Že dalj časa opazujem, da slovensko novinarstvo nima ljudi, ki bi živeli ali potovali v omenjenih državah oziroma znali tamkajšnje jezike. Brez arabščine seveda ne veš, kaj se v resnici dogaja v arabskem svetu. Slovenski novinarji slabo obvladajo tudi angleščino in praktično ne uporabljajo youtuba, angleške wikipedie in drugih strani oziroma ne spremljajo tujega tiska in medijev. Slovensko novinarstvo je padlo v rumeni ali polrumeni tisk, kjer slike revščine in objokanih otrok dvigujejo naklado in gledanost. Ob migrantski krizi se slovenski novinarji niso spraševali globalno, ne o NATU, EU, gospodarskem sistemu, islamu, dosedanji uspešnosti integracije oziroma so zamenjevali vzroke in posledice. Niso ločili niti med begunci in migranti. Niso poskušali poiskati, od kod prihajajo migranti. Niso odšli ne v Turčijo, ne v Sirijo (varni Damask), ne Irak.
Zunanjepolitične informacije v slovenskih medijh so skope ali prepisane. Nimamo stalnih dopisnikov, nimamo poznavalcev. Diplomatske mreže v islamskem svetu Slovenija skorajda nima – praktično le slabo zasedeno veleposlaništvo v Kairu, kjer govori arabsko le ena slovenska uslužbenka.
Ves islamski svet razpada. Vahabitski sunitski fundamentalizem, iranski šiaizem, libijske plemenske-verske milice, afganistanski mudžahedini, nigerijski Boko Haram, somalijski El Šababi, Al Kaida, Al Nusra, Talibani, mudžahedini in drugi džihadisti, Islamska država ter mnoge diktature terorizirajo svoje prebivalstvo, tuje etnične skupine, druge vere in svet. Uničujejo poslednjo kulturno dediščino – spomin na nekdanjo drugačnost, na umetnost, znanost. Muslimanski svet Sahare si ob eksploziji prebivalstva brez načrtovanja družin, ob pomanjkanju vode in lastne hrane, delovnih mest in zmanjševanju pomena nafte počasi išče tudi svoj novi življenjski prostor. Najprivlačnejša je Evropa.
Več Tukaj NEVARNOST ISLAMSKEGA IN VSAKRŠNEGA FANATIZMA
Ko ne zavrneš čolna z begunci, ki si ga sicer rešil, in ga ne vrneš, od koder je prišel, daš zeleno luč tihotapskim združbam in beguncem, migrantom – pot je odprta. S kvazi človekoljubjem ali s človekoljubjem na napačen način (kot mati, ki iz ljubezni otroku kupuje video igrice in plastične pištole) vzpodbujaš in povečuješ verjetnost smrti, si takorekoč kriv za smrti. Po podatkih je od leta 2000 na poti v obljubljeno Evropo umrlo 27.000 ljudi, samo letos pa utonilo v Sredozemskem morju 5000 ljudi. S človekoljubjem torej Evropa ni ničesar rešila, ker si je nakopala logistične, verske, varnostne in ultra ekstremistične težave lastne militantne desnice oziroma prestrašila doberšen del lastnega prebivalstva, ki se potem rekrutira v ultra ekstremna desničarska gibanja in stranke. Vzadaj pa čakajo na svojo priložnost migracije milijoni. Ki jih tihotapci aktivno spodbujajo, ker so njihov denar. Vse je nazadnje denar in vse bežanje je nazadnje za denar – boljši zaslužek, boljše življenje. V globalizaciji in konzumerizmu je pač boljše življenje za večino imeti več denarja.
Če Evropa ne bo znala ustaviti migracijskih tokov, jo bo islam (torej neka verska, miselna, politična totalitarnost) poplavil. V demokratični Evropi se potem islam organizira in novi prišleki okrepijo že obstoječa geta, mošeje, islamske kulturne centre, verske in privatne islamske šole, gibanja. Kar še bolj oddaljuje integracijo in asimilacijo, in nobena praktično ni možna. Določena mesta postajajo večinsko islamska, staroselci se izseljujejo
Več Tukaj NAIVNO ČLOVEKOLJUBJE UBIJA
Humanitarstvo in človekoljubnost začenja hudo smrdeti, kot da je v njej neka pokvarjenost, nek enostaven idealizem brez reševanja vzrokov in brez razmišljanja na posledice. neka huda neodgovornost. neko ceneno kupovanje odpustkov.
Več Tukaj POČASI DVOMIM V HUMANITARSTVO
Muslimanski in arabski svet je z vero, jeziki, lastnimi mediji, diktaturami daleč najbolj izoliran del sveta, povsem zaprt v svoje običaje. Brez znanj, potreb, čutenj po demokraciji, pluralnosti, znanosti, umetnosti, individualnosti … Tretji svet je golo preživetje. Diktatura je kopija vere, namesto boga je diktator. In je pakt med nekom, ki ti zagotavlja preživetje in srečo, ti se pa popolnoma podrediš.
MIGRANTSKA KRIZA IN SLOVENSKI NAROD
UKINIMO MEJE IN VOZIMO EMIGRANTE Z LETALI V NEMČIJO
KDAJ BO SLOVENIJA ISLAMSKA DRŽAVA S ŠERIATSKIM PRAVOM
Gregor Preac, slovenski pisatelj, pesnik, novinar, fotograf in popotnik, * 1968, Ljubljana.
” Ne bodite samo pasivni bralci, ker je vse moje pisanje pravzaprav borba proti pasivnosti dekadentne Evrope, ki zato išče enostavne, cenene nadomestke: zabavo, humanitarstvo – kvazi človekoljubje, bio-eko naravi prijaznost, domače živali namesto otrok, obenem pa vozi avtomobile s cinkom. Pa TV kot nadomestek človeka in žive komunikacije, podobno net, šport na TV kot nadomestek lastne športne aktivnosti. Smo v dobi potrošništva, torej vsega na pladnju, lenobe, vse je nadomestek ali surogat naših aktivnosti, čustev, misli. Če razmišljam namesto vas, če ne razmišljate in niste tudi pisno, miselno in drugače dejavni, je moje pisanje samo del lenega zabavljaškega pisanja, pisunstva, potrošništva!) ”
GREGOR PREAC, novinar, pisatelj, popotnik
Življenje
Gregor Preac se je rodil 14.aprila 1968 v Ljubljani. Študiral je na Fakulteti za družbene vede, smer novinarstvo. Živi v Mariboru, veliko pa tudi potuje, kjer aktivno ustvarja. Je pa tudi član oranizacije IFJ – International Federation of Journalists.
Delo
Pisal je za slovenske revije: Mladina, Delo, Večer, Dnevnik; ter popotne reportaže za več slovenskih revij in za Radio Slovenija.
Objavljal je tudi pesmi, uganke in zgodbice v otroški reviji Trobentica.
Prepotoval je okrog 80 držav, še posebno veliko časa pa preživlja v državah tretjega sveta. Iz teh potovanj je imel veliko razstav, največkrat je razstavljal slike z obrazi otrok. Njegove razstave so bile večkrat tudi v Univerzitetni knjižnici v Mariboru.
Na svoji poti uči v dobrodelnih šolah otroke iz revnih četrti ali brez staršev in zbira zgodbe in modrosti. Od leta 2002 zbrane misli s poti izdaja
Marjanov blog 