahko prištevamo vse znanstvenike, akademike in raziskovalce pod dežnikom velike farmacije in tehnoloških velikanov ter investitorje v nanotehnologije, gensko medicino in IT nadzorne tehnologije ter umetno inteligenco. Od teh invazivnih tehnologij (od cepiv, čipov v telesu, do satelitskih omrežij okoli planeta), za katere človeštvo ni dalo soglasja, si mnogi obetajo velikanske finančne dobičke. Gre pa tudi za mind set, da razvoja pač ni mogoče ustaviti in da sta digitalizacija vseh aspektov življenja in cepilna medicina logična smer uspešne napredne človeške civilizacije.
V kolikor bo šel razvoj v to smer, pomeni, da bodo odločevalci preuredili svet po načelih transhumanizma, ki bo postal vodilna ideologija. Slutnje takšnega razvoja dogodkov pa presevajo skozi številne filme distopije in znanstvene fantastike, ki ne vzbujajo ravno dobrih obetov za prihodnost.
Odpor
Po drugi strani pa tisti ljudje, ki so jim blizu bolj duhoven pogled na svet in vrednote, kot so svoboda, pristnost in unikatnost, narava, naravnost, ljubezen do planeta Zemlja, prijateljstvo in sožitje, preprostost, pristni stiki med ljudmi …, čutijo do ideologije biološkega redukcionizma in ‘nove normalnosti’ velik odpor. To so ljudje, ki se zavedajo, da znanost, ki danes postaja religija scientizma, ne zna ustrezno odgovoriti na vsa ključna eksistencialna vprašanja, ki mučijo človeštvo že tisočletja. Vedo, da je človek kompleksno multidimenzionalno bitje, katerega bistvo ostaja skrito znanstvenim naprezanjem in da je človek več kot le živina, ki jo je potrebno nadzorovati in ‘gojiti’, in da se brez etike v znanosti, ki je pod vplivom kapitala, zgolj arogantno in lahkomiselno igramo boga… Zato ne bodo pristali na vsiljevanje nepotrebnih eksperimentalnih medicinskih posegov v telo in drugih transhumanističnih metod. V tem smislu je človeštvo na razpotju.
Bujenje iz hipnoze
Najpomembnejša naloga v tej konkretni p(l)andemski krizi je, da ŠE NAPREJ govorimo o masovni formaciji in da imamo vsa dejanja naših odločevalcev in zdravstvenih institucij pod drobnogledom. Dr. Desmet omeni GLAS kot orodje hipnotiziranja. Vsakodnevna propaganda je namreč okupirala informativni program in ljudje, ko nekaj slišijo dvajsetkrat, ne dvomijo več. Zato je potrebno uporabljati tudi GLAS UPORA in jasno in glasno opozarjati na nepravilnosti ter razgrajevati uradno zgodbo, ki je polna nedoslednosti. Na ta način lahko z GLASOM prebudimo čim več ljudi, kajti v nasprotnem primeru bo vedno več ljudi vedno globlje v hipnozi in posledično bodo ti ljudje začeli izvajati grozodejstva. To je zelo tipično v primeru napredujoče masovne formacije, čemur je bilo človeštvo že večkrat priča, predvsem v preteklem stoletju. Če bomo vztrajali in opozarjali na hipnozo, bomo lahko preprečili, da bi se širila in stopnjevala. V tem primeru bi se lahko izognili najhujšemu. Potrebujemo torej pogum, ljubezen do resnice in GLAS!
 
Članek z zavedanjem, da ne služi kot ‘dokončno razodetje’, temveč predvsem iztočnica in priložnost za vzpostavitev razumnega dialoga, posvečam vsem tistim, s katerimi nimamo istega mnenja o kovidni krizi.

 
VIRI:
WHY DO SO MANY STILL BUY INTO THE NARRATIVE? 
Video intervju z dr. Mattiasom Desmetom
https://www.youtube.com/watch?v=uLDpZ8daIVM&t=120s
Pandemic Podcast http://www.danjgregory.com/pandemic
Together Declaration http://www.togetherdeclaration.org
– The Crowd: A Study of the Popular Mind – Gustave Le Bon
https://academyofideas.com/2013/07/the-nature-of-crowds/
https://www.amazon.com/Crowd-Study-Popular-Mind/dp/0486419568/?tag=acadofidea-20
Še en krajši slovenski prispevek o teoriji Matiassa Desmeta:
KAKO PREŽIVETI TOTALITARIZAM – Dr Mattias Desmet
 
OPOMBE:
1 – Več avtorjev. Proti pandemiji enoumja. zbornik 2021. Kud Logos http://kud-logos.si/knjige/e_72_Zbornik.pdf
2 – https://www.thelastamericanvagabond.com oddaje The Daily Wrap up
3  – Do podobnega zaključka je prišel tudi ameriški avtor Mark McDonald, ki je stanje poimenoval masovna psihoza: Mark McDonald, United States of Fear: How America Fell Victim to a Mass Delusional Psychosis https://www.goodreads.com/book/show/59686636-united-states-of-fear
4 – The Century of Self: https://www.youtube.com/watch?v=eJ3RzGoQC4s
5 – https://odysee.com/@TruthSpeak:a/Amazing-Polly-Mass-Formation-Psychosis-How-They-Created-Supporters-for-Medical-Tyranny:1
6 – Egregor: informacijsko polje vpliva. Ezoterični pogled na masovno formacijo:
Poglejmo še z duhovnega vidika in si pomagajmo z ezoteričnimi znanji. Stanje, v katerem se človeštvo nahaja, je namreč neke vrste hipnoza. Slednjo bi lahko razložili s pojmom egregorja. Gre za ezoteričen koncept nesnovne mentalne entitete, ki nastane, ko množica ljudi začne misliti iste misli in občutiti podobna intenzivna občutja, vzpodbujena s strani nekega zunanjega pogosto travmatičnega dogodka. Egregor je ne le nekakšno močno energijsko informacijsko polje, ki ga ljudje soustvarijo in hranijo temveč po ezoterični doktrini celo zaživi kot nekakšna nesnovna duhovna entiteta neko svoje ‘lastno življenje’, seveda le v mentalnem in ne v fizičnem materialnem svetu. V fazi rasti egregor golta vse pred seboj in se zato ‘širi kot virus’, ki okuži človekov um, vpliva na njegovo percepcijo, miselne procese in delovanje. Ko vstopiš v njegovo polje zlahkoma padeš pod njegov vpliv in ga s tem tudi sam nahraniš, da postane še bolj mogočen. Problem je, ker ljudje, pod vplivom egregorja mislijo, da delujejo avtonomno v bistvu pa nezavedno le plujejo s tokom, ki ga ustvarja in poganja egregor oz. ki JE egregor.
Predpostavljam, da v kolikor je egregor za ljudi destruktiven (obstajajo gotovo tudi pozitivni egregorji), po nujnosti propade, kot virus, ki bi pomoril vse svoje gostitelje, kar pa pomeni, da takšen egregor na žalost potegne v pogubo tudi precej svojih vzdrževalcev.
Popolnoma jasno je, da se je ‘kovid’ egregor formiral s pomočjo množičnih medijev, ki so skozi mesece z konstantnim poročanjem in strašenjem ustvarili gosto informacijsko polje strahu, skrbi, stresa in kognitivne disonance, ki je polomila hrbtenice mnogim sicer razmišljujočim ljudem. Nekateri koncept peljejo še naprej in trdijo, da lahko pod vplivom takšnega polja ljudje dejansko zbolijo. Ker verjamejo, da nanje venomer preži virus, živijo v strahu in venomer pod stresom, s čimer pa si seveda poslabšajo svoj imunski sistem in postanejo bolj dovzetni za bolezen. Do neke mere gre morda lahko celo za nocebo (obratno kot placebo).
7 – https://sl.wikipedia.org/wiki/Stockholmski_sindrom
 
Naslovna fotografija: Pexels, Cottonbro
DELI NA FACEBOOKU
DELI NA TWITTERJU


Luka Mancini
Neodvisni raziskovalec, predavatelj Vesolja v očesu in avtor seminarja Vzorci v naravi. Magister oblikovanja, ki sledim vrednotam holizma, resnice in lepote. Verjamem, da je vredno opozarjati na spregledane in zamolčane informacije ter razkrivati propagando današnjega post-resničnostnega sveta. Vizija sinteze znanosti in duhovnosti se uresničuje skozi odkritja, ki prebijajo trenutno uveljavljene znanstvene paradigme. Najbolj vznemirljive stvari v znanosti se dogajajo na njenih mejah.

Intervju s prof.dr.sc. Krešimir Pavelić em o izvoru virusa, PCR testu, ivermektinu, učinkovitosti cepiva, medijih, faktografu

prof.dr.sc. Krešimir Pavelić, gost podcast oddaje k35

0:00:09 O potrdilih covid

00:07:34 Bolnišnične ustanove

00:15:13 O zanemarjanju naravne imunosti

00:16:48 Izvor virusa in vprašanja, ki se pojavljajo

00:27:00 Omikronska mutacija

00:36:29 Maske

00:48:30 PCR test

00:57:36 Učinkovitost cepiva in možne nevarnosti

01:29:33 Medicinska fakulteta v Pulju, medij v Faktografu

S profesorjem se pogovarjamo o izvoru virusa, PCR testu, ivermektinu, učinkovitosti cepiva, medijih, faktografu in mnogih drugih temah.

Kdo je prof.dr.sc. Krešimir Pavelić ️

Rojen je bil leta 1952 v Slavonskem Brodu, državljan Republike Hrvaške.Je znanstveni svetnik in redni profesor.Je ustanovitelj in dolgoletni predstojnik Katedre za molekularno medicino na Inštitutu Ruđer Bošković ter ustanovitelj in predstojnik Oddelka za biotehnologijo Univerze na Reki.Do letos dekan Medicinske fakultete Univerze Jurja Dobrile v Pulju.Je redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti, redni članEvropska organizacija za molekularno biologijo (EMBO Academy). Je redni član Mednarodne akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in redni član Hrvaške akademije medicinskih znanosti.Bil je generalni sekretar Evropske konference o molekularni biologiji. Je član upravnega odbora EvropeLaboratorij za molekularno biologijo (EMBL) in je bil tudi član stalnega odbora Evropskega sveta za medicinske raziskave, Evropske znanstvene fundacije. Predsednik svetovalnega odbora Scentific Rejuve, Arteficial Intelligence and Blockchain (2019).Bil je predsednik Državnega sveta za znanost Republike Hrvaške in član parlamentarnega odbora za državne nagrade za znanost ter predsednik Odbora za državne nagrade v naravoslovju Republike Hrvaške.Med parlamentarnimi razpravami je bil tudi strokovnjak za molekularno medicinoEvropskega parlamenta na pobudo Transradikalne stranke.Leta 1975 je diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Zagrebu, leta 1977 magistriral in 1979 doktoriral.Leta 1985 je postal znanstveni svetnik, leta 1990 pa redni profesor na Fakulteti za farmacijo in biokemijo.Večkrat je bil na specializaciji ali kot profesor v ZDA in Nemčiji (Roswell Park Memorial Institute, Buffalo, New York, Institut für Physiologische Chemie, Krankenhaus Eppendorf, Hamburg, College of Medicine, Cincinnati, Ohio Mayo Clinic, Rochester, Minnesota.

Doslej je objavil 300 znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah.Kot vabljeni ali plenarni predavatelj se je udeležil preko 200 mednarodnih znanstvenih konferenc.Vodil je številne domače in mednarodne znanstvene projekte. Ima usposobljene strokovnjake, od katerih so nekateri zdaj direktorji zdravstvenih in/ali znanstvenih ustanov.Vodil je več kot 50 doktoratov in magistrov. Prejel je dve nagradi rektorja Univerze v Zagrebu (1973 in 1974), nagrado Draga Perovića (1973), zvezno nagrado za mlade znanstvenike do 30 let (1978) in nagrado Vuka Vrhovca (1980).Leta 1993 je prejel nagrado Yamagiwa-Yoshida od Mednarodne zveze proti raku 1997.Nagrada Hrvaške akademije medicinskih znanosti, leta 1998 pa je prejel letno državno nagrado za znanost.Je prejemnik Fulbrightove štipendije vlade ZDA, za svoje znanstveno delo pa je prejel najvišje mednarodno priznanje, ko je leta 2002 postal redni član EMBO, najmočnejše svetovne akademije znanosti o življenju, ki šteje okoli 60 Nobelovih nagrajencev.

Proti obveznemu cepljenju za covid-19: odprto pismo Vladi RS

dr. Tomaž Mastnak, prof. dr. Gregor Radonjič, Srečko Šorli, izr. prof. dr. Andraž Teršek, prof. dr. Boštjan M. Zupančič.

Predsednica Evropske komisije Ursula van der Leyen je nedavno pozvala vlade držav članic Evropske unije, naj “razmislijo” o uvedbi obveznega cepljenja proti kovidu-19. Prepričani smo, da strokovno in znanstveno utemeljen ter politično in moralno odgovoren razmislek narekuje zavrnitev te pobude. Zato od vlade RS pričakujemo in jo pozivamo, da skladno z našo ustavno ureditvijo in mednarodnim pravnim redom ter v skrbi za dobro prebivalstva naše države zavrne pobude za uvedbo obveznega cepljenja proti kovidu-19.Cepljenje je načeloma lahko pravno določeno kot obvezno, a le v primeru, da so bila cepiva razvita po ustaljenih medicinsko znanstvenih kriterijih za prava cepiva, ter v skladu z veljavnim pravom, vzpostavljenimi znanstvenimi procedurami in pogoji ter zahtevami medicinske etike in deontologije. Za kovidna cepiva ni mogoče neizpodbitno dokazati, da izpolnjujejo vse te znanstve in pravne (pred)pogoje.Sodna veja oblasti bi že zdavnaj morala odgovoriti na sila pomembno pravno vprašanje, če se cepiva za covid-19 sploh smejo uporabljati. Ta cepiva so po medicinskem in pravnem statusu še vedno le eksperimentalna in so dobila zgolj začasno dovoljenje za rabo v Evropski uniji (na splošno gre za uporabo izven okvira dovoljenja za promet, t.i. »off-label«). Tudi po uradnem pojasnilu JAZMP ne na območju RS ne na celotnem območju EU trenutno ne obstaja cepivo za covid-19, ki bi imelo standardno dovoljenje za uporabo. Na spletišču NIJZ pa je še vedno mogoče najti izjavo, ki so jo ljudem ponudili pred cepljenjem, v kateri je zapisan tudi stavek »3. odmerek mRNA cepiva proti covid zaenkrat ni registriran za uporabo.”Po sodbi ESČP (Vavrička proti Češki, 2020) se cepljenje lahko uzakoni kot obvezno in se tudi predpišejo sorazmerne kazni za odklonitev cepljenja, toda le pod pogojem, da so izpolnjeni vsi pravni in znanstveni pogoji glede nujnosti, varnosti in učinkovitosti cepljenja in če so cepiva namenjena posebej nevarnim prenosljivim boleznim, ki imajo visoko smrtnost. Izkušnje slabega leta cepljenja proti kovidu kažejo, da cepiva niso varna in da je njihova učinkovitost omejena. Medtem ko v določenih primerih lajšajo posameznikom virulentnost bolezni, ne ščitijo skupnosti, ker ne preprečujejo niti okužb niti prenašanja okužb. Poleg tega kovid-19 dokazano in neizpodbitno ni posebej nevarna prenosljiva bolezen, četudi je bila v prvo skupino najnevarnejših prenosljivih bolezni uvrščena že spomladi 2020 –vendar zgolj s sklepom vlade, ne z zakonom. Za to kvalifikacijo ni prepričljivih in nujno potrebnih medicinsko znanstvenih razlogov. Globalno je stopnja smrtnosti pri okužbah s kovidom-19 0,15%, za populacijo, mlajšo od 70 let, trikrat manjša in za populacijo do 45 let še znatno manjša.Mednarodno, skupno evropsko in slovensko pravo ne dovoljuje diskriminacije na temelju sleherne osebne okoliščine, vprašanje cepljenosti pa je pravno relevantna osebna okoliščina. Mednarodno pravo – zlasti Nürenberški kodeks, Helsinška deklaracija in Oviedska konvencija – in Ustava RS ne dovoljujeta ne preizkusov na ljudeh, kar predmetno cepljenje de facto je, ne prisile v medicinske posege. Cepljenje je tudi po sodbi ESČP (v primeru Solomakhin proti Ukrajini, 2012) zelo invaziven in nadvse resen medicinski poseg v fizično in moralno integriteto posameznika, ki ima lahko za posledico tudi njegovo smrt, zato pravo vsakemu posamezniku zagotavlja varstvo njegovih pravic in interesov glede medicinskih posegov. Tudi Ženevska deklaracija Svetovnega zdravniškega združenja kategorično prepoveduje uporabo medicinske vednosti za kršitev človekovih pravic in svoboščin. Ljudje, ki se cepijo, imajo še vedno status »prostovoljcev.« Na ta način se oblast in proizvajalci cepiv poskušajo izogniti pravni odgovornosti za škodljive posledice cepljenja. V Sloveniji se je po pričevanju ljudi in nekaterih medijev pred cepljenjem celo ponudilo v podpis zgoraj omenjeno izjavo, da prevzemajo odgovornost za morebitne škodljive stranske učinke ‘cepiv’ (zaključuje jo stavek: »Izjavljam, da se uporaba cepiva izven okvira dovoljenja za promet opravi na mojo željo in s podpisom na tem obrazcu podajam soglasje za tako cepljenje ter sprejemam odgovornost za svojo odločitev”). Tako ravnanje zaznamuje utemeljen sum storitve kaznivega dejanja.Kvalificirana večina slovenske javnosti morda ni dovolj poučena o tem, da se cepljenje povsod in vselej ne izvaja v skladu z medicinsko deontologijo, zakonodajo (zlasti ZPPac) in jasnimi navodili samih proizvajalcev cepiv. Pri tem mislimo zlasti na natančno zdravniško in predhodno analizo zdravstvenega stanja posameznika, odgovorno izvrševanje natančne pojasnilne dolžnosti medicinskega osebja, ki izvaja cepljenje, zlasti glede poteka, možnosti, možnih stranskih učinkov in učinkovitosti cepljenja, posebej in natančno predpisani način ravnanja s cepivom pred cepljenjem in prisotnost zdravnika, ki takoj po cepljenju natančno pregleda posameznika. Uveljavljena praksa cepljenja prepogosto poteka celo kot »drive-in« cepljenje, h kateremu so v dneh pred Božičem intenzivno in vsiljivo pozivali javna oblast in v medijih nastopajoči predstavniki zdravniške stroke. Praksa cepljenja, ki ne ustreza deontologiji, zakonodaji in navodilom za ravnanje, ponuja dobre razloge za utemeljen sum storitve hudega kaznivega dejanja.Neposredno ali posredno siljenje ljudi v cepljenje, še bolj pa morebitna uradna uvedba obveznega cepljenja proti kovidu-19, so v očitnem in hudem nasprotju z mednarodnim pravom, ustavnim redom RS, medicinsko etiko in deontologijo, univerzalno moralo ter občim dobrim prebivalcev naše države.

dr. Tomaž Mastnak, prof. dr. Gregor Radonjič, Srečko Šorli, izr. prof. dr. Andraž Teršek, prof. dr. Boštjan M. Zupančič.26. december 2021

STOLETNI ČESEN letnik 2022, Spravljen za uporabo po 2025

V zahodni Aziji je to vsakdanji dodatek jedem, ki ga ob obedu postrežejo z jogurtom ali kumisom, fermentiranim kameljim ali kobiljim mlekom. Tako pripravljen česen bomo prej okusili, če se odpravimo na pot v Turkmenistan, kjer imajo že pripravljenega inkjer so stiki z gostoljubnimi domačini zagotovljeni. Ko ga pripravimo sami, kar je vsekakor tudi dobra naložba, moramo počakati kar nekaj let, na srečo pa vseeno ne sto.Cele česnove glavice kar se da na tesno naložimo v večji steklen kozarec ( vmes dodaš tudi kakšen posamezen strok, da je kozarec bolj zapolnjen in na vrhu damo plastično mrežico ali leseno palčko ) in jih med tem pozornim opravilom občasno malo posolimo.Zalijemo jih z najmočnejšim domačim kisom. Kozarce dva do tri dni pustimo samo pokrite če ne jih lahko odpre. Nato kozarce zapremo in jih spravimo v klet. Po dveh letih kozarce odpremo in dolijemo manjkajoči kis in zapremo nazaj z novimi pokrovčki.Pred uporabo mora biti česen star vsaj tri leta.Najodličnejši je tako vložen česen šele takrat, ko postane tekočina skoraj črna, stroki pa mehki; po navadi je to po štirih ali petih letih, lahko pa odleži tudi petnajst ali več let .Ko dočakamo ta slovesni čas, česnove glavice vzamemo iz kozarca in stroke olupimo kar sproti pri kosilu; pri zelenjavnih ali mesnih jedeh, vsekakor pa z jogurtom ali kefirjem kot priloga v skodelici. Stoletni česen prav nič ne peče in ga ob dobri gostiji lahko pojemo celo glavico, ampak po njem izdihavamo podobno močne vonje kot po svežem.P.S.Če smo ljubitelji močnih okusov lahko kis, ki ostane uporabimo kot balzamičnega.

Zapis Dario Cortesse

Vabilo k branju knjige “PROTI EPIDEMIJI ENOUMJA”

Zbornik Proti epidemiji enoumja (izšel je v tiskani in brezplačni elektronski različici pri založbi KUD Logos) prinaša kritična besedila, ki se odzivajo na veliko družbeno stisko, v katero nas je pahnil odziv na virus COVID-19. Besedila brez izjeme odstopajo od »uradne zgodbe«, s katero nas dve leti po vsem svetu neumorno posiljuje propaganda, ki bi v svoji prozornosti postajala vedno bolj smešna, če ne bi bila hkrati tudi žalosten spomenik človeške neumnosti, hlapčevske vodljivosti in neskrupulozne pokvarjenosti.

Vljudno vabim k branju knjige “Proti epidemiji enoumja”, zbornika več avtorjev, ki ga je uredil najboljši slovenski filozof Gorazd Kocijančič in je izšel pri založbi Logos, prinaša pa prispevke 17 najuglednejših slovenskih intelektualcev: Gorazd Kocijančič, Tomaž Mastnak, Miklavž Komelj, Urša Zabukovec, Jure Jakob, Branko Gradišnik, Matic Kocijančič, Jure Vuga, Gorazd Korošec, Kristina Bojanović, Milosav Gudović, Matjaž Črnivec, Ivo Kerže, Boris Šinigoj, Tadej Rifel, pater Karel Gržan in Karin Rižner.

V prispevku z naslovom “Kaj je in kaj pomeni »korona preobrazba« in kaj nas čaka po njej?” Gorazd Korošec tako na 75 straneh z različnih ravni analizira, za kaj gre pri vsem tem “korona cirkusu” in ideji “cepljenja” ter kaj nas približno čaka, ko bo cela zadeva čez tri do pet let približno mimo.

Glede na odzive, ki so se že začeli, tudi na najvišji ideološki ravni, najbrž lahko rečemo, da bo ta knjiga ena najpomembnejših knjig tega leta pri nas.

Napoved knjige z razširjenim Uvodnikom Gorazda Kocijančiča z naslovom “Kaj bi storil Sokrat?”, je tule:

http://kud-logos.si/2021/kaj-bi-storil-sokrat/

Tiskana izdaja knjige je izšla 29. novemebra in jo je mogoče naročiti in kupiti tule (cena je 22 €): 

http://kud-logos.si/knjigarna/ 

Prilagam še PDF datoteko cele knjige

Ena Zemlja, eno človeštvo proti 1 %

Kaj pomeni živeti, kaj biti živ? Kaj pomeni živeti dobro, biti dobro? Kaj je znanje, kaj pamet? Kaj je ekologija, kaj ekonomija? Kaj je svoboda, kaj demokracija? Kaj je naša prihodnost?

Današnji čas nas je primoral, da se vračamo k tem osnovnim vprašanjem – čas, ko je možno izumrtje naše vrste, saj trenutni prevladujoč model znanja, ustvarjanja »bogastva« in »predstavniške« demokracije krši planetarne meje, pravice raznolikih vrst, s katerimi si delimo ta planet, kot tudi človekove pravice in svoboščine večine ljudi. Čas, v katerem 1 % upravlja z bogastvom in močjo, s katerim lahko uniči naš planet in naša skupna življenja, brez kakršnekoli odgovornosti ali posledic za svoja dejanja. Iznašli so namreč inovativne načine ustvarjanja iluzij – iluzij o ločenosti človeka od zemlje in 1 % od preostale družbe, kot da ne bi delili skupnih dobrin in skupne prihodnosti.(…)Izgubljamo raznolikost kultur in jezikov in s tem našo domišljijo. Družbeno nasilje in dezintegracija se pojavljata vsepovsod, ekonomska polarizacija in neenakosti pa se poglabljajo. Vse družbe se soočajo s krizo demokracije, medtem ko Veliki denar zlorablja procese predstavniške demokracije in se volitve uporabljajo za razdvajanje ljudi skozi sovraštvo in strah. Pozornost javnosti preusmerjajo stran od pravih vzrokov za negotovost in s tem ljudem preprečujejo, da bi se organizirali in ukrepali za zaščito planeta, za obnovo družb ter si povrnili svojo vlogo v svojih gospodarstvih in demokracijah.

več v Knjigi Ena Zemlja, eno človeštvo proti 1 % indijske fizičarke, filozofinje ter okoljske aktivistke Vandane Shiva, dobitnice alternativne Nobelove nagrade, ki prinaša poglobljeno študijo o (pre)vladujočem ekonomskem sistemu, ki nas je pripeljal na rob izumrtja človeške vrste. Kritiko enoumja in mehanicističnega pogleda na svet, ki nam ga vsiljuje »Veliki denar« (Big Money), podaja skupaj z nauki ekologije. Delo je neprecenljiv prispevek k svetovni razpravi, ki je nujno potrebna – razpravi o krivicah današnje ureditve in o izgradnji nove, trajnostne družbe. Knjiga je poziv vsem ljudem, ki nam je mar za okolje in prihodnost človeštva, da se združimo in zahtevamo povrnitev pravice, da živimo svobodno, mislimo svobodno, dihamo in jemo svobodno.

Naročila na https://www.sanje.si/ena-zemlja-eno-clovestvo-proti-1.html

SMO PRED NEUMNOSTJO RES BREZ OBRAMBE ?

“Neumnost je nevarnejši sovražnik dobrega kot zloba. Lahko je protestirati proti zlu; mogoče ga je izpostaviti in po potrebi preprečiti z uporabo sile. Zlo tudi vedno nosi v sebi zametek lastne subverzije, saj za seboj pušča v ljudeh vsaj občutek nelagodja. Pred neumnostjo pa smo brez obrambe. Niti protesti niti uporaba sile tukaj ne dosežejo ničesar; razlogi naletijo na gluha ušesa; v dejstva, ki so v nasprotju z predsodki, preprosto ni treba verjeti – v takih trenutkih postane neumna oseba celo kritična – in ko so dejstva neizpodbitna, so le odrinjena kot nepomembna, kot naključna.

Pri vsem tem je neumen, v nasprotju z zlonamernim, povsem samozadovoljen in se zlahka razdraži in postane nevaren z napadom. Zato je potrebna večja previdnost kot pri zlonamernem. Nikoli več ne bomo poskušali neumnega človeka prepričati z razlogi, saj je nesmiselno in nevarno.

Če želimo vedeti, kako premagati neumnost, si moramo prizadevati razumeti njeno naravo. Tu je gotovo, da v bistvu ne gre za intelektualno napako, ampak za človeško. Obstajajo ljudje, ki so izjemno okretnega intelekta, a neumni, in drugi, ki so intelektualno precej dolgočasni, a vse prej kot neumni. To odkrijemo na naše presenečenje v posebnih situacijah. Vtis, ki ga človek pridobi, ni toliko, da je neumnost prirojena napaka, ampak da so ljudje v določenih okoliščinah neumni oziroma da dovolijo, da se jim to zgodi. Nadalje ugotavljamo, da ljudje, ki so se izolirali od drugih ali živijo v samoti, to pomanjkljivost manifestirajo manj pogosto kot posamezniki ali skupine ljudi, ki so nagnjeni ali obsojeni k družabnosti. In tako se zdi, da je neumnost morda manj psihološki kot sociološki problem. Je posebna oblika vpliva zgodovinskih okoliščin na človeka, psihološki spremljevalec določenih zunanjih razmer.

Ob natančnejšem opazovanju postane očitno, da vsak močan vzpon moči v javni sferi, pa naj bo to politične ali verske narave, okuži velik del človeštva z neumnostjo. Zdi se celo, da je to tako rekoč sociološko-psihološki zakon. Moč enega potrebuje neumnost drugega. Proces, ki tukaj deluje, ni ta, da posebne človeške sposobnosti, na primer intelekt, nenadoma atrofirajo ali odpovejo. Namesto tega se zdi, da so ljudje pod močnim vplivom naraščajoče moči prikrajšani za svojo notranjo neodvisnost in bolj ali manj zavestno, opustiti vzpostavitev avtonomnega položaja do nastajajočih okoliščin. Dejstvo, da je neumen človek pogosto trmast, nas ne sme zaslepiti pred dejstvom, da ni neodvisen. V pogovoru z njim se tako rekoč začuti, da sploh nimaš opravka z osebo, ampak s slogani, besedami in podobnim, ki so se ga polastili. Je pod urokom, zaslepljen, zlorabljen in zlorabljen v samem svojem bitju. Ko bo tako neumno orodje, bo neumna oseba sposobna tudi kakršnega koli zla in hkrati ne bo mogla videti, da je zlo. Tu se skriva nevarnost diabolične zlorabe, saj lahko to enkrat za vselej uniči človeka. V pogovoru z njim se tako rekoč začuti, da sploh nimaš opravka z osebo, ampak s slogani, besedami in podobnim, ki so se ga polastili. Je pod urokom, zaslepljen, zlorabljen in zlorabljen v samem svojem bitju. Ko bo tako neumno orodje, bo neumna oseba sposobna tudi kakršnega koli zla in hkrati ne bo mogla videti, da je zlo. Tu se skriva nevarnost diabolične zlorabe, saj lahko to enkrat za vselej uniči človeka. V pogovoru z njim se tako rekoč začuti, da sploh nimaš opravka z osebo, ampak s slogani, besedami in podobnim, ki so se ga polastili. Je pod urokom, zaslepljen, zlorabljen in zlorabljen v samem svojem bitju. Ko bo tako neumno orodje, bo neumna oseba sposobna tudi kakršnega koli zla in hkrati ne bo mogla videti, da je zlo. Tu se skriva nevarnost diabolične zlorabe, saj lahko to enkrat za vselej uniči človeka. Neumen bo tudi sposoben kakršnega koli zla in hkrati nesposoben videti, da je zlo. Tu se skriva nevarnost diabolične zlorabe, saj lahko to enkrat za vselej uniči človeka.

Vendar na tej točki postane povsem jasno, da lahko le dejanje osvoboditve, ne pouk, premaga neumnost. Tu se moramo sprijazniti z dejstvom, da je v večini primerov pristna notranja osvoboditev mogoča šele, ko jo sprocesira zunanja osvoboditev pred njo.

Do takrat moramo opustiti vse poskuse, da bi neumno osebo prepričali. To stanje pojasnjuje, zakaj so v takih okoliščinah zaman naši poskusi, da bi izvedeli, kaj v resnici mislijo ‘ljudi’ in zakaj je v teh okoliščinah to vprašanje tako nepomembno za človeka, ki razmišlja in deluje odgovorno. Beseda Svetega pisma, da je strah pred Bogom začetek modrosti, izjavlja, da je notranja osvoboditev ljudi, da bi živeli odgovorno življenje pred Bogom, edini pravi način za premagovanje neumnosti.»Vendar te misli o neumnosti ponujajo tudi tolažbo, saj nam popolnoma prepovedujejo, da bi večino ljudi v vseh okoliščinah imeli za neumne. Res bo odvisno od tega, ali oblastniki pričakujejo več od neumnosti ljudi kot od njihove notranje neodvisnosti in modrosti.”

-Dietrich Bonhoeffer, from ‘After Ten Years’ in Letters and Papers from Prison (Dietrich Bonhoeffer Works/English, vol. 8)

Tekst je povzetek tem, napisanega trem prijateljem in sodelavcem v zaroti proti Hitlerju...

https://jessicar.substack.com/p/bonhoeffer-on-stupidity

KAKO PREŽIVETI TOTALITARIZAM – Dr Mattias Desmet

Dr. Mattias Desmet je profesor klinične psihologije, ki je podrobno pojasnil, kakšna je razlika med klasično diktaturo in totalitarnim sistemom. Iz tega vidimo, da drsimo globoko v totalitarni sistem, katerega značilnost so hipnotizirane množice, ki so padle v hipnozo, ko jih je oblast do kosti prestrašila in jim potem ponudila trivialno rešitev problema, s katero se v odsotnosti strahu ne bi strinjali. Pojasni, kaj se zgodi, ko v totalitarnem sistemu opozicija utihne, in kako oblast postane zverinska, tako da s pomočjo hipnotiziranih množic izvaja nepredstavljive zločine. V takem času je še posebej pomembno, da se oglašajo disidenti, ki sicer ne morejo preprečiti hipnotiziranja množic, pač pa lahko odločilno pripomorejo k temu, da se hipnoza ne poglobi.

  • 30% ljudi je v totalitarnem sistemu globoko hipnotiziranih
  • 40% ljudi pasivno sledi hipnotizirani množici
  • 30% ljudi poskuša kaj narediti, kaj reči… Ta skupina je zelo heterogena, a če bi se ti ljudje uspeli povezati in najti skupni imenovalec, bi bilo hipnoze množic v hipu konec.

Zelo dobrodošlo sporočilo kliničnega psihologa, ki ne vidi svoje naloge v tem, da pomaga neprilagojenim posameznikom, da postali konformni s hipnotizirano množico, kot smo lahko nedavno slišali govoriti znanega domačega kliničnega psihologa. Sam vidi svojo nalogo v osveščanju množic in v podpori tistih, ki postavljajo kritična vprašanja, ki so v totalitarizmu nezaželena, na njihove avtorje pa totalitarna oblast naščuva enoumno hipnotizirano množico.

“HRANA JE POSTALA SINONIM ZA VARNOST V ČASU VEDNO VEČJE NEGOTOVOSTI.” intervju za revijo 5D

To, kar zadnje leto doživljamo, se je intenzivno nakazovalo že leta pred trenutno kulminacijo. Leta navideznega miru in obilja v zahodnem svetu so nas zasanjala do te mere, da nismo bili sposobni videti širšega aspekta. Manipulacije, zlaganost in korupcija na vseh področjih bivanja od ekonomije, medicine do zgodovine itd. so bile prisotne včasih domala v isti meri kot danes. Tako živimo v dogovorjeni resničnosti z lovkami očitno na vseh področjih (znanstvena paradigma, farmacija, zdravstvo, ekonomija, ekologija, kjer se resnica vztrajno izkrivlja glede na interese vladajočih). Smo v sistemu, ki že tisočletja temelji na izkoriščanju civilizacije, čeprav je sam izpet, prazen, izčrpan, civilizacija pa v zatonu.
Da bi razumeli trenutno dogajanje na planetu, je pomembno privzeti, da se našo civilizacijo dejansko upravlja mimo mehanizmov upravljanja na nivoju države tj. vlade, parlamenta, različnih ustanov.

Če naštejemo le nekaj takih mehanizmov upravljanja:
prikrivanje prave zgodovine,
načrtno netenje vojn in gospodarskih kriz,
– nadzor nad naravnimi resursi in hrano, znanjem ter informacijami (mediji so zelo močen mehanizem nadzora in upravljanja s prognoziranjem in usmerjanjem dogodkov),
– vzpostavitev dogmatičnih sistemov zastraševanja,
– monoteistične religije,
– spodbujanje razrasta ideologij za razdvajanje ljudi (npr. ideološke politične stranke. Mehanizem vsake ideologije je naslednji: deli in vladaj, deli in obvladuj),
– indoktrinacija skozi šolske sisteme,
– kreditno-finančni sistem s prefinjeno in prikrito obliko suženjstva.
mehanizem genocida: alkohol, cigarete, droga, gensko spremenjena hrana in hrana proizvedena z FFS ter farmacija,

Razlog za stanje družbe je zgolj v skladnosti naše stopnje kvalitetne vključenosti vanjo. Torej tu ni dvoma, privzemimo preskrbljenost z zdravo hrano, vodo … v lastno pristojnost kot priložnost povezovanja pravih stvari, pravih ljudi, na pravem mestu in ob pravem času.
Največja zmaga, ki jo lahko dosežemo, je, da premagamo SEBE, lastno inertnost, obotavljivost, neodločnost in strah, za resnični napredek v iskrenem sprejemanju sebe kot tudi sveta, v katerem smo, vključno z vsemi packami.


Vabljeni na branje 4. številke revije 5D, ki je pravkar izšla. V njej je na 27. strani tudi moj članek z naslovom: “HRANA JE POSTALA SINONIM ZA VARNOST V ČASU VEDNO VEČJE NEGOTOVOSTI”.  SCAN članka tudi v priponki

Revijo si lahko preko spletne strani (https://www.cajtng.net/…/revija-5d-004-veleprodaja-30-kom/) brezplačno naložitev v PDF formatu, ali pa jo kupite v fizični obliki:

Samooskrbni dan ob Svetovnem dnevu lokalizacije 11.6.na tržnici v Stražišču

Svetovni dan lokalizacije ali WLD (20. junij 2021) je proslavljanje nastajajočega svetovnega gibanja za lokalizacijo, ki si prizadeva obnoviti pripadnost skupnosti in ljudem in okolju prijazne ekonomije, s poudarkom na lokalnih prehranskih verigah.

V letu 2021 med 15. majem in 20. junijem se bo po vsem svetu odvila vrsta dogodkov v živo in na spletu. Sodeluje 25 držav na 6 kontinentih. V Sloveniji  bomo na zemljevid dneva lokalizacije vpisali dogodek na tržnici v Stražišču, ki ga organiziramo v sestavi  Društvo Sončni grič,  Društvo Ognjič,  Društvo Sorško polje in  Konzorcij za samooskrbo Slovenije
 

Poleg klasičnega programa Stražiške tržnice in Skupinskega naročanja hrane OSKRBOVALNICA Posvoji kmeta bosta tokrat gostovali ekipa Nakupujmo skupaj, ki bo z ponudbo Zadruge Zemlja in Morje obogatila običajno ponudbo z morskimi sadeži in ekološkim primorskim refoškom.

Zvrstila pa se bodo naslednja predavanja

1.SAMOMOOSKRBA ZA PREHRANSKO IN ZDRAVSTVENO VARNOST TER NACIONALNO SUVERENOST   od 16. do 17,45. ure   predavanje Marjana Kogelnika

Zakaj lokalna Samooskrba? Zakaj raje ne uvažamo hrane in proizvajamo kaj drugega? Kako do prehranske samooskrbe? Skupnostno podprto kmetijstvo odgovor na uničujoče globalistične trende, ki izziv lokalne samooskrbe rešuje z neposredno prodajo znanim naročnikom. Predstavitev koncepta Oskrbovalnica Posvojite kmeta – Skupinsko naročanje hrane

2. KRATKA PREDSTAVITEV WORLD LOCALIZATION DAY – SVETOVNI DAN LOKALNIH EKONOMIJ (20. junij 2021)  Marjana Kos      https://youtu.be/MpNcSxfuecU

Dogajanje v tednu od 14.-20. junija je posvečeno nastajajočemu svetovnemu gibanju, ki si prizadeva obnoviti lokalne skupnosti ter ljudem in okolju prijazne ekonomije, s poudarkom na lokalnih prehranskih verigah.

Marjana Kos, Local Futures

https://www.localfutures.org/

https://worldlocalizationday.org/

3. KAKO ČIM PREJ DOSEČI CELOSTNO SAMOOSKRBO? ob 18. uri            predavanje Sanje Lončar                (3. priponka)

Velike težave globalnega sveta lahko v veliki meri rešimo lokalno. Kaj lahko storimo za večjo prehransko samooskrbo v času ko živila postajajo vse dražja? Kako s povezovanjem, medgeneracijskim sodelovanjem in sobivanjem rešimo številne izzive današnjega časa. Kako izboljšamo svojo zdravstveno samooskrbo v luči pandemije, ki ji še ni videti konca. 

STRAŽIŠKA TRŽNICA                       

 Poleg klasičnega programa Stražiške tržnice se bodo od 17 ure do 19 ure na predstavitveni stojnici predstavili pridelki in izdelki zadruge Zemlja in Morje ter na ta način obogatili običajno ponudbo.

Kot spremljevalni program pri rednem prevzemu naročenih izdelkov v okviru skupnostnih nakupov bo predstavljeno delovanje Konzorcija za Samooskrbo Slovenije.

             

Tokrat bosta z nami ekipa projekta Nakupujmo skupaj in Zadruga zemlja in morje s ponudbo češenj, školjk, sardel, eko vina s primorske in še kaj zanimivega se bo našlo na njihovi stojnici    

Silva Keršmanc nas bo pocrkljala z jagodami

EKO kmetija Piškur  je ponudbo EKO špargljev obogatila z jagodami

Kmetija Pr`Jeprškmu  bo ponudila šparglje s Sorškega polja

Na tržnico se vračajo izdelki iz kozjega mleka

Na stojnici Amaranta bo prisotna Fanči Perdih, ki vam bo svetovala o posevkih za sadike in vrt, ter odgovarjala na vprašanja povezana z vrtom in sejanjem poljščin

Na stojnici Amaranta boste lahko kupili sadike paradižnika, kumar, paprike, jajčevcev, kapusnic, solat, …           https://www.amarant.si/narocilo-eko-sadik

Eko kmetija Pavlič ima na zalogi še nekaj odličnih jabolk topaz in opal ter jabolčni čips in suho sadje, ponudbo pa je dopolnil še z Renskim rizlingom in Bizeljčanom

Naročene suhe fige, kivije, slive, kakije, jabolka in hruške,  Eko kmetija Marima, boste prejeli po pošti.