RAZLIKA MED HLADNO TOČENIM IN SEGREVANIM MEDOM

RAZLIKA MED HLADNO TOČENIM IN SEGREVANIM MEDOM
“Mnoge zanima, kakšna je razlika med hladno točenim in segrevanim medom. Da vam lahko odgovorim na to vprašanje, moram začeti pri prvi fazi točenja medu.
Pri Čebelarstvu Ferenčak ob končani čebelji paši iz panjev poberemo satovje z voščenimi pokrovci pokritim zrelim medom. Čebele nežno ometemo iz satov in jih vrnemo v panj. V čistih plastičnih zabojih satovje pripeljemo domov v našo medarno (prostor, ki je opremljen za točenje po HACCP sistemu). Satovje nato odkrijemo s posebnimi vilicami in
damo v točilo, kjer s centrifugalno silo med spravimo iz satja. Med precedimo, da ne vsebuje odlomljenih voščenih delcev, saj ti nimajo v medu kaj iskati. Takšen med se natoči v sode, počaka nekaj dni, da se zbistri in nato se natoči določena kvota medu v kozarce – to je hladno točen med (večina teh medov je še lepo mazljivih in še niso povsem kristalizirani, nekateri pa tudi že kristalizirajo).
Zakaj čebelarji del medu segrevajo?
Vsak pravi med kristalizira. Čebelarji segrevamo med iz več razlogov:
– s tekočim medom lažje operiramo, ko ga iz velikih sodov točimo v kozarce; če med ne
bi bil tekoč, bi ga morali z žlico lepo počasi nadevati v kozarce;
– med je lepšega videza;
– potrošniki imajo v večini raje tekoč med.
Študije so dokazale, da medu ne uničujemo, če ga segrevamo do 40 °C, saj tudi v panju
povprečna temperatura niha nekje med 33°c in 37 °C. Ob takšnem segrevanju se med čez nekaj časa ponovno homogeno v celotnem kozarcu strdi in to je lep znak, da med ni bil pregret/poškodovan.
Pri Čebelarstvu Ferenčak zelo pazimo, da temperatura gretja medu nikoli ne preseže 40 °C. Svojim strankam toplo priporočamo izbiro hladno točenega medu, saj gre le ta
praktično iz panja v kozarec brez kakršne koli termične obdelave in takšen je brez kakršnih koli izgub zagotovo najboljši. Konec koncev ne pravimo brez razloga medu tudi
strd.
Upam, da vam bo moja kratka in poenostavljena razlaga v pomoč pri vaši izbiri.”
V imenu Čebelarstva Ferenčak,
Rok Ferenčak
 
Pridružite se
Skupinskemu naročanju meda in čebeljih izdelkov čebelarstva Ferenčak iz Brežic z dostavo 24.4.2020 v LJUBLJANI
 
Vabljeni tudi k
Skupinskemu naročanju bio sira Čadrg iz surovega mleka, albuminske skute in sira za peko s kmetije “Pr Križarju” iz Čadrga
Več o  medu  v knjigi
Domači med kot hrana in zdravil  –  Mojca Vozel

 

 
 

Z Ebnerjevim kalilnikom do večje kalivosti, hitrejše rasti, vitalnejših in odpornejših rastlin

 
Z Ebnerjevim kalilnikom do večje kalivosti, hitrejše rasti, vitalnejših in odpornejših rastlin

 

Dedne značilnosti, ki so jih semena izgubila v teku evolucije z vzgojo ali degeneracijo je mogoče znova omogočiti. Genetske informacije, ki so bile zaprte v okviru razvoja, postanejo s kaljenjem v kontroliranem homogenem elektrostatičnem polju z novo generacijo zopet aktivne.

A ne samo to. Tudi kalivost in rast se spodbudi v električnem polju. Aktiviran pragen rastlin kaže značilnosti prednikov, kot na primer prakoruze, ki jo denimo še vedno skozi vso obdobje kmetijstva v izvirni obliki prisotna v naravi v Peruju. Pridelek koruze na polju v vasi Pobrež, sicer iz belega semena, je bil pred leti neverjetno raznobarvnih kombinacij. Siva, rdeče progasta, bela, rumena, temno rdeča in tudi nekaj črnih semen je bilo vmes. Dokaz, da je kaljenje v kalilniku uspelo. Pra-koruza je bila namreč črne barve, ki je v Mehiki najbolj cenjena vrsta, saj ima v sebi največ fito in ostalih hranilnih vrednosti ter je bolj odporna na škodljivce. Ta izpod kalilnika ima več storžev – do sedem na steblo (povprečno 3 do 4) in tudi sama rastlina je bila nadpovprečno visoka.

Kot taka se lahko uporabi za križanja s posevki, da bi se nadomestile izgube na degenerativnih genski ravni zaradi povečanja stopnje kalitev in hitrosti rasti. Guido Ebner, biolog iz Švice, je zapisal v svoj patent za kalilnik: »Kalilnik se na primer lahko uporabi za razvoj rastline, ki se kali v nezadostno svetlobnih pogojih. S tem se omogoči setev v prej biološko začrtanih mejah, tako so v kratki rastni sezoni rastline lahko primerne za uporabo.«

Ebnerjev kalilnik dokazuje, da bi bila pot obujanja spomina avtohtonih semen za človeka in naravo veliko uporabnejša kot nevarni eksperimenti z gensko manipulacijo.

Guido Ebner je dokazal, da se v semenu sleherne rastline skriva ogromno informacij, ki so se nabirale skozi stoletja in tisočletja. Nekatere so se med evolucijo zaprle, vendar so še vedno prisotne in jih je mogoče obuditi. S kaljenjem v nadzorovanem homogenem elektrostatičnem polju postanejo te informacije znova dejavne, rastline pa zmorejo uporabiti svoj »praspomin«.

Guido Ebner in Heinz Schürch, sta kot raziskovalca laboratorija Ciba (zdaj Novartis) že desetletja nazaj raziskovala vpliv električnega polja – polje visoke voltaže in brez pretoka toka, na semena rastlin in ribja jajčeca. Nepričakovani rezultati so ju presenetili. Iz ribjega jajčeca sta recimo razvila lososa, ki je sicer izumrl že pred 130 leti. Očitno sta povzročila “obuditev” genskega spomina. Podjetje Ciba je zadevo patentiralo, raziskovanje pa so ustavili. Ta semena so bila enostavno rečeno – predobra. Niso potrebovala kemije, torej tržno nezanimiva. Tudi rezultati so poniknili in malokdo je sploh vedel za njih. Ebner in Schürch beležita med drugim tudi naslednje: Večje število storžev na rastlino koruze (3-6 kosov, namesto enega ali dveh), kompaktno rast v primerjavi s standardno (široki listi, debelo steblo).

V patentih za Ebnerja za visokonapetostni kalilnik so osnovni tehnični podatki sledeči:

-Delovna napetost med ploščama se giblje od 0 do 12 000 V. Razdalja med plošćama od 1 do 50 cm.
-Delovni razpon električnega polja od 10 V/cm do 3000 V/cm
-Biološko zanimivi razpon 500V/cm – do 1500 V/cm
-Posebno zanimivo območje 500V/cm- 1000V/cm

Iz patentov sledi, da je optimalna jakost, oziroma največkrat uporabljena in preučevana jakost električnoga polja 750 V/cm (za semena)
Električna jakost ima preprosto formulo E=U/d (napetost/razdalja med ploščama)
750 V = 1500V/2cm=3000V/4cm=7500V/10cm=10500V/14cm
+ napetost je na spodnji plošči, na kateri je seme oz material.

Patenti pa pravzaprav zelo malo opisujejo tretiranje semena, bolj ribje ikre in celo vrsto bakterij, tretirati pa je možno vse razne rastlinske dele in različna jajčeca. Zanimivo bi bilo tretirati tudi kurja jajca . Napetostne plošče bi najbolje bilo vgraditi v valilnik.

ČAS TRETIRANJA: 2 do 8 dni za kaleča semena, 1 do 180 dni za spore praporti.
Opisujejo, da so semena osvetljevali z umetno svetlobo, in sicer 12 ur dnevno.
Idealno bi bilo, če bi zgornja plošča bila svetlobno prepustna, iz npr iz polikarbonata, ki bi spodaj imela kovinsko mrežo. In bi kalilnik dobil dnevno svetlobo.
Razdalja med ploščami bi se morala prilagajati, prav tako pa napetost, bi bilo lepo če se da nastavljati.

Letos znova zastavljamo eksperimentalno delo z Ebnerjevim kalilnikom.
Nazadnje, ko smo kalili fižol za kmeta, ki je vključen v našem Skupinskem naročanju živil je fižol zacvetel dva tedna prej kot primerjalni, ki ni bil tretiran v elektrostatičnem polju omenjenega kalilnika.
Delo posvečam prekmalu preminulemu prijatelju Martinu Kozjeku, ki je sodeloval v pionirskem razvoju kalilnika in čigarsnji kalilnik tudi uporabljam.

Vsa čast kolega

Kdor se želi pridružiti eksperimentiranju, je vabljen , da si preko spodnje povezave zagotovi lasten napajalnik in elektrode ali zgolj napajalnik, v kolikor bi si kot domač mojster slednje uspel sam izdelati.

Skupinsko naročanje za napajalnik Ebnerjevega kalilnika in elektrode

 

Nekaj člankov in prispevkov

RASTLINE IN ELEKTROMAGNETIZEM

James Lee Scribner, inženir elektronike iz Greenvillea, South Carolina, ZDA je trideset let eksperimentiral z elektromagnetnim obsevanjem različnih vrst rastlinskih semen. Aluminijasti lonec, poln zemlje s semeni, je priključil na posebne elektrode in na ta način vplival na semena rastlin. Fižol je zrasel na nenormalnih 6,5 metrov višine in ena sama rastlina je dala 77 litrov plodov.
Na osnovi Scribnerjevih poskusov je Italijan Bindo Riccioni razvil postopek za električno prepariranje semen. Naprava, ki preparira 5 ton semen na dan, spušča semena med kondenzatorskimi ploščami. Tako preparirana semena so dajala do 37 odstotkov večji pridelek. V Rusiji so dosegli s podobno tehnologijo sledeče rezultate: pridelek zelene koruzne mase se je povečal za 15 do 20 odstotkov, ječmena in ovsa za 10 do 15 odstotkov, graha za 13 odstotkov in ajde za 8 do 10 odstotkov.

Iz Knjige Skrivnostno življenje rastlin

Do electrostatic fields influence organisms

 

ZEMLJENJE (med spanjem) je za naše telo enako pomembno, kot zdrava prehrana, dovolj tekočine in redna fizična aktivnost.

Večinoma se ne zavedamo, da smo bili skupaj z zemljo v celoti razviti že skozi tisočletja.

Pravzaprav vse naše sestavine izvirajo iz nje in se vračajo k njej. Brez izjeme.

Razvili smo se kot bioelektrična bitja in smo kot takšni tudi ‘ožičeni’.

Naš živčni sistem, naše mišice, srce, možgani delujejo na električne signale.

Zemlja je baterija, Med Zemljo in ionosfero se pod vplivom ionizacije višjih plasti atmosfere poraja električna napetost, ki jo aktivno vzbuja okoli tisoč hkratnih razelektritev strel po vsem svetu, ki izpuščajo sončno energijo iz ionosfere v zemljo.

To daje zemlji negativno napetost, ki jo doživljamo kot brez napetosti, ničelno napetost.

Čudež: Ko dobesedno stopimo v stik z zemljo, bosi ali z ozemljitveno ploščo, odejo ali preprogo, lastno napetostjo, skupaj z napetostjo, ki jo absorbiramo z vsemi vrstami elektrosmoga okoli nas (G4, G5, Dect telefon, WiFi, ožičenje doma, električni aparati, …) se takoj nevtralizira.

 

Naša lahko izmerljiva telesna napetost postane skoraj nič, ko se dotaknemo zemlje.

To je za naš sistem zelo koristno.

Za vaše telo je enako pomembno, kot da se zdravo prehranjujete, pijete dovolj in redno telovadite.

Vaša odpornost se nenehno krepi, ker je vaš imunski sistem zaradi napetosti v telesu manj obremenjen z reševanjem vnetja v vaših celicah.

Vaš spanec postane globlji in bolj zdravilni.

Bolje okrevate po bolezni, operacijah ali naporih (tudi šport)

Oksidativni stres, zaradi katerega hitreje ostariš, se zmanjša.

Vaš hormonski sistem postaja iz dneva v dan bolj uravnotežen.

Vaša kri bolje teče skozi “enakomernejšo” površinsko napetost in lahko bolje prinese hranila, kisik in zdravilstvo v vaše telo.

Če spite ponoči na ozemljitveni plošči, podlogi ipd. dosežete enak učinek na svoje zdravje kot hoja bosi zunaj skoraj 3000 ur na leto. Super, kajne?

Vse to boste hitro opazili. Počutili se boste bolj spočiti, bolj vitalni in videz postane bolj svež.

ZAKAJ OZEMLJEVANJE MED SPANJEM ?

ker je to čas aktivne regeneracije telesa. Seveda pod pogoji, ki smo jih že nekajkrat omenili:

1. Ugotoviti, katerim sevanjem smo izpostavljeni med spanjem in njihovo intenziteto, Ter jih zmanjšati, ko je to potrebno.

2. Poskrbeti, da se povežemo na čist vir ozemljitve.

Med spanjem se telo vedno do določene mere, več ali manj poti, tako, da že tu nastaja el. prevodnost, seveda ob uporabi naravnih materialov.

Ozemljevanje med spanjem lahko koristi, ni pa to popolno nadomestilo za skrajšan počitek. Čudo enih procesov poteka med štirimi fazami spanja. To je aktivna regeneracija, ki zahteva svoj čas. Nujno potreben čas spanja je od posameznika do posameznika različen. Za odrasle 6 ur najmanj.

Nujno se je pa priklopit direkt v zemljo. Ozemljitev preko el. omrežja s sabo nosi EMS polja (t.i. jump conduction) zaradi izmeničnega toka (50 hz) kar pa ne vpliva dobro na zdravje mitohondrijev, ki nihajo na 100 hz zato pride do resonance, poleg tega mora biti kabel za ozemljitev oplaščen, da na poti ne pobere elektromagnetnega sevanja iz okolice (mobilna telefonija). To je prva stvar, ki jo je potrebno upoštevati pri tovrstnem pasivnem zemljenju. Druga pa je intenziteta sevalne obremenitve prostora, ki jo je treba čim bolj omejiti. Ko se v prostoru ozemljimo, skozi nas teče električni potencial prostora, kar negativno vpliva na biokemične procese v telesu. Brez upoštevanja teh dejavnikov se v prostoru ni pametno zemljiti.

Ni težko ugotoviti, zakaj tisti, ki tržijo tovrstne pripomočke tega ne omenjajo

Tekst sestavljen iz komentarjev Marko Kovač, Srečko Berce

Nova era spanja z OZEMLJITVENO rjuho Terrasleep
 

Dodatno gradivo

Povzetek predavanja: SAMOZDRAVLJENJE prek stika z energijo ZEMLJE

 

Zemljenje ali Stik človeka in zemeljskih tal ter posledice pomanjkanje stika z Zemljo

 

ENO NAJVEČJIH MEDICINSKIH ODKRITIJ – NARAVNO STANJE ČLOVEKA JE OZEMLJENO STANJE; Posnetek pogovora o Posledicah Pomankanja stika z Zemljo in vzrokih za zdravstvene težave iz oddaje Klepet ob kavi na TV3

 

Elektrokultura sobnih RASTLIN – Nedvomen dokaz učinka Ozemljevanja tudi na vitalnosti rastlin

 

Uglasitev na naravne elemente in cikle pomembnejše kot kdajkoli

 

Lastna pridelava živil ne le za samooskrbo pač pa za OZEMLJEVANJE oz. SAMOZDRAVLJENJE prek stika z energijo Zemlje

 

Corona virus, 5G, nalezljive bolezni in cepljenje v novi perspektivi

Klic, bakterij in virusov se ne moremo nalesti – ZAKAJ PRAVZAPRAV ZBOLIMO

 

“…Pasteur je pred 150 leti domneval, da so pri bolnih za bolezen odgovorne bakterije, glivice in ostali mikroorganizmi, ker so bile v času bolezni prisotne v telesu. Težavo mu je povzročalo bolezensko stanje kjer niso bile prisotne.

Zato je domneval še dlje in si teoretično domislil VIRUS, ki ga zaradi njegove majhnosti ni mogel odkriti ter trdil, da ta povzroča bolezen, kar splošna in alternativna medicina trdita (kljub temu, da ga tudi danes še nihče ni odkril) še dandanes v korist matrice v kateri živimo-matrica laži in ustrahovanja- na vseh področjih (politika, šolstvo, religija, zgodovina, medicina, bančni sistem, mediji….) . Po dr. Hamer-jevem odkritju Svete medicine (Germanische heilkunde) se ve, da so tako imenovane bolezni dejansko smiselni naravni ozdravitveni procesi. Virusov ni (tudi kemičnih-umetnih ne). Pika. Zatorej tudi ni bolezni, ki bi jih povzročali virusi in strah pred tem je odvečen, nesmiseln. Strah žal povzroča individualne stresne konlliktne situacije, ki se, ko jih predelamo izrazijo z simptomatiko “bolezni” (začaran krog).
Zatorej tudi nalezljivih bolezni ni. Smo se že kdaj vprašali, kako je to možno, da lahko en virus povzroči toliko različnih simptomov, ki jih medicina meče v isti koš? Ni možno. Je pa priročno okrivit nekoga drugega. Po 4.naravnem zakonu so mikrobi (glivice, bakterije…) kirurgi našega telesa. Vedno nastopijo samo v ozdravitveni fazi z nalogo optimatizacije (hitrega okrevanja), pri organih, ki so razviti iz endoderma in mezoderma. Pri enih razkrajajo(tuberkuloza) pri drugih pa dograjujejo(s pomočjo vnetja) kar se je v konfliktni fazi razgradilo. Pri organih razvitih iz ektoderma (zunanja koža, bronhiji, nosna sluznica, grlo, žolčni prehodi, maternično ustje, funkcionalne okvare, otroška paraliza…) mikrobi več niso potrebni (evolutivni razvoj telesa in zemlje).

Za vse ozdravitvene procese. kjer so vključeni zgoraj našteti si je Pasteur, ker ni našel mikrobe in z njim medicina, domislil nalezljive viruse. Veste, če žival zapreš in jo s tem prisiliš živeti proti njeni biološki kodi, bo ta žival zbolela. To je dokazano z masovno vzrejo. Isto se zgodi z ljudmi.

 

Kitajsko mesto Vuhan je pod karanteno zaradi “koronavirusa”.

Vuhan so celotno prekrili s 5G tehnologijo, ki je imenovan tudi kot internet stvari. Vse kar kupiš, kamor greš, kaj poješ…..je pod kontrolo. Torej ELEKTRONSKI ZAPOR. Podobno se je zgodilo pri indijancih in ošpicah. Takrat, ko so prišli belci so zboleli samo odrasli indijanci, otroci ne? Ošpice so ozdravitvena faza kombinacije ločitvenega konflikta in nekaj mi smrdi. Odraslim indijancem je ta situacija vdora belcev zasmrdela in hoteli so biti ločeni od njih, ki so jim oropali deželo. Odrasli indijanci so zaznali nevarnost, ki jim preti z belci. Otroci tega niso doživljali na ta način. Niso razumeli nevarnosti. Ali je možno, da skozi svetovni nadzor preko 5G-ja odrasli razvijejo specifične konflikte, otroci pa ne?

Povzetek: Korona virus je laž. Do danes ni dokazan niti en virus. Da so mikrobi povzročitelji bolezni je tudi do danes nedokazana in naivna trditev. Nedokazana trditev je s tem tudi imunski sistem in trditev, da nas lahko varuje pred boleznimi. Torej je tudi cepljenje velika laž. Laž je tudi, da so virusi razviti v kemičnih laboratorijih kot orožje. Je pa res, da je cepljenje zastrupitev. Dejstvo pa je, da mati narava ne potrebuje nobenega cepljenja. Narava ne dela napak. Šolska medicina pa ogromne…….”

 

Vir teksta brez povezav: spodnji video

 

 

 

 

Prihodnost, ki si jo želimo, bomo dobili samo, če imamo vizijo o njej

Smo v sistemu, ki že tisočletja temelji na izkoriščanju civilizacije, čeprav je sam izpet, prazen, izčrpan, civilizacija pa v zatonu.
Sistema ne uspemo spremeniti, saj se vedno spoprijemamo le z njegovimi simptomi, posledično pa so naši odzivi razdrobljeni in neučinkoviti.
Kaj ukreniti?
Sistem lahko spremenimo samo, če spremenimo naše skupno stanje zavesti.
Se kdaj vprašate, katere so vaše najbolj osnovne vrednote, kaj je vaš smisel in namen in kakšne so vaše vizije? Ob odsotnosti teh vprašanj ostanemo omejeni na ponavljanje vedno enih in istih privzetih postopkov: pristajamo, da ostaja osnovno gibalo, ki nas vodi naprej inercija, ne pa nove zamisli.
Kdo so krivci za neaktivno stanje zavesti? Se lahko priučimo medsebojnega sodelovanja? Se tu skriva izvor vseh naših težav?
Predavatelj nam bo podal analizo stanja v družbi in možne rešitve.
Vstop je prost. Zaželjeni prostovoljni prispevki

SPOMNIMO SE PRVINSKIH OKUSOV

Oskrba z agrumi, suhimi figami, solato, mandlji in verjetno kmalu še z prenekaterimi drugimi morskimi specialitetami z Jadranskih otokov nam obuja spomin na tiste originalne, nepotvorjene in prvinske okuse sadja in zelenjave iz časa, ko živilsko – kmetijska in predelovalna industrija še ni uspela povsem likvidirati naravne hrane.

 

Mandarine, pomaranče, limone, kivi, grenivke … zaradi vpliva mediteranskega podnebja in velike oddaljenosti od kopna rastejo na otokih v posebnih klimatskih razmerah. Zaradi pomanjkanje padavin, močne izpostavljenosti soncu in vetrovom, rastline niso podvržene boleznim in škodljivcem in se lahko ubranijo pred njimi po naravni poti brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
Ti citrusi se za razliko od drugih razlikujejo po močni koncentraciji sokov in vonju ploda, imajo tanko lupino, mandarine pa so brez koščic. So v različnih fazah zrelosti, zato imajo daljši rok uporabe, če so primerno skladiščeni.
Trenutno je v teku Skupinsko naročanje za dostavo Mavčiče 28.2.2020 . Link do naročilnice je TUKAJ
Vabljeni pa seveda tudi k

Zanimivosti o izvoru sadja in zelenjave

Avtohtona vrsta je vrsta organizma, katere prisotnost na določenem geografskem območju (npr. na ozemlju države) je zgolj rezultat naravnih procesov. Pravimo, da je vrsta za to območje avtohtona, v uporabi pa so tudi izrazi samonikla, domorodna oz. domača vrsta. Pojem ne implicira, da je vrsta nastala na točno tem območju; areali vrst so se skozi Zemljino geološko zgodovino spreminjali zaradi sprememb podnebja ipd., intenzivno se je to dogajalo na primer med zadnjo ledeno dobo. Pomeni zgolj, da prisotnost vrste na območju ni zgolj posledica človekovega vpliva. Če je vrsto na neko območje vnesel človek, je za to območje alohtona.

 

Soroden, a ožji pojem je endemit, ki označuje vrsto, avtohtono na ozko zamejenem območju.

Ste kdaj pomislili na to, od kdaj poznamo posamezne vrste sadja ter zelenjave in od kod so prišle v naše kraje? Preberite nekaj zanimivosti.

Tako o izvoru zelenjavnih vrst in sadja npr. Marelice

Marelice so koščičasto sadje, ki je najprej raslo samo na Kitajskem. Arabci, ki so trgovali s Kitajci, so sadež prinesli v Sredozemlje in naprej v Evropo. Fižol

 

Fižol se nam zdi normalna, vsakdanja hrana. Pa vendar ga v Evropi dolgo nismo poznali. Stročji fižol, ki danes raste na skoraj vsakem vrtu, pa je k nam prišel šele po odkritju Amerike.

 

Korenček

To najbolj vsakdanje živilo v vsaki kuhinji spada med peteršilje in je k nam prišlo – ne boste verjeli – iz Afganistana in okoliških dežel. K nam so ga prinesli arabski trgovci, ki v Evropo niso prinašali samo svile in drugih dragocenosti iz daljnih dežel, temveč tudi številne začimbe.

 

Češnje

Prvotna domovina češenj je Daljni vzhod, od koder so se razširile tudi v Severno Ameriko. Češnja še danes velja za značilno japonsko drevo. K nam je prišla po svilni poti s Kitajske. Morda niste vedeli – češnje so v sorodu s slivami.

 

Kumare

Kumare spadajo med buče in so najstarejša vrsta zelenjave, kar jih poznamo. Prvi zapisi o njih prihajajo s Himalaje in severnih predelov Bengalskega zaliva. So idealna dietna in poletna hrana, ker vsebujejo ogromno vode in malo kalorij.Kivi

 

Kivi

oziroma kitajska kosmulja je eden od štiridesetih vrst endemičnega kitajskega grmičevja, od katerih pa imajo užitne sadeže samo tri sorte. Prvič so ga namenoma začeli gojiti na Novi Zelandiji leta 1910.

 

Paradižnik.

Domovina paradižnikov se imenuje Južna Amerika.

 

Krompir Izvira iz območja Andov v Južni Ameriki, divji sorodniki krompirja uspevajo po vsej celini do Združenih držav Amerike na severu. Sodeč po genetskih lastnostih je bil udomačen pred približno 7.000 do 10.000 leti na jugu današnjega Peruja in skrajnemu severozahodu Bolivije.

 

 

Buče

so zelo staro živilo. Berem, da so jih jedli že pred 15.000 leti. Izvirajo sicer z ameriške celine, v Evropo pa naj bi jih s Kube pripeljal Krištof Kolumb

Grah

Zgodovinsko je grah starejšega izvora kot fižol, arheologi menijo da je bil poznan pred več kot 2000 leti v prehrani ljudi in da je njegova domovina Azija.

Bob
Vicia faba  Severna Afrika
Južna in Južnozahodna Azija
Solata Egipt

Lactuca sativa

Jajčevec Južna in Vzhodna Azija
Solanum melongena
Čebula  Azija
Allium cepa

 

Česen Azija
Allium sativum

 

Paprika Severna in Južna Amerika
Capsicum annuum
Špinača Osrednja in jugozahodna Azija
Spinacia oleracea)
Pšenica

(znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu. Pridelovali so jo že Egipčani, izvira pa iz Mezopotamije od koder se je razširila po svetu.

 

Ječmen

Današnji ječmen se je razvil iz divjega ječmena Hordeum vulgare subsp. spontaneum, izvira pa iz zahodne Azije in severovzhodne Afrike.

 

Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze. Udomačili so jo v Mezoameriki

 

Navadno proso (znanstveno ime Panicum miliaceum) je kulturna rastlina. Divji prednik prosa in njegov geografski izvor nista znana, vendar se je kot kulturna rastlina prvič pojavilo pred približno 7000 leti na območju Kavkaza in Kitajske

 

Navadna ajda

Ime ajda je prevzeto iz staronemškega Heiden, ki je v zvezi z nem. Heide ‘ajd, pogan’. Žitarica je tako poimenovana, ker so jo v 12. stoletju iz poganskih krajev in Kitajske v Evropo prinesli križarji.

 

Breskev so v naše kraje prinesli Rimljani v 3. ali 4. stoletju. Rimljani so breskev prevzeli od Grkov, ti pa od Perzijcev. Dolgo časa so ta plod imenovali “Perzijsko jabolko”.

 

Hruške

 

Izvor naj bi segal v zahodno Azijo, a jih jemljemo kot sadno vrsto, ki je izvorna severni Afriki, južni Evropi in Vzhodni Aziji.

 

Primerjava tipalnega testa koreninskega sistema pri sadikah radiča z dodajanjem ORMUS-a.

 

Prva sadika je bila zalivana zgolj z vodo, druga izmenično z vodo in raztopino Ormus -a, tretja pa z raztopino Ormusa.

S testom se je potrdilo, da rastline tretirane z Ormusom potrebujejo za svojo rast manj vode, zato imajo podzemni koreniski del manj razvejan, nadzemni pa kljub temu opazno vitalnejši.

Nadaljni tipalni test v kontroliranem okolju predvidoma pokaže tudi kar zadeva hranilnih snovi v užitnih delih oz. listih. Preveriti želimo domnevo, da rastline, obdelane z ORMUSom, niso le veliko bolj rodovitne, ampak tudi zorijo prej, potrebujejo manj gnojil in so bolj odporne na škodljivce, predvsem pa so okusnejše.

Meritve v tujini pa celo dosledno kažejo, da pridelki v drugem in naslednjih letih po tretmaju kažejo trend progresivnega povečevanja količine in velikosti pridelka. To gre verjetno pripisati vplivu ORMUS-a na povečanje števila mikorize – glivičnih simbiontov, potrebnih za rast rastlin.

Poleg izjemno povečane produktivnosti pri vzgoji rastlin se beleži tudi druge koristi:

– večja odpornost proti škodljivcem,
– suši in mrazu;
– predhodno zorenje;
– daljši rok uporabnosti
– povečana vsebnost hranil, kot so sladkorji, beljakovine, mineralov in vitaminov.

Več o Ormus u si prečitajte na

Vaš nakup je lahko odločilen! sem zapisal v članku “Če zapremo meje, ne preživimo” za revijo Zarja

»Odkup pridelkov mora biti stalen, da pridelovalec lahko preživi. Žal so pridelovalci večinoma prisiljeni delovati tudi proti svojim načelom. Ne verjamem, da je vsem konvencionalnim kmetom ljubo polivati njive s pesticidi v vrednosti tudi po več 10.000 evrov naleto. Male kmetije medtem propadajo na dnevni ravni, v Sloveniji, kjer jih je približno 70 tisoč, propadejo vsaj tri na dan. Ob osamosvojitvi smo jih šteli tja do sto tisoč, žal je kmetijska politika očitno nerazumna in forsira velika gospodarstva ter s tem hrano slabše kakovosti.
Mali kmet je v precepu preživetja, in če ga kot potrošniki ne bomo cenili ter z nakupom podprli, bomo kmalu izgubili dostop do dobre hrane.
Naj svoje besede podprem s konkretnim primerom. Ta trenutek, denimo, zbiramo naročila za kmetijo Jamnik za dostavo Stražišče in Mavčiče (eko buče hokaido, fižol, konopljino olje, luščena semena in proteini, rdeča pesa, prosena kaša ter bela, ržena in koruzna moka), ki ima certifikat Demeter in je res kakovostna. A kljub temu da moje objave spremlja več tisoč ljudi, ne uspemo zbrati toliko naročil, da bi Stanko obdržal veselje do dela. Verjetno bo kmetovanje naslednje leto opustil, kmetija pa bo propadla, ker nima naslednika.”