Obvezno cepljenje otrok in celotne populacije eden najbolj zavajajočih izumov, s katerimi je znanosti uspelo prepričati svet

Tako uradne institucije kot tudi večinski del strokovne in splošne javnosti cepljenje praviloma obravnavajo kot “največji dosežek medicine”. Na splošno velja, da je cepljenje za prebivalstvo ne le varno in koristno, pač pa da gre pogosto celo za nujen, potreben in upravičen ukrep, ki ga lahko in moramo izvajati ne glede na morebitne pomisleke posameznikov, ki so mu podvrženi.

Upravičenje, legalizacijo in izvajanje cepljenja, tudi zakonsko obveznega cepljenja otrok, podpirajo predvsem naslednje trditve:

da so cepiva bistveno zmanjšala umrljivost zaradi nalezljivih bolezni
da so varna in učinkovita
da so stranski učinki redki, blagi in prehodni ter se pokažejo najkasneje v 48 urah
da cepiva ne povzročajo bolezni in trajnih poškodb organizma, zlasti pa ne avtizma
da lahko otrok brez škode prejme poljubno visoko število odmerkov
da so adjuvansi nenevarni in neškodljivi
da je aluminij v cepivih enakovreden aluminiju v hrani
da dojenček več aluminija prejme prek materinega mleka kot prek cepiv
da je cepljenje najboljša zaščita pred okužbami
da je dovolj visoka raven protiteles enaka zaščiti pred okužbo
da je cepljenje najcenejši in najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep
da cepiva vzpostavljajo čredno imunost, ki nas varuje pred izbruhi nevarnih epidemij
da zdravniki dobro poznajo lastnosti posameznih cepiv
da vestno spremljamo in beležimo stranske učinke
da so cepiva temeljito preizkusili v rigoroznih znanstvenih študijah
da regulatorni organi skrbno bdijo nad varnostjo in ustreznostjo cepiv

Vendar pa podrobna analiza teh najpogostejših, najbolj samoumevnih in najbolj zasidranih trditev o cepljenju pokaže, da gre v prvi vrsti za ideološke konstrukte, torej za interesno pogojene konstrukte realnosti, ki se na podlagi ogromne družbeno-politično-ekonomske moči uveljavljajo na račun drugih in drugačnih konstruktov.
Z drugimi besedami, podrobnejša analiza najpogostejših trditev o cepljenju, trditev, ki upravičujejo in uzakonjajo celo obvezno cepljenje celotne populacije, razkrije njihovo trhlost, luknjičavost, pogosto celo neresničnost.

Starši imajo v večini držav EU, ZDA, Avstraliji, Kanadi in drugod v razvitem svetu pravico odločati o cepljenju svojih otrok. V Sloveniji po zastarelem Zakonu o nalezljivih boleznih možnosti izbire ni. Še večja težava je, da slovenski starši od domačih strokovnjakov slišijo le eno plat zgodbe, neodvisnih informacij pa ne dobijo.

Več v PREDOGLEDU knjige Ideološki konstrukti o cepljenju dr. Mateje Černic TUKAJ

ILUZIJE O CEPIVIH

»Odločanje o cepljenju je velika osebna odgovornost, ki ne bi smela biti prepuščena nobeni medicinski ali znanstveni avtoriteti. Starši se morajo o cepivih in boleznih tako dobro poučiti, da bodo popolnoma prepričani in pripravljeni prevzeti vso odgovornost za posledice svojih odločitev,« je prepričana avtorica, doktorica imunologije Tetyana Obukhanych, ki je e-knjigo letos najprej izdala za angleško govoreče bralce, zdaj pa jo je ponudila slovenski javnosti. Njene reference so visoke,doktorat iz imunologije je pridobila na Rockefellerjevi univerzi v New Yorku, podoktorske raziskave je opravila na Medicinski fakulteti najboljše ameriške Univerze Harvard, letos pa je končala podoktorski študij na Medicinski fakulteti elitne kalifornijske Univerze Stanford.V knjigi z medicinskimi viri utemeljuje, zakaj je imunost, pridobljena s cepivi, zelo kratkega daha, zakaj cepiva uničijo t. i. čredno imunost, kako povzročajo alergije in druge resne stranske učinke, zakaj ne varujejo pred invazivnimi bakterijskimi okužbami, ampak lahko moč nevarnih bakterij celo povečajo. Avtoričina utemeljitev, da cepljenje ne ustvarja čredne oz. kolektivne imunosti, ampak gre za mit, s katerim imunologija in industrija cepiv prek zdravstvenih uradnikov organizirano izvajata cepilni pritisk na ljudi, je za razmere v Sloveniji posebej osupljiva. Naše ustavno sodišče je namreč leta 2004 prav na podlagi »znanstveno utemeljene« kolektivne imunosti morda zmotno razsodilo, da starši o cepljenju otrok ne smejo odločati prostovoljno, saj bi ogrozili (neobstoječo) kolektivno imunost. Nova knjiga je velika pridobitev, starši so z njo dobili močne argumente, s katerimi bodo verjetno lahko ponovno stopili pred ustavno sodišče, od imunologov in pediatrov pa bodo zdaj tudi veliko laže zahtevali, naj jim jasno in dosledno, kot v knjigi to stori dr. Obukhanycheva, razkrijejo vse možne slabe posledice cepiv, čemur so se doslej večinoma izogibali, pravijo v gibanju Naravna imunost. V poplavi promocijskih informacij o cepivih je e-knjiga neodvisne in vrhunsko izobražene imunologinje eden redkih verodostojnih glasov, za katerega je mogoče z gotovostjo reči, da ni sponzoriran z denarjem proizvajalcev cepiv oz. od tega nima materialnih koristi.

Ameriška imunologinja slovenskim staršem podarja knjigo Iluzije o cepivih (ogled knjige TUKAJ)

IZVLEČKI IZ KNJIGE:

Kaj pravi doktorica imunologije Tetyana Obukhanych …

O cepivih kot izumu medicine: »V začetku svoje doktorske raziskovalne prakse v imunologiji sem bila navdušena nad konceptom cepljenja kot vsak tipični imunolog. Sčasoma sem spoznala, da je cepljenje eden izmed najbolj zavajajočih izumov, s katerimi je znanosti uspelo prepričati svet.«

O čredni imunosti: »Čredna imunost obstaja samo tedaj, ko je delež posameznikov, ki niso dovzetni za virus, več kot 68-odstoten. Ker se živa cepiva z oslabljenimi virusi vbrizgajo le dvakrat do petih let starosti, njihov zaščitni učinek pa izzveni v treh do petih letih, so odporni le cepljeni otroci, mlajši od osem do deset let. Ti ne predstavljajo 68 odstotkov celotne populacije. Torej pri »ohranjanju«neobstoječe čredne imunosti ni prav nobene razlike, če so cepljeni vsi otroci ali nobeden.«

O tetanusu: »Tetanusno cepivo in zdravljenje z imunoglobulini nista podprta niti z enim kliničnim poskusom, opirata se na hipotetični mehanizem delovanja, ki je biološko nesmiseln, njuno neučinkovitost pa dokazuje množica študij primerov.«

O ošpicah, mumpsu in rdečkah: »V dobro prehranjenih družbah so bile ošpice, mumps in rdečke v še ne tako oddaljeni preteklosti blage otroške bolezni. Zdaj so to bolezni, na katere se sklicujejo, ko ob uporabi zastraševalnih taktik promovirajo nadaljnje cepljenje. Te blage otroške bolezni so zdaj nevarne zato, ker smo jih mi, ljudje, sami naredili takšne.«

O cepljenju dojenčkov: »Prekinitev naravnega cikla prenašanja imunosti z matere na dojenčka je nevarna in nepovratna posledica dolgotrajnih cepilnih kampanj. Tveganje, da dobimo bolezen, se preprosto potisne iz otroštva v odraslost, ranljivi dojenčki pa ostajajo brez kakršne koli zaščite.«

O testiranju cepiv: »Področje razvoja cepiv, ki ga podpira imunološka teorija, za vsak mišmaš bioloških snovi, ki pridobi nalepko cepivo in je sposoben spodbuditi tvorbo protiteles, nemudoma predpostavi, da je učinkovit pri preprečevanju bolezni, brez vsakršnega napora, da bi to dejstvo demonstrativno in neizpodbitno dokazali.«

O zdravju otrok: »Prednostna naloga modernih imunoloških raziskav je ovekovečenje zmotne dogme, ki osmišlja strategijo razvoja cepiv v odvisnosti od adjuvansov in imunologiji zagotavlja monopol v javnih zdravstvenih politikah. Toda naročnina na imunološko dogmo je enormna. Stane nas zdravja naših otrok.«

O alergijah: »Vprašajmo se, zakaj postajajo življenjsko ogrožajoče alergije pri naših otrocih čedalje pogostejše. Videti je, da zdravniki nimajo odgovora, čeprav bi lahko bil pred njihovim nosom – v aluminijevih soleh, ki jih s cepivi redno nalagajo v naše otroke. Prav mogoče je, da smo dobili trojanskega konja v preobleki cepljenja.«

O prihodnosti imunologije: »Naloga prihodnjih generacij imunologov je, da rešijo to znanost in jo zapeljejo na pravi tir. To bo človeštvu prineslo velikanske koristi, saj bodo poškodbe zaradi cepiv in strah pred boleznimi postali stvar preteklosti.«

Intervjuji, članki priznanih znanstvenikov, raziskovalcev varnosti cepiv

1. dr. Lucija Tomljenović,

Cepiva so nepotrebna, ker so večino nalezljivih bolezni izkoreninile boljše higienske razmere in prehrana, še preden so se cepiva začela na široko uporabljati. Po drugi strani je prekomerno cepljenje eden od poglavitnih vzrokov za današnji alarmantni porast avtoimunskih bolezni in nevroloških motenj. O tem priča obsežna literatura, vendar ima žal malo ljudi dovolj časa, da jo preuči. Najboljša obramba pred boleznimi so zdrava hrana, higiena, vsaj sedem do osem ur spanja dnevno. Od takega pristopa farmacevtska industrija seveda ne more zaslužiti. Cepljenje je med vsemi sodobnimi medicinskimi postopki v resnici eden tistih, ki ima še najmanj trdne znanstvene temelje.” vir TUKAJ

Dr. Mercola Interviews Dr. Tomljenovic

2. dr. Sladjana Velkov

Živeti brez cepiv in brez zdravil 1. del – dr. Sladjana Velkov

V času njenega obiska v SLO je bilo o njej, njenih predavanjih in zahtevah po svobodi odločanja glede cepljenja otrok objavljenih nekaj prispevkov:

Se zavedate, da je cepljenje najbolj pogubna katastrofa v zgodovini človeštva? – napoved revije Lepa&zdrava, portal svet24, 9.10.2014

Najbolj pogubna katastrofa v zgodovini človeštva – Lepa&zdrava, 13.10.2014

Cepiva so pohabila in ubila nešteto otrok – Delova priloga Ona, 15.10.2014, celoten članek na voljo tu:

Ali so cepiva varna? – posnetek in prispevek z ljubljanskega predavanja, 18.10., Planet TV

Do zdravja le brez škodljivih snovi, iskreni.net, 20.10.2014

Drugačen pogled na cepiva – 25.10.2014, intervju pred okroglo mizo v Naklem, za-misli.si

Cepljenje -srednjeveška zabloda? – Debata o cepljenju v osrednji informativni oddaji Danes, Planet TV, 26.10.2014 (začetek 00:23:20)

Obvezno cepljenje – da ali ne? -Nedeljske novice, 26.10.2014

Vzemite zdravje v svoje roke – poročilo s primorskega predavanja, 27.10.2014

Cepljenje ljudem škodi ali jih ščiti? – poročilo z mariborskega predavanja, Večer, 28. 10. 2014

Dr. Loibner: Cepljenje – posel na račun nevednosti

Organizacije, društva, gibanja in civilne iniciative, ki si prizadevajo za prostovoljno cepljenje

1. Civilna iniciativa za prostovoljno cepljenje

http://www.prostovoljno-cepljenje.si/

2.Gibanje Naravna imunost

http://www.naravnaimunost.si/

3.Društvo za svobodo odločanja

https://www.facebook.com/groups/svood/?fref=ts

O cepljenju (povzeto po TUKAJ)

Bolezni predstavljajo pravcat zlat rudnik, ki farmacevtski industriji prinaša velik profit. Bolni ljudje so odličen vir zaslužka, saj kar sami nosijo denar tistim, ki jim obljubljajo zdravje. Cepljenje je metoda za preprečevanje bolezni, ki zavzema masovne razsežnosti in farmacevtski industriji prinaša ogromen dodaten prihodek. Cepljenje je izumil mlad zdravnik dvomljive prakse, Edward Jenner, ki si je zdravniško diplomo in članstvo v angleškem kraljevem zdravniškem društvu pridobil s prevaro. Na idejo je prišel na osnovi lokalne vraže, da oboleli za neko vrsto kravje bolezni (kravje koze) ne more zboleti za črnimi kozami (variola). Pomislil je, da bi z vnosom kravje limfe v človeško telo dosegli koristne učinke. Povezal je nepovezljivo – kravji imunski sistem s človeškim in naposled objavil delo o “Variolae Vaccine” (črne koze in krave), ki ga je strokovna javnost vzela zelo resno, kljub odsotnosti kake resne znanstvene podlage. Jenner je tako postal izumitelj vakcinacije, kar pomeni “kravjizacija“; gre za postopek vbrizganja “vakcine” – sprva je bila to kravja limfa – v človeško telo. Jenner je v svoj izum verjel in je cepil tudi svojega 18-mesečnega sina ter nekega osemletnega dečka iz sirotišnice. Prvi je umrl pri dvajsetih, drugi pri enaindvajsetih letih. Dr. Charles Creighton je ugotovil, da gre za nesmisel in objavil delo “Jenner and Vaccination”, a bilo je že prepozno. Farmacevtska industrija je že zaslutila velik profit in ob veliki propagandi se je pričela priprava cepiv.

Do leta 1950 so uspeli spraviti “pod nadzor” vse nevarne bolezni, cepljenih pa je bilo na stotine milijonov ljudi. Cepljenje ustvari hudo fiziološko motnjo, ki se lahko konča s smrtjo. Naletel sem na podatek, da je cepljenje povzročilo smrt desetin milijonov ljudi in veliko število bolnih in trajno iznakaženih otrok. Poročila o tem niso prišla v javnost. Vendar obstajajo številna znanstvena dela, ki razkrivajo, da so bolezni kot avtizem, epilepsija, otroška paraliza, sladkorna bolezen, številne alergije, astma, zmanjšanje koncentracije, multipla skleroza in številne druge posledica vakcinacije. Dr. Anthoni Morris, virusolog in bivši direktor Centra za nadzor cepljenja je dejal: “Veliko je dokazov, da imunizacija otrok naredi več zla kot dobrega”.

Čeprav ni nikakršne statistične, niti znanstvene podlage, da cepivo deluje (v primeru pozitivnih rezultatov gre lahko za “placebo efekt”), je cepljenje uvedeno v vseh razvitih državah kot del večinoma obvezne zdravstvene preventive in to kljub silno slabim izkušnjam s cepivi v minulem stoletju. Žal spomin ljudstva ne seže daleč. Število obveznih cepljenj narašča, število razkritih primerov, ko je cepivo povzročilo hude komplikacije in smrti, pa je medicinska skrivnost. Cepljenje so po svetu zadnjih petdeset let intenzivno reklamirali, tako da nikomur ne pride na misel, da bi lahko bilo z njim kaj narobe. Večina nas živi v zmotnem prepričanju, da država zavestno ne bi dopustila večdesetletne rutinske uporabe spornih in škodljivih medicinskih postopkov. A to žal ne drži. Medicinsko osebje preprosto nima pravih informacij.

O vseh cepivih raziskovalci poročajo, da imajo resne stranske pojave. Reakcije po cepljenju so lahko takojšnje (akutne) ali dolgoročne (kronične), ker se lahko pojavijo še mesece ali celo leta po cepljenju. Za dolgoročne reakcije je seveda težko dokazati, da so posledica cepljenja, saj bi bile potrebne dolgotrajne raziskave. Vendar po nekaj desetletjih od začetka množičnega cepljenja še vedno čakamo na kredibilno in obsežno znanstveno raziskavo, ki bi vključevala resnično kontrolno skupino necepljenjih otrok in jo primerjala s cepljenimi. Osupljivo je, da takih raziskav doslej v svetu ni nihče izpeljal, kljub temu pa se v propagandnih informacijah za javnost kar naprej ponavljajo trditve o popolni varnosti cepiv!

Cepiva, ki prihajajo v uporabo, namreč niso preizkušena na ljudeh, ampak le na živalih. Nobeno cepivo ni preizkušeno glede karcenogenosti, mutagenosti in teratogenosti, pa vendar jih rutinsko vbrizgavajo v popolnoma zdrave otroke! Proizvajalci cepiv najprej preizkusijo učinek cepiva le na manjši skupini (nekaj sto) otrok, ki jih običajno opazujejo le 48 ur! Kaj se zgodi po preteku te kratke dobe, očitno nikogar ne zanima. Dejanski učinki cepiv se namreč pokažejo šele po začetku množične uporabe na otrocih. Spisek reakcij, ki jih navajajo proizvajalci v originalnih deklaracijah k cepivom, vas zato ne bo preveč presenetil. Zanimivo je, da zdravniki izvirnih navodil, priloženih k cepivom, nikoli ne pokažejo staršem, niti jih ne seznanijo z vsemi možnimi posledicami cepljenja!

Takojšnje reakcije po cepljenju, naštete v medicinski literaturi, so zelo številne: od otekline na mestu vboda do šoka in nezavesti, paralize telesa, nenadne smrti dojenčkov, encefalitisa (vnetje možganov), okvare centralnega živčnega sistema…

Obolevnost in smrtnost zaradi otroških nalezljivih bolezni se je zmanjševala skupaj z izboljšanjem higienskih in sanitarnih razmer, zmanjševanjem revščine, boljšo prehrano, razmahom centralnega ogrevanja ipd. Motivov za cepljenje v razvitem svetu je tako čedalje manj. Statistični podatki pa nadalje kažejo, da cepiva pri iztrebljanju nevarnih nalezljivih bolezni niso imela praktično nobene vloge, če sploh kakšno. V Angliji je smrtnost otroških bolezni med letoma 1850 in 1940 padla za 90% (smrtnost zaradi ošpic za 97%), še preden so uvedli kakršnokoli množično cepljenje.

Medicina trdi, da je po zaslugi metod moderne medicine, cepljenja in antibiotiokov izkoreninjenih cela vrsta nevarnih infekcijskih bolezni – tuberkuloza, mrzlica, kolera ošpice, otroška paraliza itd., toda treba je vedeti, da je bilo cepljenje uvedeno, ko je bila pojavnost teh bolezni že bistveno zmanjšana. Obenem pa isti zdravniki niso sposobni pojasniti, odkod prihajajo novi smrtonosni virusi kot ebola, AIDS, legionarska bolezen, ptičja gripa… Nove bolezni se pojavljajo v velikem številu in obsegu. Tem pa se pridružuje še nova nadloga: velik porast srčnih bolezni, sladkorne bolezni, Alzheimerjeve bolezni, visokega tlaka, želodčna vnetja… Tudi za nekatere od teh, na primer želodčne razjede, ugotavljajo, da so v ozadju virusi.

Obolevnost in smrtnost v nerazvitih državah pa sploh nista povezani s cepljenjem ali zdravljenjem določenih bolezni, pač pa sta tesno povezani s prehranjevalnimi navadami in higienskim standardom.

http://www.oxblog.com/article/14/dr-edward-jenner—the-inventor-of-vaccinations-and-vaccines.html

Zakaj je cepljenje nevarno?

Kot poroča magistra biologije, Karin Rižner, ki deluje v društvu SVOOD, je cepljenje vse prej kot varno. Zakaj?

1) Cepiva vbrizgavajo pod kožo ali v mišico, zato pridejo neposredno v kri. Ta pot vdora mikroorganizmov v telo je popolnoma nenaravna, saj se mikrobi pri vnosu neposredno v kri izognejo celi vrsti obrambnih mehanizmov. V mnogih primerih virusi ostanejo v telesu doživljensko in imajo neoviran dostop do vitalnih organov.

2) Da bi viruse in bakterije oslabili, jih proizvajalci gojijo na živalskih tkivih (npr. opičjih, piščančjih, pasjih, govejih) in deli teh tkiv ostajajo v cepivih. Tako otrokom v kri vbrizgavajo tuje beljakovine, ki lahko povzročijo hude reakcije (anafilaktični šok, alergije), tuje molekule DNK in RNK pa lahko postanejo del človeškega genetskega ustroja, če pridejo neposredno v kri, kar lahko povzroči avtoimunske bolezni (npr. multipla skleroza, artritis, diabetes).

3) Cepivom so dodane toksične spojine (adjuvansi, konzervansi, emulgatorji, antibiotiki). Nekateri dodatki so izredno toksični ali celo karcinogeni: npr. timerosal (derivat živega srebra), formaldehid, aluminijev hidroksid. In vendar jih s cepljenjem redno vbrizgavajo v kri popolnoma zdravim otrokom.

4) Poleg znanih dodatkov so lahko v cepivih še nezaželeni “kontaminanti”, ker so v cepivih živalske celice, ki lahko vsebujejo različne viruse. Znano je, da so v 50. in 60. letih v ZDA cepili 98 milijonov ljudi s cepivom proti otroški paralizi, ki je med drugim vsebovalo opičji virus SV-40. Ta virus močno oslabi imunski sistem in povzroča podobne simptome, kot jih poznamo pri AIDS-u.

Farmacevtska industrija s cepivi ustvarja velikanske zaslužke. Vzemimo le en primer – cepivo proti svinjski gripi. Podatki o številu tistih, ki so umrli za posledicami cepljenja ali so bili trajno paralizirani, se razlikujejo. Število smrti se giblje od 25 do 100, razlikujejo se tudi podatki o številu paraliziranih, večina virov navaja številke višje od 500. V vsakem primeru pa je število žrtev cepljenja bistveno preseglo število žrtev zaradi svinjske gripe. Med vsemi znanstveniki je imel samo eden dovolj poguma, da si je upal razkriti »cesarjeva nova oblačila«. Dr. Anthony Morris, direktor oddelka za viruse pri FDA, je izjavil, da je celoten koncept cepiva proti svinjski gripi v bistvu prevara, saj ne obstaja niti en primer svinjske gripe, na osnovi katerega bi bilo sploh mogoče opraviti primeren preizkusa cepiva. Ne samo, da je bil Dr. Morris takoj odpuščen, uničen je bil tudi njegov laboratorij, vsi dokumenti njegovega triletnega raziskovalnega dela pa so postali nedostopni javnosti.

V svetu, katerega značilnost so nenehne vojne, ne čudi, da za zmanjšanje svetovne populacije skrbijo tudi z drugimi, bolj “humanimi” sredstvi. Kaj je pripravnejšega za nadzor prebivalstva, kot cepiti dobro misleče žrtve s cepivom, ki deluje kot počasna tempirana bomba. Afriško prebivalstvo so poskušali zdesetkati z umetno ustvarjenim virusom AIDS, ki pa je žal nekoliko ušel iz nadzora. Leta 1991, na začetku “Zalivske vojne”, je tisoče NATO vojakov dobilo cepivo s smrtonosnim virusom antraksa. Leta 2002 pa je vojna v Iraku omogočila cepljenje širše populacije ZDA. Zdaj pa poskušajo z umetno ustvarjenim virusom prašičje gripe nekaj podobnega na širši svetovni populaciji. V projekt je vpletena Svetovna zdravstvena organizacija skupaj s samim političnim vrhom v ZDA – vključno s predsednikom Obamo. V juniju 2009 je bila proti vpletenim podana obtožnica, ki temelji na objektivnih dokazih. Mediji o tem seveda molčijo.

Zahodnoevropske države (z izjemo Francije in Italije) ne poznajo obveznega cepljenja. Slovenija ima v primerjavi s Francijo in Italijo na programu veliko več obveznih cepljenj za otroke!

Izjemno poučno predavanje (video na YouTube, hrvaški podnaslovi) švicarske raziskovalke Anite Petek-Dimmer

O škodljivosti cepiv

Mnenje nevrokirurga iz USA, Russella L. Blaylocka.

Prisluhnimo priznanemu nevrologu, možganskemu kirurgu in znanstveniku, ki je desetletja zdravil možganske bolezni, tumorje in nevrodegenerativna obolenja, nastala zaradi vakcin. Priporočam ogled video posnetka v 4 delih, kjer so cepiva kontaminirana z drugimi virusi, delci
mikroplazme, strupenimi dodatki in konzervansi itd. Virologi se tega
dobro zavedajo in za zaprtimi vrati burno diskutirajo o tem, ne
dopustijo pa, da bi ti podatki prodrli v laično javnost. Kajti če bi
ljudje vedeli, da cepiva povzročajo hude bolezni kot so obolenja
možganov, rak itd. TUDI ŠE 20 LET PO CEPLJENJU, pač ne bi tako hiteli
po cepivo!

Ljudje imajo zmotne predstave, da se v sterilni viali cepiva skriva
rešitev – in da je ta rešitev varna. V resnici pa viala vsebuje
strupene snovi … in se zato močno odsvetuje, tudi če bi bilo cepivo
učinkovito.
Tako zdaj vemo, da vakcina proti otroški paralizi tudi še zdaj, po
treh ali štirih generacijah povzroča možganske tumorje. Zdravniki to
vedo, pred pacienti pa se to prikriva.
Javnost tudi ni seznanjena, da obstaja v cepivih na kupe t.i.
prikritih virusov, ki jih je težko prepoznati in izolirati. Ti
povzročajo vrsto hudih degenerativnih možganskih obolenj. Pojav teh
obolenj je v zadnjih 20 letih dobesedno eksplodiral! Prav tako
avtoimunske bolezni, kot so astma, diabetes tipa 1 itd., vse pa je
posledica cepljenj.

Poleg samih virusov so zelo zaskrbljujoči tudi adjuvansi, kakršen je
skvalen. Ta ima za posledico izbruh drugih avtoimunskih bolezni –
lupes, multipla skleroza, revmatoidni artritis. To so potrdile tudi
številne študije na živalih.
Ta najnovejša cepiva so odobrili po hitrem postopku, ne da bi
uporabili običajen pristop k preizkušanju varnosti in učinkovitosti
(ki že itak ni posebno zanesljiv …)

Vsi nam zagotavljajo, da so bile opravljene študije o varnosti vakcin,
ne povedo pa tega, da so bile te študije opravljene na različici cepiv
BREZ ADJUVANSOV, medtem ko ljudi pa cepijo z različico, ki adjuvanse
vsebuje.
Dr. Blaylock zato napoveduje še precej več smrti zaradi cepljenja kot
kdaj prej ter pojavov Guillain-Barrejeve paralize
(http://slowwwenia.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=40406), medtem ko
nosečnice izpostavljajo plod nevarnosti shizofrenije in avtizma.

Velika je tudi nevarnost še za druge nevrološke bolezni. Ker dojenčki
dobijo še druga cepiva, od katerih nekatera zatrejo delovanje
imunskega sistema (n.pr. MMR), to pri njih poveča tveganje za smrt.
Cepivo torej ne le da ni učinkovito, ampak ima še nevarne stranske učinke.
Napovedi o visokem odstotku smrtnosti, če se ne cepimo, so čiste
blodnje in niso osnovane prav na nobenem znanstvenem dejstvu.
Dr. Blaylock je preveril vse znanstvene študije, ki obstajajo o
skvalenu: le tri študije trdijo, da je varen. Prvo je objavil
Novartis, ki skvalen v svojem cepivu uporablja, drugo je objavil
Tyronne, ki skvalen izdeluje, tretjo pa ameriško Ministrstvo za
obrambo. VSE ostale študije (se pravi, vse tiste, ki so bile
neodvisne), so potrdile nevarnost skvalena in dejstvo, da povzroča
hude avtoimunske bolezni.